Št, 52. V Cioriei, dno 28. junija 1900. Letnik II. ]/.haj;i vsnk torck in pett'k v tt'dnu ob 11. mi |)i<'(l|x)lilin! za nii'sto ter ob ü. uri popoliliii* za dežolo. Slum* pi) poiti pifjciiiiin ali v Gorici .na doin pošiljan cclolctnn 8 K.. pollt'tno 4 K. in 2 K. I'rodaja s<> v (Jorioi v tobakarnah Schwarz v Solskili ulicali in .1 r I- lersitz v I\tinskih ulirah po 8 vin. GOKICA (/vjuiranjo i/danjc.) Lrerinistvo in uyraviii&tvu »«* naliajuta v «Nai'odni tiskarni», ulica Yettiiiini )i. :5t. 9. lJopiso j«' nasloviti na utviiuiätvo, ojslase in naročiiino pa na upraviüitvo »(iuric«*». Of^luüi se raäuuiju po petit- viütali in sict'r ako se tiskajo 1-krat po IG vin., 2-kiat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tisku „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). V slogi je moc. Državnozborska dopolnilna volilev, ki se je vrsila 29. januvarija I. I., je pokazala. da na (ioriškem so obsfajale listi čas nied Slovenci tri stranke: na- rodna, kaloliška in liheralna. Zadnja imemije sama sebe na- roduo-napredno stranko, kar znači z üzironi na dejanske razmere to, kar liberalna. Rodoljubi. kateriii) je za blaginjo naroda, so liitro spoznali. da loliko «trank ne more bili narodn v korist, ter «o začeli razniišljali, kako bi se dalo doseči prepolrebno zdmžeuje v načelih in dejanju. To združenje je doseženo. Xa za- upncm sbodu združenili slovenskili ro- doljubov dubovskega in svetnega staun due 1-4. majii so bile sprejete soglasno naslednje resolucije: 1. V sedanjih pre/aloslnili raz- merali na Goriskem je neobbodno po- trebno, da se rodoljubi dubov- skega in svetnega staun z d r u- žijo v skupno brainbo proli nevar- nostim, ki prele narodu po razsirjanju spložni blaginji nasprolujočib luuikov in teženj. 2. Najtrdnejša podlaga razvoju slovenskega naroda v duševnem in gniotnein oziru ter njegovemu združe- liji.i so poleg nanivnega, od Stvarnika postavljenega zakona, nepremenljiva katoliska načela, ki izražajo res- nic.o in pravico za posameznika in za narode. 3. Časopisa »Gorica • in »fVinior- ski List« naj se združitii pri svojeni delu v politično, gospodarsko, duš^vno in narodno korist slov. ljudstva. Sknpna naj jima bodo temeljna nacela, po ka- terih se inora ravnati vse zasebno in javno življenje; a la načela naj lista tudi izrecno zagovarjala in branita. Ujeniala in podpirata naj se v vseli točkab domače politike, glede gospo- darske in delavske organizacije, ter v vseh stvareh, ki neposredno zadevajo slovensko ljudstvo na Goriskem. 4. V ta namen naj se poskrbi li- stoina s sodelovanjein prizadelib čini- teljev skupno u red n i šl v o, skupna liskarna in skupno ii p ra v n i š I v o, v kolikor inogoče kralkeiu času. 5. Izvršilev te naloge ter nadaljno skrb za onienjena lista v ginolnein in duševnein oziru naj prevzaine v prvi vi'sti »Tiskovno druslvo••, ki naj se lakoj ustanovi. 0. V gospodarskein oziru je naj- niijnejša polreba, da se uslanovi za (iori&ko osrednji denarni zavod v sniislu pravil na Irgovskein sodisču že vpi- sane > (lent r a I n e p o s o j i I n i c e,« ter da se snujejo male posojilnice in gospodarske zadi uge. K sliodu je bilo vabljenib 2!i svelnih in 1 i\arodne liskarne<< je privolil. da se znižajo «leleži ter da se sprejmejo novi (Mani, kakor je raz- vidno iz okrožnice. ki se je razposlala mnogim rodoljubom. »Cenli"alna posoj i I n i <• a« je žv pričela svoje delo ler s<> loplo pri- ! poroča vsem rojakom. NeznosiH1 razmei-e v deželi kličejo po skupnem delovanju vseli rodoljul)ov, katerim je blaginja Ijndslva na srcu. Delujmo složno, in najboljši uspebi ne izostanejo, ker prepričani smo, da Bog nam da pri tem svoj ))lagoslov. Politični razg-led. Notranjl položaj. Govori se, du je krona izra/ila žoljo, naj bisezopet sklical držnvni zhor ter bi se poskusilo delovati, a dr. Koerber da ni za to; radi tega bi se znalo pa ludi pripetiti, ila odslopi. (Jovori sc nadalje, da v inini- slerslvu ni jedinosti j^lede nadaljnib kora- kov, katere naj bi vlada storila. Nekateri ininislri, da niso za oklroiranje jezikovne^a /akona, pač pa za oktroiranje drzavnozbüi- ske^a üpravilnika, drugi pa da so za oktro- iranje prvega, a proti izpremembi drugega. l'rvi da so bolj naklonjeni Slovanom, drugi pa Nemcein. Nadalje poročajo listi, da je bilo visokim krogom jako nevsecno, da so oiJklonili kolikor CiMii. toliko Nemci (Jr. KoerlxMJcvc j<»zikovii(» zakonske naci'te. - (l<'hi sklicujejo javne sbode, da protestirajo proli nioi'cbitni uveljavi teb jezikovnih za- konskib nacrtov s pomoč-jo § 14. Tak sbod je liil minulo nedrljo, katerega se je ude- ležilu iiitd (JO.OOO IjnJi. 'J'a sbod je bil na gori Mnski bli/.u Präge. (Jovorili so na lein shoilu dr. Herold, Gregr, dr. Kngc^I in se veliko drugib č:ižkib prvakov. l^otest proti nveljavljenju dr. Koerberjevih jezikov- nib zakonskib nacrtov je bil vsprejet z nav- du^enjcin. lsto lako bodo prirejali sbode tudi Nemci. Ni li to res čuden položaj, v kaicrein si> nabaja nasa vlada?! (iebi in Ncnici so torej proti uveljav- ljenju dr. Koerlxu'jevib jezikovnib zakonskib nacrtov potom 8 14, seveda, vsakdo iz dru- zega stalisča. 1'aragral" 14 pa ne more oslati vedno v rabi, ampak j(i r.eobhodno po- trebno, da ,ačno po ustavi določeni po- stavodajni faktorji spet svoje delovanje, po- sel)no pa ludi zaradi tega, ker se s § 14. ne dajo opraviti vsi državni posli, ker ne pripušca tega ustava. Ako pa skliče vlada državni zbor in naj bi bil ta sestavljen cclo na puilhigi izida novib volilev, jc že dancs gotovo, da pridejo kolikor Čebi, to- liko tudi Neinci vanj v tukem številu, da bodo lahko zopet obstruirali ter oneinogo- <"ili parlainentarnu delovanje, ako bode vlada potom $ 14. kaj takega ukrenila, čemur bi se jedni ali drug! odločno protivili. In za to jini junici sedanji državnozborski opravilnik. In kaj po tem?! Naj se torej stori kar se boče — o mirnem delovanju in razvoju na^ih notranjib politiönih rečij — ne more biti po našein mnenju govora, dokler obstoji sedanji državnozborski opra- vilnik. Razmere v Itallji. Novo ministerstvo je j»o velikib na- porib venderle sestavljeno in sicer tako-le: Saracco, predsednik in notranje, Vis- con t i - Ve n o st a, zunanje; Giantu.rco, L I S T K K. Pravni običaji, ohranjeni v ljudstvu na Tolminskem (in nekollko na Boläkem). 27. V katerib opravilib ima večjo be- sedo in vpliv žena, v kojib mož? So-li kakšna dela, ki pripadajo jedni ali drugi strani ? 27. Žena vlada v kuhinji, „kamrab"... Ona ima tudi ključe od sbramb za zito itd. Žena i seje na polji, plevo, grabi o koSnji, žanje. V nekib krajib tudi pri živini dela: jo molze itd. Skrbi za otroke in druge ma- lenkosti. Mož pa ima opravilo v blevib, v stogib itd. (Rezanico režejo mož ali pa otrod ali posli). Mož napravlja j)O zimi vse potrebno orodje, dela na polji se ži- vino, kosi, vozi drva, nosi potrebne reci. V sili pomaga jedna slran drugi... 28. So-li nekoje reči: kjer dela žena sama po svoji volji — ne da bi prasala moža ? 28. Fo svoji volji prodaja kokoši i jajca. I po svoji volji obrne ta denar. Ubo- gajme daja i žena sama. 29. Irna-li ta, ki se je priženil v liišo, jednako moč v biSi, nego drug mož: ali pa mu je žena nianje podložna? 29. Kedor se j(^ le priženil v biso, ima včasib manj moč-i v bi^i. Jednako i, če je vzel vdovo, in so otroci iz prvega za- kona v biši. Večkrat ima žena, ki j<> vzela udovca, več upliva, nego li inož, ki je vzel udovo(?!) (le si „priženjenec" vso moč v bii5i privlastuj(.k, nastanejo zaradi tega v bi.ši prepiri mej njim in nevestnimi starisi. I'o- slednji hočejo tudi kaj ukazali. kcr je bila biSa njibova. 30. JMisli li ljudslvo, da je zakon do smrti nerazvezljiv V HO. Ljudstvo ima zakon za nerazvez- ljiv. I'o trgib se inorda vcasili — a silno redko, pripeti. da se poskušajo lociti. To se sicer ne zgodi; a pri ljudstvu je to veliko pobujšanja, vzbudi dosti govorjenja ild. 81. Skrbi li otec bolj za dečke, a mati za deklice: ali pa olec; za odraslene, a majka za neodraslfMic V Hl.Za male otroke skrbi najvec le inali; za odi'asle dečke bolj otec, ker jib ima i pri delu bolj pri sebi; za odrastene devojke mati. Mati kupuje včasib dekletorn tudi obleko. Cle ni oceta, pa tudi kupuje dečkom, I'antom. 82. Misli li ljudstvo, da more sloriti otec z otrokom po svoji volji? 32. Vcasib da, če otrok ne uboga. — 1 Vcasili se sliši: Če mi ne stori tako ali tako, od mene ne dobi več krajcarja ne! 33. Ostanejo otroci vedno pod otčevo oblastjo, ali pa saino do nekib let? 33. Dokler so otroci doma, ostanejo vedno pod otčevo oblastjo. Naj ima sin tudi : 0 let, ga vendar otec kaznuje, ee se opije. Clim bolj se otroci starajo, tern mir- nejše st; obnašajo strirSi do njih. In v važ- iiill zadevab s«i tedaj inorda i /. njimi po- svetujejo. 34. Ali se dcte kako označuje, ko vstopi v krog mladenicev ali v kolo deklet; n. pr. v obleki, ali s pristriženjem las ali s kakim drugiin obredom? 34. Poscibnib obredov ni pri tern. To pride vse s casoin. Kant se nakrat začne lepse oblacili, ne pase več živine, temveč dela na polji, pokaže i „sajlb" pred oč(^- toiu. in „tata" uže pogleda pri tem skozi prste; uže zakolne i pred stariši. I najsi ga mati že okrega, a ne tepe ga več za to. l'olagoma začenja boditi z večjimi I'anti v cerkev grede. S početka se mu ti še po- sinebujejo. A vedno bolj postaja „njibov". In naposled ga sprejmejo prav za svojega, ko jim je plačal fantovscino. Začne i bo- diti v kremo, ter si javno zapali tajso itd. 1 v govorjenju se pozna: da ni več otrok. Navadno ne rekajo mu več naš Tone, Ivanc, Želc, Šimanc, nego : Tone. Ivan, Žet, Šiman. Pravijo mu uže: pob in fantin, ne več otrok. (Dalje pride.) ' pravosodje; Jules Hubiui, zakladni mini- ster in provizorični minister financ; Branca javna dela; Gallo. nauk, San Marti no, vojna; Morin mornarica, Carcano po- Ijedelstvo, požto in brzojav pa Pascolato. Iz te zagate je kralj srecno režen, to je ena, druga pa je, kako bodo zadovoljni vladini kirnovci z opozicijonalci, ki nočejo slisati o ničemer, dokler se jim ne zadosti in se ljudstvu ne popravijo krivice. Iz juine Afrlke. Odkar so Angleži zasedli Johannesburg in Pretorijo, prihaja v svet največ takih poročil z južnoafri^kega bojišča, ki pojo slavo angležkemu orožju. Fo teb poročilih soditi je v obeli republikab Oranje in Transvaalu vse mirno in angležke zmage se slave na vseh koncih in krajih. Toda stvar ni tako svetla, kakor slepijo angležki listi, ki zdaj še mnogo bolj kakor o po- četku vojue zamolcavajo vsako stvarico, ki bi utegnila vreci senčico na angležko ?jlavo. Tako je zdaj buknila novica v svet, da so se 20 kilom. od Pretorije spoprijeli Buri pod poveljnikom Botlia s četami marSala Hobertsa. Angleži so v tem boji izgubili več sto vojakov. Tudi pri Dongerbrooku so bili spopadi, o katerih so bili tepeni An- gleži. Vender pa pišejo angležki listi in la- žejo na debelo, da so Buri odložili orožje, ter da so se riaveličani; bpja. Botha aam, da bi se že udal, a boji da se Krügerja in take reči. Vidi se, da . se Angleži 3e ne vesele prav odkrito svo^ih zmag, kar je čisto naravno, ker Buri se še niso naveli- čali vojne in tudi niso brez pomoči. Brzojav poroča nadaije, da so med rekami Heilbron in Renoster zajeli Buri eden eel transport voz z živežem in 120 angležkimi vojaki, ki so spremljali trans- port. Nadalje so Buri odtrgali od Robert- sove čete celi Derbysire-polk, pri kateri priliki je bilo ubitih 35 Angležev in 111 ranjenih. Ostali polk so Buri vjeli. Vojna na Kltajakem. Foložaj se poojstruje. Kitajske čete z boksarji vred postajajo od dne do dne po- gumniše, nevarnii^e in mnogoätevilneje. V največji nevarnosti se nahaja mesto Tientsin, kjer je največ Evropejcev. To mesto oble- gajo Kitajci in streljajo neprestano vanje. Razrušili so že vsa poslopja Evropejcev ia pomorili več* sto oseb, inožkih, ženskih in otrok. Far sto žensk z otroci je ubežalo v nek obzidan vrt, toda Kitajci so jih zasle- dili, pomerili vanje s topovi in jih v pravem pomenu besede razmesarili. V Tientsinu je saino 3 0 0 0 in e d n a r o d n i h čet in to izkoriščajo Kitajci, da nastopajo z silo. Mednarodne čete so se morale umak- niti daleč zunaj mesta, kjer čakajo ponioči. Ruski veliki knez Aleksij se je ukreal v Tulonu, da se odpelje na Kitajsko, kjer prevzaine vrhovno vodstvo ruskih čet. O admiralu Seymurju se poroča, da so Ki- tajci do zadnjega pobili njegovo 300 mož mejnarodne vojske broječo četo, v tej Četi da je bilo 25 Avstrijcev. Po celem širnem Kitajskem cesarstvu vse vre in vse je po konci, povsodi je za- vladalo veliko sovražtvo nasproti inozem- cem, ki so v smrtni nevarnosti pred razdiv- janimi tolparni boksarjev. Cesarica Tsu-Täi ]i) baje dala ukaz, pomoriti vse inozemce do zadnjega, zlasti pa vse otroke. — Vlada j« poklicala v Peking podkralja Li-Hung-Čanga, da posreduje mej Kitajsko in velesilami za mir. Li-Hung-Čang je evropski vzgojen di- plomat in je že večkrat dosegel sporazumje v nevarnih vpražanjih. — Iz Pekinga je došlo neko zasebno poročilo, da so razun avstrijskega, angleškega in belgijskega raz- dejana vsa poslaništva. Luko Taku pa so Rusi osvojili, ter prepodili Kitajce. Vendar se Kitajci zopet vračajo s pomnoženimi si* lami in hočejo zopet napasti utrdbe. Ako se podkralju Li-Hung-Oangu zares ne po-