T E D Ni K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. št. 14 Ptuj, 12. aprila 1973 Cena 1 din »V socializmu moramo dosledno uveljavljati načela humanizma« OB 70-LETNICI ROJSTVA DR. JOŽETA POTRCA JE BILA V NEDEUO V VINTAROVCIH OSREDNJA SVEČANOST. NA NJEJ JE GOVORIL FRANC ŠETINC, SEKRETAR SEKRETA- RIATA CK ZKS. UDELEŽILI SO SE JE UGLEDNI GOSTJE IZ SLOVENIJE IN HRVATSKE. Na dopoldanski slavnostni seji s splošnega zbora skupščine občine Ptuj je o življenju in delu velikega'^ komunista, humanista in borca za etične vrednote socialistične druž- be, ki ,,smo ga izgubili mnogo prezgodaj" govoril Franc Tetičko- vič, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. Med drugim je poudaril, da je bil dr. Jože Potrč utelešena skromnost in poštenost in da je „znal predpisovati zdravila tudi za družbe- ne bolezni tistega časa". Prva ilegalna partijska celica, ki je bila ustanovljena 1928. leta v železniških delavnicah v Ptuju, je bila formirana na njegovo pobudo, znal pa je tudi pridobiti kmete in ima največ zaslug, da je partija prodrla med kmečke sloje. Po vojni, ko se je ves posvetil političnemu, organizacijske- mu in vzgojnemu delu in je bil vodja jugoslovanske delegacije pri medna- rodni organizaciji dela, je še vedno rad hodil domov, med svoje nekdanje tovariše in paciente iz Slovenskih goric in iz Ptuja, med katerimi je še vedno živel kot »njihov dr. Južek". Odborniki so sprejeli tudi odlok o Ustanovitvi nagrade dr. Jožeta Potr- ča, ki jo bodo podeljevah vsako leto 3. aprila ob obletnici njegovega rojstva kot posebno družbeno priznanje za dosežke na področju zdravstva, rocialnega varstva, prosve- in kulture. Sklad za štipendije občine Ptuj pa so preimenovali v Sklad za kadre dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Slovesnost se je nadaljevala v\ razstavnem paviljonu Dušana Kve- dra, kjer so odprli razstavo o življenju in delu velikega revolucio- narja in borca za etične vrednote. Ob prisotnosti Sergeja Kraigherja, predsednika skupščine SR Slovenije, članov sveta federacije Miha Marin- ka in Lidije Šentjurc, Potrčeve soproge Eme, Franca Šetinca, dr. Srečka Korena, predsednika socialno zdravstvenega zbora SR Slovenije, Franca Kimovca Žiga, podpredsednika RK SZDL, Mitje Vošnjaka, veleposlanika SFRJ na Dunaju in drugih uglednih gostov ter množice Ptujčanov, jo je otvoril dr. Anton Dolenc, predsednik slo- venskega zdravniškega društva. Ob rojstni hiši dr. Jožeta Potrča, kjer je spominsko ploščo odkril njegov predvojni sodelavec iz Ptuja Janko Vogrinec, je ugledne goste in množico ljudi v imenu krajevnih družbenopolitičnih organizacij po- zdravil Franc Ogrinc, ravnatelj osnovne šole iz Destemika, v kulturnem programu so poleg partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane sodelovali še desterniški šolarji, člani ptujskega gledališča in godbi na pihala iz Ptuja in Kidričevega. Govoril je Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS. O dr. Jožetu Potrču je dejal, da „je bil ustvarjalni duh, h kateremu se bomo vedno vračali, kajti ne le da sta njegovo delo in misel še aktualna, v današnjem času postajata to vedno bolj. Razmeroma zgodaj je ugotovil, da imajo protislovja družbe prehodnega ob- dobja tudi moralnoetično kompo- nento. V skladu s spoznanji marksizma in kot vojak revolucije, ki se ni nikdar izmikal njenim nalogam, se je posebno posvetil temu. občutljivemu področju - morah in etiki. Opozarjal je na zanemarjanje etike v razvoju druž- benih znanosti." Franc Šetinc je nadaljeval: ,,Nekateri vsako razpravo o morali razglašajo za abstraktno in jalovo moraliziranje. Ko obsojamo morali- stično pridigarstvo, ne pomeni, da hkrati zavračamo tudi prizadevanja po oblikovanju moralnih norm, ki rastejo iz socialistične prakse milijonov ljudi. Veliko je takih, ki se trkajo po prsih, češ da so odločno proti moraliziranju, toda mnogim je to le pretveza, s katero prikrivajo sebičnost, pohlep, nezakonitosti, privatizacijo in podobno. Pri nas so bile in so še sile, ki bi hotele iz diktature proietariata ustvariti dik- taturo nad proletariatom. Nekateri bi hoteli demokracijo za vse -- tudi za samovoljo in sebičnost. Hoteli bi v resnici demokracijo manjšine. Samoupravljanje bi hoteli spremeni- ti v odgovornost večine ljudi za neodgovornost neformalnih skupin, ki bi si prilaščale monopol oblasti. To jim lahko in moramo preprečiti z vztrajnim, stalnim bojem proti tehnokratizmu, birokratizmu in privatizaciji, !e z vzgojo delavskega razreda k vse večji socialistični solidarnosti in v duhu vse bolj trdne socialistične skupnosti." M. Munda Franc Tetičkovič govori o življenju in delu dr. Jožeta Potrča Foto: Kosi Med govorom Franca Šetinca v Vintarovcih Foto: Kosi vreme do nedelje, 22. aprila 1973. Polna luna bo v torek, 17. aprila ob 4.50. Napoved: Vreme bo spremenljivo in hladno. Občasno bodo nastopile krajše razjasnitve. Od ponedeljka, 16. aprila dalje, bodo pihali mrzli vetrovi. Sneg bo padal do nižin. Izdatnejše padavine bodo v sredo, 18. aprila in v soboto, 21. aprila. Dnevne temperature zraka bodo okrog 5 stopinj C, ki pa se bodo do konca tedna dvignile na 15 stopinj C. Alojz Cestnik V razstavnem paviljonu v Ptuju je v času od 8. do 30. aprila 1973 odprta RAZSTAVA o DELU IN ŽIVLJENJU Dr. JOŽETA POTRCA vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vabljeni! 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 Ob XII. srečanju bratstva in prijateljstva Pred enajstimi leti so občinski sveti Zveze sindikatov občin Cako- vec, Ptuj in Varaždin, na delovnem sestanku v Ptuju sprejeli odločitev, da bodo vsako leto ob delavskem prazniku, l.maju organizirali TE- DEN BRATSTVA IN PRIJATELJ- STVA. Prvi je bil organiziran v občini Ptuj leta 1962. Od takrat dalje se TBP organizira vsako leto in iz leta v leto pridobiva na svoji bogati vsebini, pestrosti ter obsežno- sti programa in na množičnosti aktivnih udeležencev, ki izvajajo zahteven program kulturnih, šport- nih, rekreacijskih, turističnih ter drugih prireditev. V letu 1972 so občinski sveti Zveze sindikatov Cakovec, Kopriv- nica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistri- ca in Varaždin, v okviru XI. TBP, izmenjali 24 kulturnih skupin z nad 1.000 delavci, ki so aktivni člani delavskih kulturno-umetniških in drugih društev. V Varaždinu se je srečalo nad 400 pionirjev, ki so člani pevskih zborov osnovnih šol. Srečanje mladine šestih bratskih občin na Osankaricina kraju, kjer je padel Pohorski bataljon, bo ostalo mladim v trajnem spominu. V Ptuju so se srečali rezervni vojaški starešine. Slikarji - amaterji so razstavljali v Koprivnici. Radijska postaja Ptuj je v besedi, v glasbi in pesmi predstavila bratske občine v več urnih skrbno pripravljenih oddajah. Še in še bi lahko naštevali, najpomembnejša ugotovitev pa je, da je TBP postal tradicionalna in množična politična, kulturna, šport- na in vsestranska smotra dosežkov ustvarjanja delovnih ljudi sodelujo- čih občin dveh bratskih republik, ki zajema vedno širši krog delavcev, kmetov, mladine, pionirjev ter drugega prebivalstva. Prav zato se ,,Teden" preimenuje v „Srečanje", da se v vsej celovitosti poudari širina in cilji tradicionalnih delavskih prireditev. Posebno omembe vredno je, da vsi aktivni organizatorji in izvajalci programov kulturnih, športnih ter vseh ostahh prireditev v okviru srečanj bratstva in prijateljstva opravljajo vse naloge, priprave in nastope v svojem prostem času po napornem delu v celoti prostovolj- no, brez vsakršnih denarnih nagrad. Za vsako nastopajočo skupino je najlepša nagrada, za večmesečne priprave programa, polnoštevilna udeležba prebivalstva, ki povsod toplo sprejme nastopajoče goste iz bratske republike. Vsa dosedanja srečanja so v polni meri potrdila, kako globoko v srcih ljudi živi neuničljiva želja po resničnem in, trajnem bratstvu, prijateljstvu in enotnosti med narodi ter narodnost- mi socialistične Jugoslavije. Prav zato imajo srečanja bratstva in prijateljstva tako velik politični, pomen in prav zato so ta srečanja postala last in potreba delovnih ljudi, kar moramo nujno razvijati z vso skrbnostjo in odgovornostjo. Srečanja so v praksi uresničevane plemenite mish tovariša TITA o bratstvu in enotnosti, ker je cilj vseh akcij, da bi prispevali čimveč k zbliževanju delovnih ljudi ne glede na občinske in republiške meje. Cilj vseh teh plemenitih prizadevanj je, da bi vsebinsko čimbolj okrepili največjo pridobitev NOV in sociali- stične revolucije - bratstvo in enotnost,- ker se vsi naši delovni ljudje v polni meri zavedajo, da je moč socialistične Jugoslavije v enotnosti, v bratstvu in v prijatelj- skih odnosih med vsemi, narodi ter narodnostmi. . Dvanajsto srečanje bratstva in prijateljstva poteka v znamenju 30-letnice drugega zasedanja AVNOJ, 400-letnice hrvaško-sloven- skega kmečkega upora in 7004etni- ce mesta Ormoža. Pokrovitelj sreča- nja je delovni kolektiv Varaždinske industrije svile, konfekcije in dežni- kov. Občinski svet Zveze sindikatov Hrvatske Varaždin, ki je nosilec letošnjega bratskega srečanja, je že pokazal svojo odhčno organizacijo in zavzetost, da bodo sprejete naloge skrbno izvedene. V srečanje pa se je letos vključila tudi občina KRAPINA, ki bo z svojim deležem vsebinsko obogatila srečanja bratstva in prijateljstva, zato ji kličemo, našo bratsko dobrodošlico! . F. B. Za manj razvite samo drobtinice Medobčj|iski odbor sindikata de- lavcev industrije je imel svojo zadnjo sejo v Majšperku. Na njej so razpravljali o problemih tekstilne industrije in o zbiranju prispevkov za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu. Tekstilna industrija je v Jugoslaviji relativno zaostala, ker jo še vedno tretiramo kot delovno intenzivno vejo industrije, medtem ko je v razvitih zahodnih državah že dolgo kapitalna industrijska panoga. Zato so v tekstilni industriji temu primerni rezultati. Tarejo jo nizka produktivnost in velika odvisnost od uvoza surovin, saj morajo skoraj vse osnovne reprodukcijske materiale uvažati. Na svetovnih tržiščih je v zadnjem času prišlo do nesluteno visokih cen bombaža in volne. Poleg tega je v volnarski industriji še močno čutiti vpliv sezone in tako morajo vse leto do jeseni delati izdelke, ki jih lahko prodajo šele septembra ali oktobra. Taka proiz- vodnja na zaloge terja velika trajna obratna sredstva, ker morajo z njimi pokrivati zaloge. Nizka akumulativ- nost, ki tekstilno industrijo najbolj tare, dvig cen na svetovnih tržiščih in padec kupne moči prebivalcev, narekujejo tudi dvig cen volnarskih izdelkov. Vendar se v Majšperku zavzemajo za drugačne rešitve. Prizadevajo si za ureditev teh problemov skozi olajšave pri carinah ali investicijah. Ker je Tovarna volnenih izdelkov locirana v Halozah in ima slabo cestno povezavo s središči, slabe prometne zveze, imajo v Majšperku dodatne težave s kadri, s kupci, z dovozom in odvozom. Zastareli strojni park jim ob dragi opremi iz uvoza ne daje dosti upanja za kompletno rekonstrukcijo. Ob vsem tem pa je edino pozitivno dejstvo, da imajo delovne sile na pretek, spremlja jih celo nenehni pritisk za zaposlovanje. Vedno imajo po 100 prošenj za sprejem na delo nereše- nih, ker je majšpersko območje velik rezervoar delovne sile. Ni treba posebej navajati, da jim primanjkuje tudi stanovanj. Nekateri njihovi delavci živijo v nemogočih stano- vanjskih razmerah, kar vpUva na storilnost, tovarna pa za učinkovito reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev nima dovolj sredstev. Skratka, v Majšperku se v vedno bolj ostri luči kažejo problemi nerazvitosti, nekdaj ,4covnica denar- ja" za občinski proračun pa vse bolj stagnira in grozi jim, da bodo Haloze izgubile še tisto, kar jih edino lahko reši še večje zaostalosti. Da bi Haloze in majšperški indu- strijski bazen končno prišla iz anonimnosti," da bi vsaj enkrat poslušali tudi njihove khce v sili, so skleniU, da bodo repubUškemu odboru sindikata industrije predla- gali, naj ima eno od svojih prihodnjih sej v Majšperku, da se bodo slovenski sindikalni voditelji prepričali, kakšni so problemi neraz- vitih krajev. V obratu Konusa, kjer so se v zadnjem času preusmerili na usnje- no konfekcijo, ker jim samo ta daje perspektive in boljše eksistenčne možnosti, imajo v glavnem enake težave in probleme kot njihovi večji sosedje. V precej burni razpravi, v kateri so razpravljalci težak položaj maj- šperške industrije še bolj osvetUli, smo slišali ne več prošnje, naj se jim pomaga, ampak zahteve, da se tudi območjem, ki so prva leta po vojni gradila centre, vrne vsaj nekaj odvedenih sredstev. Ne prosijo miloščine, so poudariU, nujno bi potrebovah posojila, da bi obnovili in morda razširili svoje gospodar- stvo. Grajah so tudi smernice razvoja občine Ptuj za leto 197 3, ker v njih haloško in slovenjegoriško področje ni obravnavajio dovolj konkremo in temeljito. Razprava se je zasukala tudi na krajevne proble- me: na majšperški vodovod, ki ga gradijo že 20 let, na cesto proti Kidričevem, ki bi jo nujno morali asfaltirati in na podobne komunalne težave. M. Munda OSNOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE PTUJ- SKIH ŽELEZNIČARJEV, MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH PTUJ, OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PTUJ VABIJO NA SVEČANO AKADEMIJO V POČASTITEV DNEVA ŽELEZNIČARJEV IN XII. SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA OBCIN CAKO- VEC — KOPRIVNICA — KRAPINA — ORMOŽ — PTUJ — SLOVENSKA BISTRICA — VARAŽDIN, KI BO V PTUJU, V PETEK, 13. APRILA 1973 ob 17. uri v JŽ Podjetju za popravljanje voz in na železniški postaji Ptuj ŽALNA SVEČANOST s polaganjem vencev pred spomenikom in spominsko ploščo padlim železničarjem za svobodo; sodeluje godba na pihala DPD Svoboda Ptuj; ob 18. uri v ptujskem gledališču VECER pesmi, GLASBE IN PLESOV NARODOV JUGOSLAVIJE. Program izvajajo mešani pevski zbor, fol- klorna skupina in tamburaški orkester Delavskega kulturno-umetniškega dru- štva Svoboda Varaždin. Vabljeni! Zavrč vas vabi! v okviru XII. srečanj bratstva in prijateljstva delovnih ljudi občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, gostuje v ZAVRČU, v nedeljo 15. aprila 1973, ob 16. uri v kino dvorani FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER „SELJAČKA SLOGA" PRELOG IZ OBČINE ČAKOVEC. Vabimo občane, da se kulturne prireditve polnoštevilno udeležijo. Vstop je prost. Z našo polnoštevilno udeležbo toplo pozdravimo naše drage goste in prijatelje iz bratske Sh Hrvatske! OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PTUJ TEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 STRAN 3 Kako do obnove 150 kmetij? v smernicah družbeno gospodar- skega razvoja občine Ptuj za leto 197 3 piše, da bodo obnovili oziro- ma preusmerili 150 kmetij v občini. Vrednost investicij je ocenjena na 17 milijonov din. Glede na to, da je bilo v zadnjih treh letih v preusmer- janje kmetij vloženih znatno manj sredstev, je to nedvomno velika številka. Ali jo bo mogoče realizira- ti? Tudi na zadnjih zborih volivcev so se občani vpraševali, ali je program za obnovo 150 kmetij v enem letu realen. Dejstvo, da je ptujska občina med večjimi v Sloveniji in daje pretežno kmetijska, poleg tega pa še delo drugod, kjer urejajo kmetije hitreje kot v ptujski občini, narekuje tako vehka investicijska vlaganja. Celo nujno so potrebna, sicer bo preure- janje kmetij, kot je začrtano v srednjeročnem programu razvoja, zaostajalo. Ob uresničitvi tega pro- grama pa so nujno prisotni trije pogoji, brez katerih je program neizvedljiv: 1) Ali so kmetje pripravljeni najemati investicijske kredite in se zadolževati? Dosedanje izkušnje pri preurejanju kmetij dokazujejo, da ni bojazni, da bi se kmetje zainvestira- li, posojila lahko vračajo in investi- rana sredstva se že bogato obrestuje- jo- 2) Ali so kmetje z organizacijo, s katero sodelujejo, zadovoljni? Ali je organizacija sposobna letošnja velika sredstva primerno razdeliti? Obrat za kooperacijo pri KK Jože Lacko ima dovolj strokovnjakov, takili, ki imajo že potrebne izkušnje pri tem delu, saj se zadnja leta specializirajo za preusmerjanje kmetij. Težje je pri sredstvili, ker je kreditno hranilna služba še prešibka za tako veliko akcijo. 3) Struktura sredstev: pred krat- kim je bil podpisan družbeni dogovor o kreditiranju kmetijstva. V Sloveniji predvidevajo cca 45 milijo- nov din kot delež SR Slovenije pri nekaterih posojihh v kmetijstvu. Po sedaj veljavnih predpisih in po dogovorih s poslovnimi bankami so predvideni za kmete kooperante na manj razvitih območjih naslednji deleži: banke (v urejanju poslopij, pri posojilih za živino, pri sadjar- stvu, vinogradništvu in pri urejanju zemljišč), 40 %, republike pa od 5 do 10%. Drugi investitorje kredit- no hranilna služba, tretji pa kmetje. Po takem razrezu pa pridemo do absurdnega dejstva, da bi kmetje morali letos prispevati večji delež, kot so lani in leta 1971. Na problem lastne udeležbe so kmetje opozarjali na vseh doseda- njih razgovorih, ker za trajne nasade kmetje ne morejo prispevati do 30 % s pologom kreditno hranilni službi. Ob tem se sama po sebi postavlja ugotovitev, da bo program moderni- zacije 150 kmetij v ptujski občini v letošnjem letu mogoče uresničiti samo ob večji udeležbi banke: do 40 na 50 %. Ta predlog je umesten tudi zato, ker ima banka znatna sredstva kmetov v obliki hranilnih vlog. Torej bi laliko povečala svoj delež za 10 % nad družbeni dogo- vor. S tem bi udeležba kmetov ostala ista kot lani, v nekaterih primerih bi se celo znižala ali je sploh ne bi bilo, ker bi se kot lastni delež ovrednotilo delo in material. Glede na to, da je doslej ptujska banka ob investiranju v kmetijstvo pokazala dosti razumevanja, lahko upamo, da bo tudi tokrat tako in da bo zvišala svoj delež, s tem pa tudi omogočila uresničitev sicer res ambicioznega, toda nujno potrebne- ga programa. M. MUNDA ALFRED MERC, dipl. vet.: Slabokrvnost pri prašičkih Pri sesnih pujskih je slabokrvnost zelo razširjena bolezen. O njej veliko govore in pišejo po vsem svetu. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bolj pogostna, kot se na splošno misli; cesto namreč jo spremljajo in hkrati prikrivajo druge bolezni, ki pa so pravzaprav le posledica prvotne slabokrvnosti. Zaradi slabokrvnosti izčrpani organizem je veliko dovzet- nejši za različne infekcije in druge škodljive vplive, ki neprestano ogrožajo mlad prašičji zarod. Ce pogledamo anemične pujske, bomo takoj opazili, da so bledi, nekam sivkasto beU in ne lepo rožnati, kakršni so sicer zdravi pujski. Očitno slabokrvnost pa sremljajo še druga znamenja, na primer utrujenost, poleganje, rahla otopelost, zmanjšan tek, pogosto tudi nekoliko težje dihanje. Kmalu pa pujski začno srkati gnojnico, žvečiti steljo, gristi les in omet. Temu pogosto sledi driska, naglo shujšanje in hiranje, končno pa smrt. Zgodi se, da pujski poginejo povsem nepričakovano. Preživeli pujski so slabotni, mršavi, umazano sivi, resastih ščetin in brez pravega teka za hrano. OD KOD SLABOKRVNOST PRI PUJSKIH? Omenili smo že, da zbole predvsem sesni pujski; pri teh se slabokrvnost že normalno razvije, ko jim je 3 do 10 dni, takrat, ko se izčrpajo rezerve železa, ki jih mladi organizem- prinese s seboj na svet. Poleg tega pa je tudi mleko svinje hudo revno z železom. Železo pa je kot vemo, nujno potrebno za tvorbo krvi. Ce ga ni dovolj, se razvije anemija. Znano je, da je slabokrvnost pri pujskih veliko bolj pogostna, kot je bila nekdaj. To pripisujejo prasitvam sredi zime ali v zgodnji pomladi, ko še ni mogoče pustiti svinjo s pujski na pašo. Se posebno pa poudarjajo dejstvo, da se pujski in prašiči nasploh vzrejajo večidel na lesenih in cementnih tleh. Tu seveda nimajo nobenega stika z zemljo, ki vsebuje železo in druge rudnine, ki so neogibno potrebne mlademu telesu. Vemo pa, da pujski že prve dni življenja prav radi rijejo po tleh in se tako sami v zadostni meri oskrbe z vsem, kar potrebujejo. KAKO PREPREČIMO SLABO- KRVNOST? Na to vprašanje smo deloma že odgovorih. Primanjkljaj železa mora- mo vsekakor nadoknaditi. Najlaže bomo to dosegli, če bomo svinjo in pujske imeli čim več na prostem. To moramo storjti že nekaj dni po porodu. Na prostem si bodo pujski našli dovolj železa, ko bodo vneto rili po rahli zemlji. Tako bomo , najlaže preprečih slabokrvnost in jo tudi ozdravili, če seje že razvila. Ce pa to iz katerega koli vzrokov ni mogoče, na primer zaradi hladnega vremena (zima, zgodnja pomlad), lahko gibanje na prostem uspešno nadoknadimo z ilovico, rdečo zemljo ali običajno vrtno zemljo, ki jo nanosimo v svinjak. V ta namen z desko ogradimo čisti kot svinjaka in nasujemo v ograjeni prostor zemlje. Prašički bodo z veseljem rili po njej in se oskrbeli z zadostno količino železa. Če pa so prašički že huje zboleli in oslabeli tako, da ne kažejo več pravega veselja, da bi rili po zemlji, lahko pripravimo različne pripravke iz železa. V ta namen lahko pripravimo tole zmes: 450 gr. zelen galice, 30 gr modre galice in 500 gr sladkorja. To raztopimo v 3,5 htrih tople vode. Z raztopino namažemo svinji seske vsak dan ali vsak drugi dan. Še preprostejši recept pa je tale: ) 20 gr zelene galice raztopimo v Utru vode in s to raztopino nalahno premažemo seske vsak drugi dan. Od gotovih zdravil lahko uporabljamo MI-A-P pasto in ANEMIN. Končno lahko pujske cepimo proti slabokrvnosti. Ko začno pujski jesti tudi drugo hrano, moramo paziti, da bo hrana res za njih ustrezna. Predvsem ne sme primanjkovati beljakovin žival- skega porekla, (mleko, mesna ali ribja moka), vitaminov (A in D) in rudninskih snovi, ki so prav tako važne za rast in zdravje prašičkov. Skrbimo, da bomo pustili svinjo s pujski čimprej na pašo, kjer si bodo sami našli veliko tega, kar potrebuje- jo. Tako se bomo tudi sami reših kopice nepotrebnih skrbi. Ognih se bomo pljučnicam, driskam in drugim nevšečnostim, ki tako pogosto spremljajo mlad prašičji zarod in povzročajo hude izgube naši prašičjereji. Setev koruze za zrnje in silažo pomladjo se pričnejo' zelo pomembna opravila v kmetijstvu. Eno najpomebnejših je vsekakor setev in sajenje kmetijskih kultur. Ne bom zgrešil, če trdim, daje setev koruze najvažnejša naloga oziroma spomladansko opravilo. V naši občini sejemo okrog 4500 kg koruze za zrnje in silažo. Zaradi take razširjenosti te kulture je prav, da kmetje vedo, kako se mora setev pravilno opraviti. Zato bom posku- šal vsaj delno opozoriti na najvažnej- še naloge ob setvi koruze. Setev koruze in tudi drugih kultur je najvažnejša faza dela v ciklusu pridelovanja. Napake, ki jih naredi- mo ob setvi le s težavo in z veUkimi materialnimi stroški odpravljamo, v celoti pa se napak ob setvi ne da odpraviti. To pomeni, da ob setvi ne smemo grešiti in moramo setev opraviti z največjo skrbjo. Pri tem pa seveda moramo upoštevati stro- kovna navodila. Prva in najvažnejša naloga pri pridelovanju koruze je pravilna izbira kvahtetnega semena. Od semena, je že močno odvisen pridelek. Koruzno seme moramo vsako leto zamenjati, ker je to hibridno seme, ki nima ustaljenih dednih lastnosti. Z drugimi beseda- mi, hibridno seme daje samo v prvem letu visoke pridelke. V naslednjem letu so pridelki znatno manjši, pri enaki agrotehniki. Hi- bridnega semena je v letu 1973. dovolj, tako da ga kmetijski proizvajalci lahko kupijo. Pri izbiri semena naj opozorim še, da moramo izbrati seme koruze, ki bo v naših klimatskili pogojih pravočasno do- zorela. Glede na dolžino vegetacije imamo koruzo več zrelostnih razre- dov (100-900). Seme z nižjo števUko je ranejše (s krajšo rastno dobo), z višjo številko pa poznejše (daljšo rastno dobo). Za območje Dravskega in Ptujske- ga polja pridejo v poštev naslednje sorte koruze: - Zelo rane sorte koruze iz razreda 200 z rastno dobo 90-110 dni, so sorte PAU-280, Austria-290, BC 21-22 anjon 210 in wiscosin-270. Srednje rane sorte pa BC-360, ZP-345, ZP-346, ZP-370 in za najtoplejše lege in lažja tla sorte BC-420, BC-44- in dvohnijska hibrida BC 21-22 in ZP-SK-46 A, ki sta še posebej rodovitna, vendar zahtevata zelo rodovitna tla, dobro gnojenje in dobro pripravo zemlje za setev. Dmga pomembna naloga pri setvi je doseči pravilno gostoto setve. S setvijo določamo število rasthn na ha in s tem vplivamo na višino pridelka, kajti pridsjek je močno odvisen od gostote setve. Za zelo rane sorte priporočamo setev 70-75 tisoč rastlin na 1 ha, kar dosežemo z medvrstno razdaljo 65 cm in v vrsti 18 cm ali 60 cm X 19 cm. Za srednje rane sorte pa priporo- čamo 55 do 60 tisoč rasthn na ha (5,5 do 6 rastlin na m2) z razdaljami- (Nadaljevanje na 11. strani) 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 Predlog programa za obdobje novega referenduma krajevne skupnosti Ptuj Predlog programa krajevne skup- nosti Ptuj za obdobje do 30. junija 1978 je naslednji: - za območje Budina, Brstje in Spuhlja bi v naslednjem obdobju krajevna skupnost sofinansirala ure- jevanje Rogoznice in novega ptuj- skega pokopališča; asfaltiranje ceste IV. reda Spuhlja-Brstje v dolžini 900 m; asfaltiranje Spuhlja-Koče in izboljšava javne razsvetljave v Budini in Spuhlji; - na območju desnega brega Drave bi sofinansirala gradnjo otro- škega vrtca v Turnišču in asfaltiranje Selške ceste (300 m) in ceste Ob železnici (1.300 m); asfaltirali bi še dodatnih 600 m Rogaške ceste in ceste Na obrežju v dolžini 800 m; uredili in asfaltirali bi še Spolenjako- vo in Vespazianovo ulico; prav tako bo sofinansirala gradnjo vodovoda na Zagrebški cesti; - na območju levega brega Drave bo sofinansirala gradnjo kanalizacije in kolektorja v naselju bratov Reš; urejena bo razsvetljava Natašine poti in kanalizacije na Vičavi; sofinansi- rala bo gradnjo otroške ustanove v Ptuju in asfaltiranje druge plasti Peršonove ulice (800 m) in Natašine poti (300 m) in ceste II. reda Ptuj-Grajena (3 km) in Volkmerje- ve ceste IV. reda v dolžini 0,5 km; - finansirala bo tudi gradnjo objektov kulturnega, splošno druž- benega in športnega pomena, kot so: novo kopališče z olimpijskim bazenom, graditev novega zdravstve- nega doma, gradnjo novega gasilske- ga doma, ureditev rekreacijske TRIM steze in dozidavo osnovne šole „Franc Osojnik", kjer bodo dozidali in opremili še štiri učilnice, V program ni zajetih še mnogo drugih nerešenih vprašanj, ki se javljajo sproti, prav tako niso zajete mnoge kulturno družbene dejavno- sti, ki jih rešuje in podpira krajevna skupnost, ne glede na to aU so zajete v programu ali ne. Dokončni program bo potrjen in sprejet z referendumom občanov z območja krajevne skupnosti Ptuj. Ker ves dosedanji, kakor pretekli program krajevne skupnosti Ptuj temelji na nakazanih potrebah in hotenjih s strani občanov, se bo tudi predvideni osnutek programa za naslednje obdobje nenehno dopolj- njeval z nujnimi in utemeljenimi potrebami občanov. To je pokazalo tudi dosedanje uspešno delo krajev- ne skupnosti. Pred dokončnim pristopom k sprejetju in odločitvi o samoprispevku bodo še številna posvetovanja in dogovori, na katerih bodo poskušali občane seznaniti s podrobnejšimi cilji in delom krajev- ne skupnosti, pravtako bodo ti obveščali predstavnike krajevne skupnosti o svojih potrebah. Opekarna Pragersko za stabilizacijo Na zadnjem občnem zboru osnov- ne organizacije sindikata v Opekarni Pragersko, kjer so kritično ocenih dosedanje delo sindikata, posebno lani, ko so zaradi izgub skoraj prišli v stečaj, so soglasno sklenih, da bodo predlagali samoupravnim orga- nom podjetja, naj njihov kolektiv nekaj sobot v mesecu dela za stabilizacijo podjetja. Na prihodnji seji poslovnega odbora in delavskega sveta bodo ta predlog sindikata proučili in po razpoloženju delavcev je soditi, da ga bodo sprejeli. Člani sindikata so tudi zahtevali, naj vodilni ljudje v Opekarni, ki so kolektiv zapeljali v kritičen položaj, odgovarjajo tudi kazensko. Torej spodbudne vesti iz pragerske ope- karne, v kateri so delavci trdno sklenili, da se čimprej izkopljejo iz težav. Polivalno je tudi njihovo spoznanje, da se bodo morali reševati sami, da samo s svojim delom, večjo delovno disciplino in produktivnostjo lahko upajo na lepše dni in izhod iz težav. M. MUNDA OBČINSKA NOGOMETNA LI- GA 1. kolo Vzhod: Markovci—Dornava 1:1; Zavrč-Rogoznica 6:2; Vičanci- Grajena 4:Q; Ptuj-Stojnci 2:2; v 30. minuti so Stojnci zapustili igrišče pri rezultatu 2:2; končno odločitev bo izrekla tekmovalna komisija. Zahod: Makole-Skorba 4:S; Vi- dem-Prepolje 3:0 (b. b.); Gerečja vas—Kidričevo 6:3; Lovrenc —Dravi- nja 3:1; Zlatoličje —Leskovec (b. b.); Na tekmo Zlatoličje-Leskovec ni bilo sodnika in so oddigrali samo prijateljsko tekmo. Kolo, na'povedano za 15. april odpade zaradi občinskega prvenstva v krosu. Razpisna komisija pri Zavarovalnici Maribor objavlja prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA PODROČJE PTUJA. Delovno mesto se zasede za določen čas. Osebni do- hodki se obračunavajo izključno po proviziji. Zažele- na je srednješolska izobrazba in veselje do terenskega dela. Kandidati naj naslovijo prošnje na Zavarovalnico Maribor, Maribor, Partizanska c. 47. MODERNIZACIJA VOZNEGA PARKA AGROTRANSPORTA Dve leti sta minih od 20-letnice obstoja ptujskega Agrotransporta, ki se je razvil iz Zadružne obnove in Prevoznika. Danes je Agjotransport največje podjetje v občini za javni cestni prevoz in strojna zemeljska dela. Njegova dejavnost je zajela celotno področje naše države in v Beogradu imajo tudi svojo posloval- nico in zastopstvo. Vse več je prevozov tudi izven naših meja in mednarodni promet je tudi eden izmed bodočih ciljev Agrotranspor- ta. 150-članski kolektiv in trideset vajencev avtomehanične stroke je v preteklem letu ustvarilo 22 milijo- nov novili dinarjev prometa, med- tem ko ga za letošnje leto predvidevajo 25 milijonov. Agro- transport ima 35 težkih strojev za zemeljska dela in okoli sto vozil, od tega 50 tovornjakov. Pretekli teden so prejeli II. pošiljko 7,5 t tovornjakov Mercedes, ki šteje deset vozil. Cena posamez- nega vozila s pripadajočo opremo je okoh 250.000 din in je namenjeno drobnemu blagovnemu prometu. Agrotransport je ob dosedanjem garažnem in mehaničnem prostoru kupil še cca 3 ha zemljišča, na katerem bodo uredili parkirne prostore, delavnico za vzdrževanje vozil in pomožne prostore za uslužbenca. Gradnja je predvidena za naslednje leto. V naslednjem letu bodo prejeli še tretjo pošiljko mercedesovih tovornjakov. Direktor Agrotransporta, Vlado Škorjanec, je povedal, da se je obseg realizacije od leta 1971 do 1972 povečal za 29 %, kljub temu, da so se stroški dejavnosti in prometa povečali za 32 % in so porastli mnogo hitreje in više kakor dohodki. „V transportni dejavnosti nikoU ni mogoče delati na zalogo, kakor na primer v blagovni proiz- vodnji. Ce naš avto ah stroj stoii.in ni dela zanj, je to za takšen stroj izgubljen dan, ki se ga ne da nadomestiti. Naši stroji se starajo in zastarijo tudi, če stojijo. Problem so tudi partnerji z juga naše države, ki imajo sanacijske težave, prav tako je problem pri poslovanju z devizami, predvsem"ker so pri nas potrebne za nabavo vozil in rezervnih delov, ki so iz uvoza. Podjetja z juga naše države imajo tudi to prednost pri poslovanju in ustvarjanju dohodka, ker še niso pristopila k samouprav- nim sporazumom, ki so v našem podjetju vpeljani že od leta 1971, s čimer so naši osebni dohodki normirani in ustaljeni. Naše poslovanje spremlja še. en problem, kajti v vsem delu in storitvah se da le prav malo predvidevati v bodoče. Nikoh ne veš, za koliko se bodo podražila goriva, zavarovanje, rezervni deli in ali bodo naročniki ali ne. Amortiza- cija je porastla za 60 %, za zavarovanje pa smo dali cca 45 milijonov starih dinarjev. Zraven teh stalnih negotovosti je nastal tudi problem po stabilizacijskih ukrepih, ko podjetja ne prodajajo blaga pred plačilom, zaradi česar so padle tudi premnoge prevozne storitve. Pri nas pa je vedno ravno obiatno; na^pt^ moramo prepeljati, šele nato prej- memo plačilo, nemalokdaj je zato potrebno tudi mnogo truda, da izterjamo lastna sredstva za opravlje- no delo. Tudi delo s strojnim parkom za zemeljska dela ni lahko, če naročniku stroja zaostanejo na primer zemeljska gradbena dela, stoji tudi naš stroj, čeravno bi v tem času lahko delal kje drugje. Da bi prevažali dnevno stroj z enega na drugo gradbišče in nazaj se ne izplača, ker bi bili večji stroški kakor korist od ustvarjenega dela, čeravno imamo lastna vozila za prevoz težkih strojev od gradbišča do gradbišča." Glede na število kolektiva je v Agro transportu zaposlenih precej vajencev, o katerih je direktor Škorjanec povedal naslednje: „Naj- več so to fantje okohčani, katerih pa že v prvih dveh mesecih odpade včasih tudi polovica, ker ne vedo, da je takšen pokhc težak in ni tak, kakor so si ga predstavljali pred tem. Nasplošno meni, da večina ljudi, ko se je odločala za kakšen pokhc, gleda le pozitivne stvari in ga ne pozna v pravi luči in zato tudi hitro pride do razočaranja. Naši vajenci se kasneje preusmerijo in prekvalifici- rajo v voznike, katerih potrebujemo vedno več in za strojnike na naših strojih. Na teh mestih so navadno celo zelo uspešni, ker so podkovani z znanjem strojništva in mehaničnih popravil. Pri nas je mnogo vajencev glede na število kolektiva - vendar nekje morajo delati, ko končajo šolo, saj zato so se tudiučih." Agrotransport lahko štejemo za enega najuspešnejših kolektivov v občini, čeprav je najbolj odvisen od razvoja vseh ostalih dejavnosti, kajti njegovo delo so storitve in pomoč drugim naročnikom pri njihovem delu. Vlado Škorjanec je omenil tudi to: „Morda smo mi edini, ki najlaže sprem^amo razvoj našega gospodar- stva v občini, več blaga proizvede naša industrija, več ga proda trgovina in več ga prepeljemo mi. Vedno večje naročnikov prevozov v naši občini in vedno več blaga prepeljemo za nje in mimo lahko rečemo, da se je naše gospodarstvo in industrija v občini bolj razvila, kakor je videti na prvi pogled." TEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 STRAN 5 Letna konferenca SZDL v Leskovcu v nedeljo, 1. aprila 197 3 je krajevna organizacija SZDL v Leskovcu imela svoj redni letni občni zbor. Po običajnih formalno- stih je izčrpno poročal o delovanju SZDL Ivan Lavra. Nanizal je zadeve, ki so jih reševali ter podčrtal težave, ki bi jih še morali rešiti, a ni bilo sredstev. Za njim se je oglasil krajevni odbornik občinske skupšči- ne Ptuj Janez Kmetec in obširno obrazložil zadeve občine, ki dodelu- je dotacije krajem, kjer je zbranega več samoprispevka. Pasivni kraji, med katerimi je tudi naš, pač logično, običajno odpadejo. Ko se je razvila splošna debata, so največ razpravljali o potrebi vodo- voda. Ob suši je tod tako pomanjkanje vode, da pride pri kakem izviru do tepeža za posodico vode, kar je dovolj žalostno. V šolskem vodnjaku, iz katerega pije vsak dan blizu 400 otrok, je bila voda pregledana in je ugotovljeno, da je okužena in neužitna. V šolski kuhinji se voda prekuhava, toda žejen otrok ne čaka na ohladitev in se napije iz studenca. Gospodinje morajo vsak čas ribati kuhinjsko posodo, ker voda odlaga rjavo usedlino, kar je dokaz, da ni čista. Ce hočemo ohraniti mladino zdravo," je vodovod nujnost. Cesta, ki vodi skozi vas (bilo je že omenjeno v našem listu), je pač podobna bolj klancu kot cesti, v sedanjem močnem avtomobilskem prometu se dvigajo oblaki prahu, vse vpije po asfaltu, vsaj na najbolj obljudenem predelu. Potrebe po gramozu na stranskih, obnovljenih cestah, so tohkšne, da jih krajani ne zmorejo. Vinogradi so izrojeni, obnova ni mogoča, ker je mladina odšla. Po nekdanjih njivah in košeninah raste grmovje in hiše po vrhovih razpadajo. Ljudje izumirajo in se odseljujejo. KK zemljišča pogozduje, ludi vinorodne lege. Še druge reči so 'rbravnavali. Navzoči so bih zadovoljni z izenačitvijo zdravstvenega zavarovanja, ni jim pa šlo v glavo, da so ponovno obremenjeni na ta račun, ko se je reklo, da ne bo zvišan prispevek. Uvaja se trošarina na vino, kar bo otežkočalo obstoj. Izredno grenak je še občutek manjvrednosti, ko si morajo onemogli, osamljeni prebi- valci sami pridobiti svoj košček kruha, v še bolj bridkih urah jesenskega življenja, ko drugi še v lepih, močnih, poletnih dneh njihovega življenja - uživajo brez- skrbne sadove pokojnine. Na razna vprašanja je odgovarjal Zdravko Tumšek, preds. SZDL občine Ptuj. Ljudstvo je s hrepene- njem pričakovalo obljubljenega po- slanca, da bi mu potožilo svoje težave, a ga ni bilo. Staremu odboru kr. org. SZDL so izrekli zahvalo za požrtvovalno delo in ga razrešili. Izvolih so nov odbor, v glavnem iz prejšnjih obrtnikov. Izvoljen je bil tudi iniciativni odbor za gradnjo vodovoda, enako tudi za asfaltiranje ceste. JM Gradnja največjega skladišča v vzliodni Sloveniji se zaključuje Trgovsko podjetje Mercator, po- slovna enota Panonija v Ptuju bo v kratkem dobilo novo moderno cen- tralno skladišče, ki jc največje v naši občini in eno največjili v Sloveniji. Skladišče je drugi plod integracije med .Mercatorjem in ptujsko Panoni- jo, ki je po zgraditvi veleblagovnice takoj pristopila k gradnji centralne- ga skladišča. Visoko regalno skladi- šče je že pod streho in meri 5.470 kv. m in bo imelo uporabno delovno višino 6,5 m. Vanj bo možno vskladiščiti 42.000 kub. m blaga. Opremljeno bo s paletami in viličar- ji- Gradbena dela je izvajal ljubljan- ski Gradis-PE Maribor, medtem ko ostala dela izvajajo domača pod- jetja. Elektrokovinar je prevzel elek- trične instalacije in telefon, ogreva- nje, ventilacijo in kanalizacijo. Ple- skar je prevzel slikarska in pleskar- ska dela. Komunalno podjetje pa izdelavo vodovoda in hidrantov, zemeljska dela in kasnejšo zunanjo ureditev. Skladišče Mercatorja bo predano namenu verjetno ob občinskem prazniku, kljub temu, da bo zgraje- no že pred tem časom. Pogled v notranjost največjega skladišča v vzhodni Sloveniji Foto: Kosi UKRADLI TUDI AVTOMOBILA Kriminaliteta na območju občine Ormož ne predstavlja posebno težkih kaznivih dejanj. Ugotavljamo lahko, da imamo še vedno opraviti s kaznivimi dejanji zoper življenje in telo, ki so v občini še vedno na prvem mestu. Kje so razlogi, da človek stori kaznivo dejanje, zlasti zoper življe- nje in telo, je težko reči. S tem vprašanjem se ljudje ukvarjajo od uvedbe prvega sodišča, to je od rimskih časov do današnjih dni. Pravega razloga skoraj ni mogoče najti. Iz raziskav, ki so v zvezi s tem vprašanjem bile opravljene na različnih koncih sveta, zlasti pa v Ameriki, je bilo ugotovljeno, da je alkoholizem eden dejavnikov, ki je prisoten skoraj pri vseh kaznivih dejanjih nasilja. Tudi na našem področju je tako, saj živimo sredi lepih vinogradov, naši domovi pa so obdani z brajdami in sadovanjaki. To je lepo in prav, ni pa prav. da smo nagnjeni k čezmernemu uživa- nju alkoholnih pijač. Slovenci smo radi dobre volje, radi ga ,,damo na zob." V tem ni nič slabega. Grešimo le zato, ker večkrat pijemo na prazen želodec. Zaradi tega so posledice popitega alkohola toliko večje in se kažejo tudi na področju kriminalnih dejanj. Drugi razlog, da je na našem področju največ kaznivih dejanj zoper življenje in telo je iskati v slabi razvitosti občine in nezadostni prosvetijenosti občanov. Ce bi imeli višji življenjski in kulturni standard, potem bi teh kaznivih dejanj gotovo ne bilo toliko. Znano je, da človek seže po fizičnem nasilju šele tedaj, ko z besedo ne more prepričati. Ce bi splošno izobrazbeni in civihzacij- ski nivo ljudi bil višji, bi se laliko sporazumevali brez pretepanja. Za vse druge razloge, če bi jih hoteli ugotoviti, bi bile potrebne večje raziskave v daljših časovnih obdobjih. Na drugem mestu po številu storjenih kaznivih dejanj so tjsta zoper premoženje. Zakaj človek krade? Zato, ker želi na lahek način obogateti ali pa iz objestnosti. Pri tem mu ni nič mar, da si je denimo sosed, s trudom pridelal ali kako drugače pridobil premoženje. Pri tem so zlasti številne tatvine poljskih pridelkov, perutnine itd, V zadnjem času se je med mladimi pojavila posebna vrsta tatvine, kraja mopedov. Nekaj je bilo tudi ukradenih osebnih avtomo- bilov. Slednje je pojav predvsem v družbah z visokim standardom, ase tudi pri nas take stvari primerijo. Tako sta lansko leto bila na ormoškem področju ukradena dva osebna avtomobila. Videti je, da kriminal prehiteva razvoj občine! Tretje področje kaznivih dejanj, ki se pojavljajo v relativno visokem številu, je ogrožanje javnega prome- ta. Nastalemu položaju je po predvidevanjih kriv kazncvalna poli- tika. Kazen vpliva na zmanjšanje števila kaznivih dejanj tako, da bodoči storilci vedo, kaj jih čaka. Jasno je, da ob sedanji kaznovalni politiki, ko so naša sodišča izrekala predvsem pogojne denarne kazni, željeiii cilj ni bil dosežen. Pred kratkim je na tem področju zapihal nov veter, kije že mnogo ostrejši. Kazniva dejanja v gospodarstvu se v Ormožu še vedno pojavljajo v velikem številu. Največkrat se nanašajo na nevestno poslovanje v trgovskih lokalih. V največ primerih trgovski poslovodje ne vodijo evidence o prispelem blagu, kasira- nem denarju ip. Tu je sicer nekaj objektivnih težav, kot je pomanjka- nje ustreznega kadra, vendar se za takim nevestnim poslovanjem lahko skriva poneverba. Na področju mladinske kriminali- tete ni kakih posebnosti. Bilo je nekaj prim«:ro\, ko so sodišča izrekla vzgojno varstveni ukrep in mladoletnika poslala v dom za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Eden osnovnih razlogov, da mladina stori kaznivo dejanje jc v tem, da mladi niso dovolj zaposleni, nimajo doma prave vzgoje in dobrega zgleda. Mladi tudi ne dosegajo uspehov in svoje lastne potrditve na drugih področjih ter se zato skušajo pred svojo druščino uveljaviti s kaznivim dejanjem po pravilu: Kdo si upa? Ce bi mladina imela možnost uveljavljanja na področju telesne vzgoje ali druge družbene oziroma društvene dejav- nosti najbrže ne bi bilo niti toliko kaznivih dejanj, ki jili storijo mladoletniki. i OBČINSKO ŠAHOVSKO TEK- MOVANJE PIONIRJEV Vsako leto organizira zveza prijateljev mladine Ormož občinsko tekmovanje v šahu za pionirje osnovnih šol. Tekmovanje je bilo minulo soboto, vodil ga je Franc Obilčnik. Rezultati - ekipno: MLAJŠI PIONIRJI: I. osnovna šola Ormož, II. osnovna šola Hum; MLAJŠE PIONIRKE: I. osnovna šola Hum, II. OŠ Runeč; STAREJŠI PIONIRJI: I. OŠ Ormož, II. OŠ Središče ob Dravi; STAREJŠE PIONIRKE: I. OŠ Miklavž, II. OŠ Ormož. Rezultati - posamezno: MLAJŠI PIONIRJI: I. Anton Vizjak, osnovna šola Hum, II. Janko Meško. OŠ Velika Nedelja; MLAJŠE PIONIRKE: I. Tinka Krajnc. OŠ Runeč; II. Anica Golob, OŠ Hum; STAREJŠI PIONIRJI: I. Marjan Topličar, osnovna šola Ormož, U. - IV; mesto si delijo Dušan Cvetko (V. Nedelja), Janko Novak (Sredi- šče) in Aleksander Zoreče (Mi- klavž); STAREJŠE PIONIRKE: I. Anica Krničar, osnovna šola Sredi- šče, II. Vlasta Plohi, OŠ Miklavž. ........ Jr. JAVNI NASTOPI UČENCEV GLASBENE SOLE PTUJ Učenci glasbene šole Ptuj vabijo na svoje letne na- stope, ki bodo 16., 17., 18. in 19. aprila 1973 v dvora- ni Glasbene šole Ptuj. Pričetek vsakikrat ob 19. uri. Učenci bodo nastopali so- listično na raznih instru- mentih pa tudi v večjih in manjših komornih skupi- nah, med njimi trije pev- ski zbori najmlajših učen- cev, zbor blokflavt in šol- ski orkester. Vabljeni 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 O življenju in delu dr. Jožeta Potrča (8. nadaljevanje) ARETACIJA LETA 1936 Kakor piše prof. Liška v Potrčevi biografiji, je povabil Dušan Kveder dr. Potrča poleti 1936 na sestanek v Ljubljano. Po sestanku je dr. Potrč odšel še na neko predavanje, kjer so ga aretirali. Cez nekaj dni so ga z Mihom Marinkom, ki je bil tedaj zaprt v Ljubljani, odpeljali v Zagreb. V mučilni sobi na policiji so ga zelo pretepah. Tedaj je vstopil v mučilni- co dr. Kante, zaposlen na ljubljanski pohciji. Potrča je vprašal, če ga kaj boh. Tedaj mu je dr. Potrč odgovoril: „Vaš pokhc je vehko težji od pokUca zdravnika." Odgo- vor je Kanteta zelo prizadejal. Potrča je poklical k sebi iri ga vprašal, če žeH kakšno pomoč. Želel je pisati domačim po perilo. Po pretepanju so dr. Potrča odgnali na slikanje. Na hodniku je srečal Marinka. Mimogrede J2 dvig- nil roke, da je Marinku pokazal podplutbe. Pozneje je zvedel, da so tudi Marinka mučili in še huje kakor njega. Toda muke na policiji niso zalegle, kajti nobeden od članov PK KPJ za Slovenijo ni izdal ničesar. Po štirih mesecih so dr. Potrča izpustili. POTRČEVI STIKI Z DIJAKI IN VISOKOŠOLCI Dr. Potrč je s svojim izvrstnim poznavanjem marksizma in leniniz- ma postal mentor mladim komuni- stom na ptujski gimnaziji in med visokošolci, ki so cenili njegove revolucionarne pobude. Nastopal je tudi kot imeniten govornik in diskutant na večerih Ljudske univer- ze, ki so jih prirejali visokošolci v letih 1934 in 1935 v Ptuju, z napredno dijaško in visokošolsko mladino see je sestajal največ pri Svobodi in Vzajemnosti. Govoril je o nevarnosti fašizma, o pomenu Ljudske fronte. Zveze delovnega ljudstva Slovenije, o pomenu Rdeče pomoči, o pomoči štrajkujočim delavcem in o pripravah na narodno obrambo. Najtesneje je bil povezan z visokošolcem Dušanom Kvedrom do Kvedrovega bega v tujino poleti 1936. Pozneje se je povezal s Francetom Cuckom, študentom veterine, Zvonkom Sagadinom in Mitjem Vošnjakom. V času, ko je izhajalo legalno glasilo KPJ Ljudska pravica (1926-1936), je poudarjal mladini njen pomen In mladina je pomagala, kakor tudi Društva kmečkih fantov in deklet, da se je glasilo širilo po ptujskem okraju. POTRČEVI STIKI S KOMUNI- STI ZUNAJ PTUJSKEGA OKRAJA Omenili smo že, da se je Potrč povezal že leta 1927 s Francetom Klopčičem, sekretarjem Pokrajin- skega komiteja KP za Slovenijo v Ljubljani, z Ivanom Spolenjakom, vodilnim komunistom v železniških delavnicah v Mariboru in nato z Borisom Kidričem. Potrč pa je vzdrževal tudi stike z mariborsko organizacijo KP prek sekretarja Alfonza Breznika do njegove aretacije, nato pa z inženir- jem Jožetom Hermankom. Herman- ko je bil nekajkrat na obisku pri Potrču v Janežovcih. Leta 1935 je Potrča obiskal funkcionar KP Srdja Priča iz Srbije, leta 1936 pa sta se pri njem oglasila Otmar Kreačič in Rudi Šimunovič, oba namenjena v špansko republikansko armado. Vsem trem je našel dr. Potrč pri Lackovih v Novi vasi tedaj še varno zavetje. Potrča je dvakrat obiskal v Janežovcih Edvard Kardelj, član centralnega kommiteja KPJ, leta 1939 se je oglasil pri njem organizacijski sekretar centralnega komiteja KPS Tone Tomšič. Leta 1939 je navezal stike s sekretarjem prekmurskega okrožja Štefanom Kovačem in sekretarjem maribor- skega okrožja Slavkom Šlandrom. Leta 1939 seje mudil pri dr. Potrču aktivist KPS Ivan Kreft, ki mu je prinesel v podpis proglas ZDLS z naslovom „Kaj hočemo", ki ga je dr. Potrč podpisal. Podpisal ga je tudi Jože Lacko in oba sta ga tudi širila po ptujskem okraju. Potrča je obiskal V Janežovcih tudi član CK KPS Franc Leskošek. Ko je bil sekretar PK KPJ za Slovenijo Miha Marinko, je bil povezan tudi z njim. Potrča in Lacka so na konferenci CK KPS na Vinjah pri Zalogu leta 1940 imenovali skupaj z Lackom za člana CK KPS. Stiki s komunističnimi organizaci- jami izven Ptuja in s CK KPS po letu 1937, prej pa s PK KPJ za Slovenijo, so Potrču omogočili povezati na- predno politično gibanje v ptujskem okraju z vseslovenskim in s sodelavci izvajati pobtičre akcije po direkti- vah slovenskega vodstva KP. Dalje prihodnjič V.R. Akademija za začetek praznovanja Šport krepi telo in duha, to vemo vsi, v Središču ob Dravi pa se tega pravila držijo tudi v praksi. Tamkajšnje telovadno društvo Parti- zan je eno redkih v bližnji in daljni okolici v ormoški občini pa sploh edino, ki goji množični šport. Plod celoletnega dela smo lahko videli minulo nedeljo zvečer, ko je društvo pripravilo svečano telovadno akade- mijo, ki je pomenila obenem začetek praznovanja letošnjega kra- jevnega praznika. Nastopile so vse telovadne vrste. Pravo telovadno vzdušje je naredila tudi „prenovlje- na" in pomlajena središka godba, tako smo vsi morali reči in priznati, da smo doživeU res lep večer - lep začetek XIX. krajevnega praznika, ki ga prebivalci KS Središče praznujejo vsako leto 11. aprila. Vsi, ki se trudijo okrog dela TVD Partizan Središče, bodo letos z še večjim zanosom gojih šport in tako vzgajah predvsem mlade, ker bodo dobih asfaltirano rokometno igrišče. Društvo bo v kratkem s pomočjo krajevne skupnosti in ob podpori vseh občanov speljalo to pomembno akcijo. Pred časom so povabili vse, ki imajo tovornjake ali traktorje, da bi navozih gramoz. Vabilu se je odzvalo približno 40 kmetov in prevoznikov, ki so v enem dnevu navoziU približno 500 kub. metrov gramoza. S tem so osnove podane in prepričani smo lahko, da do končnega uspeha ni več daleč. V akcijo se je primerno vključila tudi mladina. Predsednik društva Parti- zan Središče Ivan Zidarič je ob začetku telovadne akademije še dejal, da je akcija potrdila enotnost prebivalcev krajevne skupnosti Sre- dišče, kadar gre za pridobitve kraja. jr Pred začetkom telovadne akademije so se na središkem odru pokazali vsi nastopajoči. Otvoritveni govor je imel predsednik društva Ivan Zidarič. Foto: J. Rakuša OK SZDL ZASTAVILA PRAVILNO POT V občini Slovenska Bistrica kljub nezavidnemu položaju telesnokul- tume organizacije dosegajo dokaj zavidljive rezultate. Ti niso posledi- ca sistematičnega in načrtnega dela, ampak prizadevanj nekaj entuzia- stov, ki s svojim zanosom in zanosom mladih športnikov rojevajo dobre rezultate. Kaj več kot pohval- nih besed in skromnih sredstev, za katera pa imajo vča.sih odgovorni silno neenotne kriterije, jim ne morejo nuditi. Posebna „odlika" v Slovenski Bistrici v zadnjih letih je tudi ustanavljanje samostojnih klubov. V Slovenski Bistrici je pet klubov ali društev, v Poljčanah tri, v Oplotnici dve. Vsekakor je pozitivno, da imamo čimveč klubov, toda več klubov v enem kraju pripelje do razmišljanja, ali je to potrebno, ker vemo, da v mno^h slovenskih krajih enotna športna društva dobro delu- jejo. Sredstva v občinskem proračunu, namenjena za te'osno kulturo, so letos enaka kot lani: 150.000 din. Računati je, da bo na razpolago še dodatnih 50.000 din, če bodo delovne organizacije poravnavale svoje obveznosti vsaj tako kot lani. V občini Sloov. Bistrica so namreč 1968. leta delovne organizacije podpisale triletne pogodbene obvez- nosti o odvajanju 2 promil od kosmatih osebnih dohodkov v sklad za pospeševanje fizkulturne dejavno- sti v občini. Tri leta pozneje so te pogodbe podaljšali, toda le redke delovne organizacije jih izpolnjujejo. Zato bo OK S^DL predlagala skupščini občine, naj z delovnimi organizacijami v bistriški občini sklene družbeni dogdvor o sofinan- ciranju telesne kulture v obliki 2 promil, kar naj bi veljalo do sistemskih rešitev financiranja teles- ne kulture v SR Sloveniji. V občini Slovenska Bistrica je 15 športnih objektov s 37.671 kv. metri koristne površine, kar je 1,24 kv. metra na prebivalca. Od sosed- njih občin ima manj površin samo občina Šmarje pri Jelšah. Republiški normativi predvidevajo 3 kv. mestre koristne površine na prebivalca. V Slovenski Bistrici teh normativov še dolgo ne bodo dosegh, to je dejstvo, dejstvo pa je tudi, da objekti, ki jih že imajo, propadajo zaradi slabega vzdrževanja in pomanjkanja sred- stev, ker telesnovzgojne organizacije s pičlim denarjem komaj krijejo stroške za dejavnost. Morda bi uspeli tako stanje odpraviti s tem, da bi upravljanje nad športnimi objekti prevzelo stanovanjsko pod- jetje, sredstva za vzdrževanje pa bi naj zagotovila občinska skupščina. Razprave o telesnokultumih skup- nostih je SZDL v Slovenski Bistrici usmerila v resno razmišljanje o stanju telesne kulture v občini. Začeli so že tudi ukrepati. Upamo, da ne bodo ostaU na pol poti in da bodo marsikaj, kar se da, izboljšali že pred sprejetjem zakona o telesno- kultumih skupnostih, kajti zakon še ne bo rešitev. Ob teh naporih pa jih čaka še veliko dela. Eno od prvih bo nedvomno obuditi občinsko zvezo za telesno kulturo, ki je zaspala že pred več leti in je tudi te razgibane razprave in napori v občini ne morejo prebuditi. M. Munda, Svet delovne skupnosti LJUDSKE KNJIŽNICE ORMOŽ razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA OBČINSKE KNJIŽNICE V ORMOŽU. Kandidati morajo imeti višjo ali srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim izpitom biblio- tekarske stroke in nekaj let prakse v knjižnici. Prijave je treba vložiti v 15 dneh od objave razpisa. XEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 STRAN 11 RAZVOJ KULTURNIH DEJAVNOSTI TKS PTUJ Arhivska dejavnost Vsi slovenski pa tudi Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP) se je oblikoval v samostojen zavod šele po II. svetovni vojni. Ker so bile vse predvojne arhivske zbirke omejene na nekaj nefunkcionalnih prostorov, niso bili ti zavodi (tudi ZAP) pripravljeni na povojni priliv arhiv- skega gradiva. Depoje so le postopo- ma, v skromnem obsegu in nesiste- matično povečevah. Prav zaradi tega trpi arhiv zaradi pomanjkanja pro- storov in slabi tehnični opremi. Zakonodaja predvideva obveznost arhivske službe kot javne službe, zato se postavlja kot primarna naloga izpopolnitev arhivske mreže in v tej zvezi izpopolnitev arhivske službe v prostorskem, kadrovskem, funkcionalnem in materialnem po- gledu. V zvezi s tem je treba nujno preiti od evidentiranja in obdelave arhivskega gradiva k intervencijam po ohranitvi neprevzetega zunanjega arhivskega gradiva. Z povečanjem prostorov in večjim številom pohc bo možno vso gradivo zajeti v arhivsko varstvo. Za zaščito arhivskega gradiva so potrebni obsežni tehnični ukrepi, ker je ogroženo tako staro (dotraja- nost), kot novo gradivo (slab papir in slaba hramba). Doslej je bUo premalo storjenega za konzervacijo gradiva zaradi nepreglednosti pa tudi ni znana natančna količma ogroženega gradiva, za katero bi bili potrebni takojšnji konzervatorski ukrepi. Arhiv ne razpolaga s tehnič- no opremljeno delavnico pa tudi drugi arhivi nimajo laboratorija za popravilo poškodovanega gradiva. Zaradi tega bi bilo nujno urediji,. skupno kojigoveško delavnico, kate- re bi se posluževal tudi ZAP. Zavod za arhivsko varstvo tudi ne premore aparature za mikrofilmanje. Tudi drugi zavodi v naši repubhki tega ne premorejo, zato ostaja arhivsko gradivo nezavarovano, kar bi bilo za primer elementarnih nesreč in vojne nujno zavarovati. Sedanji prostorski pogoji ne zagotavljajo varstva arhiv- skega gradiva pred požari, vlago, insekti, vlomi ipd. Zaradi tega je potrebno z vsemi možnimi sredstvi pristopiti k investicijam in adaptaci- jam arhivskih prostorov ter tako zagotoviti učinkovito prostorsko varstvo arhivskega gradiva. Arhivska služba tudi kadrovsko ni najbolje zasedena. Glede na specifič- ne strokovne zahteve je majhno število interesentov za delo v arhivu pa tudi zaradi pomanjkanja sredstev ni bUo v preteklosti dotoka novih kadrov. Arhivska specializacija se pridobiva le s prakso po ustanovah s tečaji in priročniki. Palj<^ PROGRAM PRAZNOVANJA 700-LETNICE ORMOŽA Sedaj, v času hitrega približevanja 700-letnice mesta Ormoža, bi bilo gotovo zanimivo zvedeti, kako bodo potekale proslave in druge slovesno- sti. Pravzaprav so vse prireditve, kijih v tem času v Ormožu kdorkoh organizira, že posvečene 700-letne- mu jubileju. Slovesnosti, namenjene tej visoki obletnici mesta pa se bodo pričele 19. junija. Na ta dan bo zvečer v domu Partizana v Ormožu predstava Levstik-Gruenove drame „Kastelka". Izvajali jo bodo člani slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Naslednji dan, to je na* dan prve omembe Ormoža v pisanih zgodovinskih virih (20. junij 1273) bo v dopoldanskem času slavnostna seja in nato recital, ki bo prikazal .zgodovinski razvoj Ormoža, ne samo mesta, ampak tudi človeka v njem in okrog njega ter njegov boj za obstanek. Recital pripravlja profesor Ignac Kamenik, izvajali pa ga bodo člani delavsko prosvetnih društev s področja ormoške občine in mladi- na ter združeni zbori. Ob 700-letnici mesta Ormoža bo pri Založbi OBZORJA Maribor izšel Zbornik, ki bo prva tiskana kronika Ormoža, ZborniK je pripravil za tisk profesor Jože Curk. V popoldanskem času 20! junija bo v ormoškem gradu odprta stalna razstava „Ormož skozi stoletja". V soboto, 23. junija, bo odprta razstava knjig v knjižnici Orniož. Razstavili bodo zlasti dela pesnikov in pisateljev z območja ormoške občine. Sočasno bo v prostorih knjižnice tudi razstava del ptujskih, ormoških in ljutomerskih likovni- kov. Isti dan zveče; bo organiziran „Večer Stanka Vraza", katerega se bo udeležil tudi profesor Jože Slodnjak, znani vrazoslovec. Naslednji dan zjutraj, 24. junija (nedelja) bo odkritje doprsnega spomenika Stanku Vrazu, nato pa tradicionalna revija pevskih zborov z območja severovzhodne Slovenije na dvorišču ormoškega gradu. V proslave ob 700-letnici mesta Ormož je vključena tudi 75-letnica ormoške bolnišnice. Slovesnost bo v soboto, 30. junija na dvorišču bolnišnice. PripraviU bodo razstavo izdelkov delovne terapije in odkrili spominsko ploščo. Zvečer bo na DOlnišničnem dvorišču koncert zbo- ra Emila Adamiča. Verjetno največje, vsaj po številu udeležencev, bo zborovanje v nedeljo 1. julija. To je tudi dan, ko bo v Ormožu odkrit spomenik revoluciji in narodnoosvobodilni vojni. Pričakujejo, da bo na zborovanju govoril predsednik re- publiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič. Nastopila bo tudi godba, pevski zbor Emila Adamiča in drugi. Popoldne bo množični športni nastop v Mestni grabi. Potem bo točno mesec dni „mir". V avgustu bo v prostorih vinske kleti in okrog nje odprta vinska, lovska in ribiška razstava. Sočasno bo v .Mestni grabi nastop folklornih skupin iz Varaždina, Cakovca in Cirkovc. Pripravljena bo tudi mani- festacija kmetijske mehanizacije in drugo. Sledila bo povorka skozi Ormož, na letnem kopališču pa bo svečani govor. Tudi prireditev „Ormož poje in ple.še" je letos vključena v praznova- nje 70()-letnice mesta. Bo 4. avgusta. Poleg najlepše udeleženke večera bodo letos izbirali tudi najlepšo narodno nošo. Ob 700-letnici Ormoža sc bo zvrstilo še vrsto večjih in manjših prireditev. Našteli smo jih le nekaj. jI. SETEV KORUZE ZA ZRNJE IN SILAŽO (Nadaljevanje s 3. strani) 60 .\ 24 cm, in 26 x 22 cm ali 70x 18 cm. Za pridelovanje koruze za silažo priporočamo nekoliko gostejšo se- tev in sicer okrog 5 tisoč rastlin več na ha kot za koruzo za zrnje. Tretja važna naloga pri setvi koruze je pravočasna setev in globina setve. Koruza je rastlina, ki zahteva toplejšo klimo in je zato ne smemo prerano sejati. Zemlja ob setvi mora imeti vsaj 7-8 stopinj C. Pri nižjih temperaturah seme naštetih sort ne kali. Za omenjeno območje je najprimernejši čas setve koruze v normalnih klimatskih pogojih, neka- ko v drugi polovici aprila do konca prve tretjine maja. Kasneje sejemo le 5e zelo rane sorte koruze, drugih pa ne, ker ne bi pravočasno dozorele. Globina setve na te^ih tleh od 4-5 cm, na lai^jih peščenih tleh pa 6-8 cm. Mislim, da ni potrebno posebej omenjati, da je le setev s stroji najpravilnejša. Samo s sejalnicami lahko dosežemo enakomerno razda- ljo med rastUnami, enakomerno globino setve in velik efekt. To pa so važne naloge pri setvi. Zraven tega imamo porabo semena znatno manjšo: 18-22 kg na ha semena, z ročno setvijo porabimo od 30-40 kg semena na ha. Da bi te trditve okrog setve komze s sejalnicami podkrepili, bosta 2VZ-Ptuj in KK-Ptuj, obrat »Jože Lacko" Ptuj, pripravila de- "lonstracijo setve koruze s sejalnica- fii raznili tipov v nedeljo 15. aprila ob_d^evetih na dvorišču ZVZ-Ptuj^ NESRECA NE POCIVA Pretekli teden so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: LA2JE POŠKODOVANI: Dušica Vajda, Sobetinci 41; Jože Vršič, Ločki vrh 25; Darko Puko, Ptujska gora 44; Ivan Cvetko, Radobojski bregi 110; Gabrijel Vtič, Stanečka vas 11/a; Janez Kurež, Spuhlja 52; Franc Rozman, Mestni vrh 77; Janko Pavlovič, Podgaj 44; Janez Cajnkar, Radoslavci 63; Janez Muhič, Mala vas 7; Franc Krajnc, Kicar 141; Marija Jerenko, Slovenja vas 58; Kristina Ratek, Podvinci 92; Marija Holc, Placar 27; Jože Kos, Žetale 30; Anton Kramberger, Svctinci 19; Janez Holc, Zagorci 68; Stanko Borko, Središče 124. . Jugoslavija v pesmi, glasbi in plesu Ob otvoritvi XII. srečanj Bratstva in prijateljstva pobratenih občin Slovenije in Hrvatske iz Cakovca, Koprivnice, Krapine, Varaždina, Ormoža, Slovenske Bistrice in Ptuja, bo v petek, 13. aprila 1973 ob 18. uri gostovalo v ptujskem gledahšču RKUD „Sloboda" iz Varaždina. RKUD „Sloboda" je najstarejše kultumo-umetniško društvo v Va- raždinu, saj je bilo ustanovljeno že 1905. leta. V skoraj sedemdesetih letih svojega obstoja je društvo doseglo zavidljive umetniške rezulta- te sirom po domovini pa tudi v tujini. Gostovanja folklorne skupi- ne, pevskega zbora in orkestra v Mariboru, na Bledu, Bohinju, Opati- ji, Petrinji, pa tudi ' vabila na gostovanja v Lincu, Steym, Dunaju, Badenu, Bratislavi in drugod nam pričajo, da je raven nastopov na z av idfj iv i u me-tnišk i v iš ini. Šc prav posebej pa je RKUD „Sloboda" iz Varaždina znano ptujskemu občinstvu. Društvo je imelo samostojne nastope v okviru srečanj Bratstva in prijateljstva v vrsti krajev iz naše občine, med drugim v Ptuju, Kidričevem, Juršin- cili, Gorišnici. Cirkulanah. Maišoer- ku, Ptujski gori, Rogoznici in drugod. Varaždinski umetniki so se tudi z veseljem odzvali, da že dvanajstič gostujejo v naši občini. Pod naslovom „Jugoslavija ' v pesmi, glasbi in plesu, nam bodo v petek, 13.aprUa 1973 ob 18. uri v ptujskem gledališču ob priliki praznovanj dneva železničarjev in otvoritvene prireditve XII. srečanj Bratstva in prijateljstva zopet oživili in pričarali starodavne slavonske ljudske plese, plese iz Makedonije, Srbije, Vojvodine, Gorenjske in od drugod. Prepričani smo, da nas bo znano Bunjevačko kolo. Biljana in drugi lepi plesi ponovno navdušili, za kar nam jamčijo tudi znana imena umetniških vodij dirigenta Ivek Zvonka, Hudek Ilije, korcogra- fa Ferija Železnjaka in korepetitor- jev Srkulj Goranke in Kalamiza Naširn rcnomiranim gostom iz Varaždina želimo v našem starodav- nem Ptuju prijetno počutje in ugodno bivanje ter veliko umetni- skega uspeha. p Folklorna skupina RKUD Sloboda Varaždin pleše na I. tednu Bratstva in prijateljstva 1962. leta v Ptuju. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 DR. FRAN BRUMEN Spolne bolezni 6. NADALJEVANJE Posebna komplikacija sifilide je specifično vnetje glavne žile odvod- nice, ki izhaja iz srca in se imenuje aortitis luica - syhilitica; tudi mesortitis luica imenovana. Bolezen je med luetiki dokaj pogosta, se pojavlja najčešče v razdobju 10-20 let po okužbi in spada v področje notranjih bolezni. Kot zelo po- membni bolezni ji posvetimo posebno poglavje. Navadno se pojavi pred 50 letom starosti. Pri zamorcih je 3-krat več tega obolenja, nego pri belcih; verjetno radi manj intenziv- nega in manj smotrnega zdravljenja. Da je ta komplikacija zelo pogosta, kažejo ugotovitve, ki dosezajo 70 - 80 7r pri obduciranih sifilitikih. Skleroza, bolezen viso- kega krvnega tlaka in tudi revma- tizem povzročata bolezenske spre- membe na aorti, vendar je SIFILI- TICNO VNETJE ApRTNIH STEN NAJPOGOSTEJŠE. Bolezen se po- javlja skoraj pretežno na onem delu glavne utripnice, ki sega od srca navzgor. ZAČETEK BOLEZNI JE POTUHNJEN IN NlC KAJ ZNACI- LEN, poteka prikrito brez opazljivih znakov. Bolnik ostaja razmeroma dolgo brez opozorilnih znakov. V nekaterih primerih se pojavljajo težave, ki jih označujemo s pojmom aortalgije. To so pekoče bolečine pod prsno kostjo, odgovarjajoče poteku glavne prsne utripnice. Te težave se stopnjujejo ob naporu in izžarevajo bolečine v tilnik, zadešnji del glave, v žrelo in čeljusti. Včasih so vidne pulzacije v jamici pod jabolkom na vratu. War preiskave krvi so 80 - 90 % pozitivne, v hrbtenični tekočini pa 50 %. S to komplikacijo se v ca. 25 % druži tudi komplikacija neuroluesa. Sedi- mentacija krvi je zvišana. Roentgen pokaže zelo značilne spremembe na vzpenjajoči se aorti v razširitvi in v znakih podaljšanja. Nastopijo dru- gotne - sekundarne komplikacije v obliki nezadostnega zapiranja aort- nih zaklopnic. Nadaljnje posledice so utesnitve na ustjih venčnih žil na srcu. ki cesto ne kažejo posebnih znakov in vendar včasih presenetijo s tragičnim zaključkom trenutne smrti. En del bolnikov s takimi utesnitvami pa jasno pokazuje klasične znake nezadostnega krvne- ga obtoka v venčnih arterijah: napadi pektoralne angine, ki se značilno pojavlja tudi v mirovanju in pri nočnem počitku. Tretja in najbolj nevarna kompli- kacija so izbokline na aorti, ki jih imenujemo aneurizme in so posledi- ca razkroja aktivne plasti žilne stene. Te so lahko različno velike. Rentgenska presvetljava jih jasno pokaže v obliki s srcem istočasno utripajočih okroglastih izbokhn. Aneurizme, ki se pojavljajo na žilah v prsnem predelu so do 70 % sifilitičnega izvora. Pri moškem spolu so 5-krat pogostejše in nastopajo v največjem številu v starosti med 36 - 40 let. Pri ženskah je ta komplikacija redkejša in nastopa za ca. 10 let kasneje. ZDRAVLJENJE JE ZELO ZAH- TEVNO IN SPADA V ROKE STROKOVNJAKA. Prognoza je pri vnetem stadiju aortitide, dokler še niso nastopile oblikovne spremem- be, ugodnejša. Cim pa se pojavijo drugotne komplikacije na zaklopkah in ustjih, slabša. V stadiju aneurizem je prognoza zelo slaba, .saj nastopajo TRENUTNE SMRTI RADI RAZ- POKA STEN NA IZBOKLINAH V 50 ODSTOTKIH. Tak bolnik, kot od krogle zadet, trenutno izkrvavi v lastno prsno votlino. PRI NOBENI BOLEZNI NE POMENI PREPREČEVANJE TOLI- KO, KOT PRI SPOLNIH BOLE- NIH!! Zakaj? Zato, ker jih lahko z gotovostjo preprečimo. Saj so to vendar tiste NALEZLJIVE BOLEZ- NI, ZA KATERE NEZMOTNO VEMO, KJE, KDAJ IN KAKO JIH NALEZEMO! Tudi preprečevanje je nad vse enostavno. NAJSTROŽJA VESTNOST JE NUJNA MED ZDRAVLJENJEM IN V CELI OPAZOVALNI DOBI PO KONČA- NEM ZDRAVLJENJU! Najusodnej- še komplikacije neuroluetičnih obo- lenj nastopajo pozno in neopazno - prav tako tudi posledice na eorti. - BOLNIK NE OBCUTI SUBJEK- TIVNIH TEŽAV, DOKLER NI ŽE PREPOZNO! Radi njihovega velikega pomena sem spolne bolezni opisal nekoliko podrobneje. Namenoma sem upo- rabljal mnoge strokovne izraze, ker vem, kako zvedavo in prizadeto bolniki čitajo nerazumljive besede na svojih bolniških listinah - tako bodo nekatere stvari pojasnjene. 7. APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVJA Zdravje se pričenja doma Svetovni dan zdravja praznujemo vsako leto 7. aprila, to je na dan, ko je bil leta 1948 sprejet in potrjen statut svetovne zdravstvene organi- zacije. Namen svetovnega dneva zdravja je, da ob tej priložnosti opozorimo svetovno javnost in ustrezne službe na katerega izmed pomembnih zdravstvenih problemov v svetovnem merilu. Letos je svetovni dan zdravja namenjen družini - temeljni celici družbe in njenemu pomenu za izboljšanje in zdravstveno varstvo njenih članov z geslom: „Zdravje se pričenja doma". Letošnji 7. april pomeni tudi 25-letni jubilej svetovne zdravstvene organizacije. Prav zato je potrebno našo javnost seznaniti z uspehi in z nekaterimi še nerešenimi perečimi vprašanji četrtstoletnih prizadevanj svetovne zdravstvene organizacije za izboljšanje zdravja ljudi vseh naro- dov. Glavna misel in vsebina letošnjega svetovnega dneva zdravja je zapisana v Poslanici ob svetovnem dnevu zdrivja, ki jo je napisal in poslal vsem narodom sveta generalni direktor SZO Dr. M. G. Candau: ,.Kakor je zdravje v svetu odvisno od zdravstvenega stanja v sleherni državi svetovne skupnosti, tako je tudi zdravje prebivalcev mest, vasi in zaselkov odvisno od zdravstvenega stanja družin oziroma domov, v katerih prebivajo ljudje." Namen letošnjega svetovnega dne- va zdravja je predvsem seznaniti starše z vlogo in jih opozoriti na odgovornost, ki jo imajo v skrbi za zdravje vseh družinskih članov, posebno še za zdrav in harmoničen razvoj otrok. Potrebno je tudi učitelje seznaniti z vlogo, ki jo imajo ob zdravstvenem varstvu šoloobveznih otrok v času njihovega šolanja. Zdravstvena vzgoja šolske mladine je izrednega pomena, saj vzgajamo mladino za pozneje in za naloge, ki jim jih bosta dodelila bodoče življenje in družba Nešteto je poti, kako naj ukrepamo, da bodo naša bivališča bolj zdrava. Predvsem nam je treba več učenja o zdravju, čim bolj$a uporaba razpoložljive hrane, pravil, no odstranjevanje za zdravje nevai. nih odpadkov, pomoč otrokom, da dorastejo močni in polni zaupanja vase, vrh tega pa načrtovanje družine tako, da bo vsak otrok imel boljše in večje možnosti za uspeh v življenju. Potrebno je tudi izvajati osnovne varnostne ukrepe proti kakršnimkoli nezgodam in nesre- čam, pa tudi bedenje nad srečo starih ljudi. Seveda je to samo nekaj nasvetov. Za mnogotere teh dejavnosti potrebuje družina tudi pomoč skupnosti, kot je preskrba z vodo, cepljenje proti nalezljivim boleznim ter pomoč materam v tiosečnosti - da navedemo samo nekaj očitnih primerov. Drugi razlog za tolikšno pomembnost storitev skupnosti pa je v tem, da dandanes v marsi- katerem domu živijo starši v okohščinah, kj se dokaj razlikujejo od tistih, kot jih poznajo iz svoje mladosti. V prenaseljenem mestu, na primer, njihove izkušene poti sedaj niso več primerne, vendar jim skupnost z mnogimi ukrepi utegne olajšati prilagajanje. V prizadevanjih za bolj zdravo življenje nas lahko zavira, naj bo bolezen kakega soseda aH tudi njegove slabe navade. Toda, če so nalezljive nekatere bolezni, so nalezljive tudi dobre navade in zdrav način življenja. Vsakdo pa lahko prispeva k svetovnemu dnevu zdravja - 7. aprilu, če po svojih močeh pripomore in se loti skrbi za zdravje že dorria, v svoji družini. To pa je delo, ki ga moramo opravljati vse dni v letu in vsa leta našega življenja. Kdaj javna stranišča? v Ptuju nimamo javnega strani- šča, zelo malo pa je tudi tistih gostilniških, ki bi bila urejena in se uporabniku nc bi obrnil želodec, ko stopi vanj. Pod javnim straniščem razumemo stranišče, ki ga komunala ah katera druga organizacija vzdržuje, vendar od uporabnika ne pobira denarja za uporabo. Predvsem bi bilo takšno stranišče potrebno na mestih, kot so - avtobusna in železniška postaja, park in v bližini športnih objektov. Stranišča gostinskih lokalov in podjetij za javni transport so zelo različna. Nekatera so redno vzdrže- vana, vendar se zahteva pretirano visoka odškodnina za uporabo; druga pa so takšna, da je do školjke mogoče le priplavati, kajti kanaliza- cija je zamašena, ni redno vzdrževa- no ali pa vinjeni uporabniki iz njega napravijo pravi svinjak. V straniščih nikoli ni moč najti toaletnega papirja in mila pri vodovodni školjki. Največkrat lahko celo upravičeno vprašamo, zakaj in s kakšno pravico lokali pobirajo denar od uporabnika, kajti vsako gostin- sko podjetje je z zakonom zadolže- no, da ima zraven svojega objekta urejene sanitarije, ki sodijo v sklop njegovega poslovanja. Vendar se spet pojavlja odgovor, da je odškodninska vsota, ki jo ponekod pobirajo, celo zelo minimalna v primerjavi s svinjarijo in škodo, ki jo povzročijo nekateri uporabniki. Morda bi bilo dobro, če bi pred vsakim straniščem pisalo: „Kulturen človek zapusti stranišče v takšnem stanju, kot je bilo, preden ga je uporabil". Stranišče na železniški postaji in v mestni kavarni nam lepo kaže „kulturo" našega območja in časa. Podobnih sanitarij je v naših gostilnah in restavracijah še več. Z ureditvijo javnih stranišč bi odpadli tudi sedanji kupčki odpad- kov v parkih, pod mostovi, hi.šnih stopniščih in v zakotnih ulicah. Javno stranišče je ravno tako del olepševanja okohce in mestnega videza. ROKOMET BRANIK-ORMOŽ 16:12 (9:5 v slabi igri, po grobih izpadih domačinov in spodrsljajih sodnikov je Branik premagal moštvo iz Ormoža. Branik si je zmago priboril v prvih minutah igre. Drugi polčas je bil enakovreden in če ne bi sodnika pretirano in brez vzroka izključevala gostov, bi Ormož verjetno celo izenačil. Vreme je bilo hladno, vendar 73 iero nrimerno. RAZPISNA KOMISIJA ZGODOVINSKEGA ARHIVA V PTUJU PONOVNO RAZPISUJE delovno mesto RAVNATELJA (NI REELEKCIJA) Razen splošnih pogojev so za delovno mesto ravna- telja po 30. členu statuta zavoda določeni še nasled- nji posebni pogoji: — končana filozofska ali pravna fakulteta z diplomo, — petletna delovna praksa v izobraževalnih in kul- turnih ustanovah, v upravni ali pravosodni službi, — aktivno znanje nemškega jezika. Osebni dohodki so določeni v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejema razpisna komi- sija zavoda do 15. maja 1973. Nastop dela po dogo- voru. XEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 STRAN 13 Opatijska vatra je pogorela „GORI VATRA" je razplamtela številne polemike in negodovanja neposredno po Opatijskem festivalu j973; dokončno pa je melodija, ki jo je interpretiral Zdravko Colič, pogorela na tekmovanju Evrovizija 73, kjer je zasedla „solidno" šestnajsto mesto med sedemnajstimi tekmovalci. Pred nekaj leti se je še dalo zavarovati nase poslušalce in ljubite- lje muzike češ, da nimajo posluha za izbor „kvalitetne" muzike in naj se ta prepusti , strokovnjakom" — koncertnim glasbenikom, Id pa resnici na ljubo nimajo prav nikakršnega smisla za zabavno muziko, se manj pa za okus 500 milijonov poslušalcev Evrovizije in ki ocenjujejo glasbo po namišljenih kalupih. Georg Gershvvin, kakor Ruben- stein sta nekoč ločeno izrazila naslednjo misel: Glasba je odraz trenutnega razpoloženja in niti ena melodija se dvakrat ne igra z istim občutkom, glasba se ne ustvarja po predpisih in kalupih; kdor šteje takte in zloge, taksen že ne bo kaj prida ustvaril v glasbi. In ravno to delajo naše komisije, televizijski in radijski dirigenti, komponisti in večina izvajalcev, ki se jim ne želi zameriti. Hočejo vpeljati svoj glasbeni stil. Kam vodi takšna pot pa nam pove „solidno" drugo mesto' na letošnji Evroviziji — seveda, čej obrne lestvico narobe. ] V Kidričevem razstava cvetlic Ob krajevnem prazniku je horti- kulturno društvo Kidričevo pripravi- lo v avli osnovne šole ,,Borisa Kidriča" razstavo cvetlic, traven domačinov je razstavljala tudi ..FLORINA" iz Maribora, vrtnar- stvo MASTEN Ptuj in tovarna dušika,Ruše. Eden pobudnikov za ustanovitev HD v Kidričevem je Vlado FORBICI iz Kidričevega, velik ljubitelj cvetlic in hortikulture nasploh. Društvo je bilo ustanovlje- no 30. maja 1971. Do nedavnega je bilo število članov minimalno, denarna sredstva, ki so jih sami prispevali, pa so bila vsega skupaj 220 ND. Seveda jim je v veliko olajšavo to, da je krajevna skupnost Kidričevo obljubila, da bo stroške razstave krila iz svojih sredstev. Razstava je lepo uspela, saj je marsikdo videl cvethce, ki jih je dotlej lahko le občudoval v barvnih revijah in knjigah. Florina se je^ predstavila z izvrstnimi aranžmaji IKEBANE in nekaterimi vrstami lončnic, kot npr. orhideje. Tovarna dušika Ruše pa je predstavila zraven cvetUc tudi svoja specialna gnojila in zaščitna sredstva za gojenje okrasnih rasthn. Vrtnarstvo Masten iz Ptuja je prav tako prikazalo celo vrsto lončnic, sicer pa je tudi Kidričanom znana kvaliteta proizvodov tega vrtnarstva. Domače HD pa se je pokazalo s številnimi prav tako redkimi kaktejami in presenetilo z naravno ikebano. Razstavo si je ogledalo okoli 500 obiskovalcev. Opaziti je bilo veliko zanimanje za gojenje cvetlic in tako je med razstavo pridobilo H D Kidričevo čez štirideset novih članov, ki bodo skupaj ^z ostahmi krajani prav gotovo pripomogli k temu, da bo Kidričanom v bodoče mineval čas bolj „cvetoče". -CEMZO Foto: Ozmec, Zakaj sem postala »lahka ženska« 3. nadaljevanje Njeno življenje iii dejanje in dejanja so očitna, vendar beseda je bila tiha, zadržana, morda zlagana; ker je rekla, da ne moreš nikomur verjeti, niti mu ne smeš zaupati. C. C. živi v mestu, stara je petindvajset let, brez otrok in neporočena. Morda je ryeno življenje najbolj bedno od vseh, kar sem jih poznal. Nima zaposlitve in stanuje v najemu kot sostanovalka. Občasno se udinja za delavko, največkrat v okolici mesta. Prijateljev in prijateljic nima; njena občasna, vendar stalno menja- joča se družba so vojaki in alkoholiki. Tudi sama rada pije, vendar vino, žganih pijač se brani, ker ima težave z želodcem. Verjetno ni bila nikoli zdrava v pravem pomenu besede, če drugo ne, so ji težavo delali zobje in spolne bolezni. Zavarovana ni, denarja za zdravljenje nima, med drugim pa se zdravnikov kakor socialne delavke izogiba. Tudi takrat, ko bi morala priti, to je ko jo zaradi prijave pokličejo. Nisem vedel, kaj jo naj vprašam, vendar me je najbolj zanimalo, aU moške ne motijo njeni pokvarjeni in manjkajoči zobje, kar je bilo opazno že v pogovoru: „Kaj misliš, da moški iščejo žensko zaradi zob, njim je kaj drugega bolj važno," mi je odvrnila. ZANIMA ME, KJE SE SPOZNAŠ Z MOŠKIM IN V KATERE LOKALE NAJCEŠCE ZAHAJAŠ? »Največkrat te moški sam poišče.,. Spoznaš se laliko na ulici, gostilni ali med delom. V Ptuju so samo tri gostilne, kamor zahajajo povprečni ljudje, to so Turist, Grozd, Pri pošti in morda Novi svet in Strašil; ostale so za gospodo, ki ima denar. Jaz jUi največ spoznam na vasi, kjer pomagam delati na polju. Zvečer pri malici se največkrat spoznamo". PRAVIJO, DA SE IZOGIBAŠ ZDRAVNIŠKIH KONTROL. ALI NE BI BILO BOLJE, DA BI BILA NA REDNIH PREGLEDIH? „Saj mi nič nc manjka, saj nisem boba, to ljudje lažejo. Zraven tega te pri zdravniku vedno zdravijo z injekcijami, kot da bi bila nc vem kako bolna, če meni kaj manjka, se lahko sama pozdravim, predvsem če gre za ženske zadeve. Ne vem, zakaj preganjajo samo nas ženske, saj me nismo krive, saj nas moški okužijo, ne me njih, kakor nam očitajo." ALI ZA LJUBEZEN PREJEMAŠ DENAR? „To ni res, kje pa, saj največkrat nimajo denarja, včasih me celo prosijo, da jim plačam špricar ali sendvič." IN ZAKAJ SE POTEM DRUŽIŠ Z NJIMI? „Hm, . . . nc vem, nekdo jim pač mora pomagati. Poglej, vojak je od doma leto in pol in nobenega ne pozna, niti nima družbe. Pravzaprav pa sploh ne vem, zakaj naj bi se jili izogibala, saj vsi pravijo, da je ženska namenjena moškemu, ali ne? Ce ne bi bilo tako, bi bih vsi enaki." KAKO DOLGO ŽIVIŠ SAMA, ALI ŠE IMAŠ STARŠE? „Seveda jih imam, vendar so reveži, mama je doma v Gruškovju, kjer imajo grunt, njen prvi mož je bil ubit med vojno, jaz sem od drugega in z njim mati ni poročena. Imam še štu-i pol sestre in dve pravi mlajši sestri. Tu živim že dolgo, več let, saj doma ni kruha za toliko ljudi. Vsi smo se razkropili, največ jih je zaposlenih kot gospodinjske pomočnice." ALI JE KATERA SESTRA ŠLA PO TVOJI POTI IN ŽIVI PODOB- NO KAKOR TI? „Ne vem, verjetno ne. Imajo več sreče od mene in lepše so, kar za žensko največ pomeni. Kaj mislite, da so te meščanke kaj boljše od mene, kar poglejte te štirinajstletni- cc. Mogoče res nisem najboljša, vendar v tistih letih nisem počenjala taga, kar delajo sedaj. Mene je napojil in posilil prijatelj našega soseda, vendar sem jili imela že šestnajst. Danes pa gredo kar same. Saj ni nobena nič boljša od mene, vse ženske smo enake, če imamo priložnost, tako kot moški; saj ste vsi isti, le oblačite in obnašate sc drugače in to je razlika, po kateri sc med se boj ločite." Težko je spoznati svet v katerem živi Č. C, vendar se da slutiti, kakšna življenjska pot je bila za njo, zraven tega so na njej opazni simptomi in posledice čezmernega uživanja alkohola. Se nadaljuje Program radia Ptuj ČETRTEK, 12. APRILA: 16.00 Napoved) sporeda z melodijo dneva; 16.05 Poročila; 16.20 Plesna glasba, obvestila in reklame; '6.50 Kuhajte z nami; "7.00 Med mladimi v Apačah; 17.30 Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK, 13. APRILA: 16.00 Napoved sporeda z melodijo dneva; 16.05 Poročila in obvestila; 16.15 Reklame z zabavno glasbo; 16.30 Pionirji o Kurirčkovi pošti; 6.50 Orkestralna glasba; 17.00 ED ,,Vinko Korže" iz Cirkovc in domači pevski zbori; 17.30 Glasbe- na oddaja. SOBOTA, 14. APRILA: 16.00 Napoved sporeda z melodijo dneva; 16.05 Poročila; 16.20 Domači ansambli; : 6.45 O cestnem prome- tu; 17.00 Priprave na svečanost v Kidričevem; 17.15 Obvestila in ekonomsko-propagandna oddaja; 17.40 Spored v prihodnjem tednu; 17.45 Za vsakogar nekaj. NEDELJA. 15. APRILA: 10.30 Veselo v nedeljsko dopoldne; 10.45 Poročila; 11.15 Obvestila in rekla- me; 11.30 O delu odbora za postavitev spomenika Borisu Kidri- ču; 11.45 Razgovor s kmeti o preusmerjanju kmetij; 12.00 Čestit- ke poslušalcev. PONEDELJEK, 16. APRILA: 16.00 Napoved sporeda z melodijo dneva; 16.05 Poročila in obvestila; 16.15 Šport in glasba; 16.45 Ekonomsko-propagandna oddaja; 17.00 Kmetijski kombinat Ptuj - nosilec povezovanja; 17.20 Vedri ritmi; !7.30 Nove plošče. TOREK, 17. APRILA: 16.00 Napoved sporeda z melodijo dneva; 16.05 Poročila; 16.20 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 17.00 V OŠ Tomaž pri Ormožu; 17.30 Kar ste izbrali, predvajamo. v ostalem času prenašamo spored RTV Ljubljana. ZGP MLADINSKA KNJIGA TOZD TRGOVINA P. O. LJUBLJANA, TITOVA ŠT. 3, \ razpisuje prosto delovno mesto VISOKOKVALIFICIRANEGA DELAVCA ZA POSLOVODJO KNJIGARNE IN PAPIRNI- CE MLADINSKE KNJIGE V PTUJU. Prednost imajo kandidati s prakso v knjigotrštvu in usposobljenostjo za prodajo mehanografije. Pismene ponudbe pošljite na naslov ZGP Mladinska knjiga TOZD TRGOVINA p. o. Ljubljana, Titova št. 3. Rok razpisa je osem dni od objave. ^ 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 DUŠAN IN VILI ORNIK Dvakrat smo ju obiskali na njunem domu v Novi vasi 45a pri Ptuju; prvič novinar, drugič snema- lec. Rojena sta 30. junija 1966 v Ptuju in v njihovem sorodstvu so že večkrat imeli dvojčke. Kljub temu, da si nista najbolj podobna, ju starši oblačijo v podobna oblačila. Dušan je od svojega brata nekoliko večji, ima svetlejše lase, je živalien in pri odkrivanju in spoznavanju neznane- ga mnogo bolj pogumen in odločen od Vilija., Zna že voziti kolo in zanima ga vse, kar se da ,,šraufati" in seveda tudi elektrika; zaradi česar sta oče in mati nemalokdaj v skrbeh. Vili je temnejših las in za spoznanje manjši. Rad ima živali, je zadržan in pravi, da bi bil rad pastir. Rad pomaga mami pri njenem delu in zelo rad se igra s svojo dve in pol letno sestrico Renato, ki zelo rada prepeva otroške pesmice in ko smo bili pri njili doma, nam je izvedla pravi pevski program. Razlika v-, letih, med njo in'njenima bratoma dvojčkoma, ni majhna, vendar ona jima poskuša biti enaka pri vsakem opravilu in igri. Z njima se igra, skače, lovi, pleza, riše, se spravi na kolo, ko gleda svojega brata Dušana, ki se že zna voziti in verjemo bo sedela tudi ob bratovih knjigah, ko bosta ta dva pričela hoditi v šolo. Dušan in Vili sedaj obiskujeta ,,malo" šolo in pravita, da gresta k pouku zelo rada. Veseh ju risanje, pisanje in branje. Vsakomur, ki bi želel vedeti, koliko že znata, zelo rada ustrežeta. Vse troje jima gre zelo hitro od rok, kljub njuni mladosti. PretekH teden nista imela vehko sreče. Dušanu je sestrica med igro z igračo posnela nekaj kože z obraza, medtem ko je ViUja mučil zobobol tako močno, da je njegov brat Dušan povedal, da je izgledal kot polna luna. Ko smo se poslovili od njiju, sta rekla, da komaj čakata, da vidita svoji sliki, ki smo ju posneid. Obvestilo Krajevna skupnost opozarja na nasmetene ulice, vedno več je na pločnikih papirčkov, okrog stanovanjskih in poslovnih zgradb kupi smeti, skratka naše mesto je vedno bolj nečisto. Spomnimo se. da imamo odlok o čistoči in redu, le da ga nihče ne spoštuje. Res je, da delavci krajevne skupnosti vsako jutro pridno vihtijo metle, a kaj ko je takoj za njimi spet nasmeteno. Veliko papirčkov pade iz otroških rok bodisi pri odvijanju bonbonov, čokolade in žvečilnih gum. Precej pa je tudi odraslih, ki pa niso nič boljši, ali pa celo slabši. Otroke naj bi'poučili doma starši in v šoli učitelji. Ne gre le za občane našega mesta, marveč tudi za trgovce, ki so prav tako dolžni skrbeti za red in čistočo pred svojimi prodajalnami. Zelenic je bore malo v našem zgodovinskem mestu, pa so še te uničene, pešci stalno hodijo po zelenicah, tudi avtomobili velikokrat parkirajo na njih. Krajevna skupnost vabi občane, delovne organizacije in zavode, da čimprej pristopijo k ureditvi svoje okolice. Krajevna skupnost obvešča Ptujčane, da bo organizirala odvoz vseh vrst odpadkov, odloženih ob pločnikih pred zgradbami v S O B O T O, 1.4. aprila 1973 od 8. ure dalje. Brezplačen odvoz vse navlake bo organiziran po vseh ulicah mesta. Prosimo vse prebivalce mesta, da ob navedenem dnevu v dopoldanskih urali pripravijo ves odpadni material za odvoz. SPOMLADANSKI KROS 1973 Občin.ska zveza za telesno kulturo Ptuj je razpisala spomladansko prvenstvo v krosu, ki bo v Markovcih v nedeljo, 15. aprila ob deseti uri. Zbirališče in garderoba za tekmovalce je v dvorani Zadružnega doma v Markovcih. Tekmovanja se lahko udeležijo vsa partizanska društva v občini in izven konkuren- ce tudi morebitni gostje. Tekmova- nje je ekipno in posamično; za ženske in moške. Proge so nasled- nje: mlajše pionirke 800 m, mlajši pionirji 1000 m, mladinke 1000 m, mladinci 2000 m, članice 1000 m in člani 3000 m. Ženska ekipa v_ ekipnem tekmovanju šteje tri osebe in moška ekipa štiri osebe., Tekmovalna komisija priporoča 'zg tekmovalce copate in ne sprintarice. ker bo proga kombinirana - travna in makadamska. NABIRAL SEM ZVONČKE Hodil sem nabirat zvončke. Na- bral sem jih velik šopek. Bil sem zelo vesel, ko sem jih prinesel domov. Tretji dan sem šel nabirat vijolice, mačice in trobentice. Na deželi smo otroci zelo srečni, ker imamo celo leto polno cvetic. Dušan Galun, 2. razred. Ptujska gora naša pisma MOJI SPOMINI Oko mojega spomina vidi daleč nazaj, tja do tretjega in četrtega leta. Kot se spomnim, sem bila majhen in suhljat otrok. Bila sem tudi sladkosnedna, kajti kadar je mama imela kaj sladkega za pod zob, sem bila jaz prva zraven. Bila sem tudi zelo radovedna, zmeraj sem hotela zvedeti kaj novega, kaj posebnega, najraje pa sem poslušala mamo, kadar mi je pripovedovala, kako me je vozila v lesenem vozičku na polje. Bila sem stara nekaj mesecev. Z eno roko je vlekla voziček, v drugi pa nesla motiko, za krilo pa se ji je držal brat Lojze kajti on je bil še toliko star, da lahko tekel zraven nje. Ko smo prispeli na njivo, nama je oče dal klobuk, mama pa nama je naredila streho na vozičku. Klobuka sva bila največkrat najbolj vesela. Lojze je natikal klobuk na ročice vozička, jaz pa sem ga z vso močjo vlekla navzdol. Tako se je klobuk seveda raztrgal. Ko sva na njem opazila luknje, ga je brat hhro skril v travo na meji. Bližal se je večer, zato je oče vprašal po klobuku, midva pa sva molčala, kajti bilo naju je strah dolge šibe. Oče je šel brez klobuka domov. Malo je bil jezen, a drugič, ko nama ni imel dati kaj drugega, nama je dal zopet klobuk, da sva bila mirna in da sta z mamo lahko v miru delala. Mnogokrat sva ostala sama doma. Oče nama je nekega dne prinesel zemlje, mama pa nama je zjutraj skuhala kave in koruznih žgancev. Ob tem sva ves dan preživela sama. Nekega dne se je mama zgodaj zjutraj odpravila v trgovino. Midva sva se igrala. Ker se mama ni hitro vrnila, nisva vedela, kaj početi. Ko sva zaslišala korake, sva zlezla v veliko skrinjo, v kateri je mama hranila kuhinjske pripomočke. Po- krov se je zaprl, ključavnica je zaskočila in se zaklenila. Vrata sva tiščala navzgor, a se niso dala več odpreti. Čedalje bolj je postajalo vroče, bil je slab zrak, postalo nama je slabo. Mama se je vrnila, ker naju ni bilo, je naju iskala vsepovsod. O naju ni bilo ne duha ne sluha. Lojze je zajokal in mama je pritekla v sobo. Še vedno ni vedela, kje sva. Ozrla se je na skrinjo in jo odprla, Zelo se je prestrašila, kajti bila sva že čisto mokra, Lojze pa je postajal plav. Hitro naju je položila na posteljo in naju umivala z mrzlo vodo. Tako sva se predramila. Otroška leta so hitro minila. Bila so polna veselja, strahu in bolečin. _ Marija Šeruga. 8. raz., OŠ Martin Kores, Podlehnik PRI NAS DOMA Naša hiša leži v majhni vasi blizu Trnovske vasi. Do Trnovske vasi imamo 2 km. Smo številna^ družina, zato pri nas ni nikdar dolg čas. Pozimi smo v kuhinji, kjer si pripovedujemo pravljice in šaljivke. Dvakrat ali trikrat tedensko^remo v trgovino kakšna 2 km daleč. Nihče se rad ne spravi na tako dolgo pot, posebej še če zavija veter in nosi sneg v obraz. Sedaj pa po dolgih zimskih mesecih prihaja počasi pomlad, letni čas, ki se ga vsi veselimo. Ker imamo zemljo, se bo tudi za nas začelo delo na polju. Tam čez leto trdo delamo, da bi si pridelali svoj del potrebnega za življenje. Zjutraj nas na delo pospremi jutranja zarja, zvečer pa tišina večernega mraka in kresničke, ki nam razsvetljujejo pot. Imam štiri brate, jaz pa sem edina hčerka. Bratje so vsi starejši od mene. Oče je mizar, mati pa gospodinja. Doma se počutimo dobro. Želimo si, da bi nam vedno ostalo tako lepo. Dragica Dominko, 7. raz., OŠ ,,Tone Žnidarič" KAKO SEM NABIRAL ZVONČKE Otroci so govorili, da že cvete jo zvončki. Povedal sem sestri Andrej- ki, da že cvetejo zvončki. Rekla je, da greva gledat. Ko sva šla na travnik, je bilo vse belo. Andrejka in jaz sva se jih razveselila. Natrgal sem jih velik šopek. Nekaj zvončkov setii spulil s koreninami, da sem jih dorna posadil. Mama se je zelo razveselila tako velikega šopka zvončkov. Poldi Pšajd, 2. razred, Ptujska gor« V PTUJSKI ŠOLI Ko sem v petem razredu dobila izkaz, sem vedela, da bom nadaljevala šolanje v Ptuju. To novico sem sprejela z veseljem in radostjo. Vedela sem, da se bom v tej šoli naučila več. Vedela sem tudi, da v Ptuju zahtevajo več kot pri nas, ker so mi to povedali uqenci, ki so že prej hodili v ,,ŽnidaFičevo" šolo. Tudi mama je menila, da bo v tej šoli drugače. Bolj težko bo za delo, ker bom bolj pozno prišla domov, toda nekako ho že šlo. Prvi dan sem prišla v šolo spočita in vesela. Ko sem se pripeljala pred šolo, sem obstala in si jo ogledala. Videla sem, da je mnogo večja kot šola v Trnovski vasi. Tudi okolica šole je bila lepo očiščena. Prestopila sem šolski prag in videla šolo še od znotraj. Ko nas je tovariš pripeljal v razred, sem sedla k prijateljici Zofki. Zvedeli smo, da bomo imeli razred- nika tovariša Goloba. Drugi dan je bilo malo boljše, ker smo se malo ze poznali. ' Tudi mi učenci moramo šoli nekaj prispevati: to je, da se bomo pridno učili, ubogali učitelje, redno pisali domače naloge in skrbeli za čistočo v šoli in v okolici. Majda Roškar, 6. c. r., OŠ „Tone Žnidarič", Ptuj ZA LEPŠE OKOLJE O našem mestu kaj posebnega ne moremo reči. Kamor se ozreš, lahko opaziš smeti, olupke, papir. Težko pa je najti koš. Če pa se že najde kje kakšna zvijugana posoda, je skoraj prazna. V tem, pogledu tudi naš park ni izjema. Čeprav ga sestavlja čudovit drevored in travnik, vendar tu ne moremo najti prostora, kjer bi lahko sedli: klopi so podrte, manjkajo jim deske, so zrezljane; po travi so razsute smeti. Mi pa bi seveda radi imeli naš park v najlepšem redu in miru. Torej, kaj storiti? ! Po dolgem času so o tem resneje razen nekaj drugih Bistričanov, razmislili mladinci os. šole Pohorski odred. V soboto, 24. marca, so si priskrbeli orodje, kolikor so ga pač imeli doma in začeh z delom. Precej so naredili. Res so pokazali, da delajo to z zavestjo, ki je nam vsem v korist. Seveda še dolgo ne bo vse v redu. Niso imeli primernega orodja niti toliko časa, da bi popravili tisto, kar je bilo zanemarjeno celo desetletje. Toda ljudje še sedaj ne upošteva- jo, kar so naredili mladi. Ne podprejo jih in na tleh v parku se spet pojavljajo smeti. Zdaj jih ne bodo metali mladinci, kajti ne žele si, da bi bilo njihovo delo zaman. Želeli bi, da bi se akcije pri čiščenju mesta pridružili vsi Bistri- čani in pomagali pri delu. Tako bi vsi bolj pazili in bi bih lahko ponosni na naše mesto, saj bi se nam uresničila velika želja. Ivica Pučnik, 7. d raz., OŠ Pohorski odred, Slov. Bistrica^ jEDNIK — ČETRTEK, 12. aprila 1973 STRAN 15 rezervirano za luizeka Dober den, no lep pozdrof fsen fkup- No, zaj pa nan je te resen začela pomlad na dveri trkati, po srci skrompati no nas z delon na naši prelubi žemljici pregajati. Jas sen ba to en den po neksnih oprofkih v Ptuju pa sen se lastnoočno prepriča, da je ptujskin deklinan pomlod že prek krez kolena zlezla. Mislin.vete na tiste mini jenkice, ki so jih prvi spomladanski sunčni žarki vun iz omor privlekli. Če do to te ženske jenkice še dale tak naprej gor nad kolena lezle, te de naša takstilna industrija prišla še v vejkšo krizo, kak je že. Pomislite samo, kejko blaga so nucale za eno jenko naše babice, ki so fse doj do pet skrivale svoje bedrače, da pa gnešje pred- stovnice ženskega spola nucajo za jenko samo eno malo vejkšo fliko, tejko glih da skrijejo svoje skušnjo- ve. Če bi jas bija z našimi tekstilci, bi jovno protestira prta tokšnemi načini obločeja. ČRNI PIKEC ROVLE V ORMOŽ! Naš dopisnik Črni pikec iz Ormoža črno na belen poroča iz Ormoža: Drogi Lujs! Najpret te praf lepo pozdrovlan no ti povošin lepe spomladanske dneve. Zodjič si pisa, da maš dosti dela na jivah z orojon no z drugimi kmečkimi mantrnijami. Veš, tudi v Ormoži smo začeli na vejko orati no regulti po naših gasah no trotoorih. Blatožeri od ronega utra do večera brnijo no rihtajo našo mesto za bližji proznik 700-letnice. Meli mo novo cesto, kanalizacijo, aftobusno p,očepalnico no še marsikaj lepega. Če boš se v bližji prihodnosti kaj v Ormoži midija, si prinesi kre sebe štrkoli, j5a tudi zavarovati se daj, če boš slučajno v kokšno lukjo ali pa jamo šterbunkna. Jas mislin, da de Ormož, gdo de do kunca zrihtani, najlepša ves v Evropi. Lepo te pozdrovla Črni pikec iz Ormoža. Zdravo Pikec! Vidin, da pridno rovleš po Ormoži no praf je tak. Če čete kaj lepega meti, more najpret tudi kaj zrovane- ga biti. Pišeš, da mate na ormoških ^asah no trotoorih dosti blatožerof. Ce mate kerega preveč, nam pošli še enega ali pa dvo v Prlekijo, da do nan malo lukje na cestah zravnali no nam pomogali gorice zregulti. , Pa še na neke te opozorjan, če že skoz Ormož novo cesto delate, te ne smete takoj asfalta gor vleti, saj de se čista zagvišno gdo spuna, da je treba še kokšno kanalizacijo ali pa inštalacijo notri fstafti. To je pač ze štora bolezen fseh podobnih del v mestah, no seveda Ormož pri ten neje no nede izjema. Pišeš tudi, da de grota Ormož najlepša ves v Evropi. Pje, če de te keri kolega Ormožonec čuja, da maš ti mesto Ormož za ves, te bo najbrž po hitren postopki po Drovi gor prta Ptuju priplava. Tejko ti n^ bo zagnes, no se se kaj javi. APRILLLILI v začetku sen vas pozoba pitati, kak ste kaj prvi april preživeli. Jas van rečen eni so meli z menoj vred tisti den en zlo dugi nos. Meni je sosidof Juža posla depešo: ,,Lujs, hitri pridi k meni, čoka te pismonoša, ki ti je prinesa kmečko penzijo." Skoro v gatah sen leta k jemi, un pa se mi je že od daleč reža no krula: 1. april, 1. aprilili . . ." Dugo sen tuhta, kak bi tudi jasjega za nos potegna pa sen mu posla po Mici plovo kuverto no sen gor napisa: ,,Dro^i sosid vročan ti tostih 20 jurjof, ki si mi jih posoda ob noven leti . . ." Notri pa sen name- sto penez napisa: ,,Drogi sosid^ oprosti gnesje 1. april, peneze dobiš drugi mesec ... Zvečer na toto lažlivi den sen naaprila tudi svojo Mico, ki je v prozorni spavačici zlezla k meni v stampet no se začela neke mujcati okoli mene. Jas sen se lepo moški nareda, te pa sen se začeja na ves glos smejati no sen ji reka: ,,Veš, luba ženskica, gnes je 1. april.." Obrna sen se na drugo stron no sen lepo hrgolovo dreto potegna. Da van rečen, fsa zelena je bila od jeze . . . Zaj pa se po moremo posloviti do drugega tjedna. Pište mi kaj na moj antres: Uredništvo Tednika, Ptuj (Za Lujzeka). Srečno! Vaš Lujzl Intes TOZD PEKARNE VINKO REŠ, PTUJ, Trstenjakova ulica 2 vabi k sodelovanju na naslednja delovna mesta: 1. VODJA AVTOPARKA - ŠOFERJA Pogoj: voznik D-kategorije z nekaj leti prakse. 2. NOČNI ČUVAJ Pogoj: NK delavec. Prednost imajo invalidi. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega do- hodka. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni na razpolago. Vloge naslovite na Kadrovsko službo podjetja, Trste- njakova ul. 2 Ptuj. Šport ROKOMET DRAVA-KAMNICA 19:15 (8:8) Svojo prvo tekmo na domačem igrišču je Drava rešila v svojo korist. Tekma ^e bila lepa in tudi sodnika sta odlično vodila srečanje^ vendar je pri igralcih še vedno moc opaziti živčnost in trenutno zmedo, ker je pač to začetek sezone. Na igrišču so med srečanjem podelili priznanje za rokometno dejaVnost, ki jih je podelila Roko- metna zveza Slovenije in ki jih je prejel klub Drava, nekdar m dolgolet- ni trener Djuro Todorovič in sedanji tehnični vodja Robert Muhič. Med srečanjem so tudi izžrebali tri vstopnice gledalcev, ki so jih nagra- dili. Pred prvenstveno tekmo s Kamnico so mladinci odigrali prija- teljsko tekmo z Ormožanci. Nasled- njo nedeljo gostujejo mladinci v Veliki Nedelji in člani v Grižah.