i
i
“Kandic” — 2021/6/3 — 9:24 — page 28 — #2 i
i
i
i
i
i
Nove knjige
Marjeta Kramar Fijavž je doktorirala leta 2004 na Fakulteti za mate-
matiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Večkrat je gostovala na univerzah
v Tübingenu in Ulmu v Nemčiji, kjer se je začela raziskovalno ukvarjati
s krepko zveznimi operatorskimi polgrupami. Je mentorica enemu in so-
mentorica trem doktorskim študentom. Je aktualna podpredsednica DMFA
Slovenije in vodja mednarodnega COST projekta Mathematical models for
interacting dynamics on networks.
Marko Kandić
P. Doreian (ur.), V. Batagelj (ur.), A. Ferligoj (ur.), Advances in Network
Clustering and Blockmodeling, John Wiley & Sons 2020, 432 strani
Mladi pri besedi omrežje najbrž najprej
pomislijo na spletna socialna oz. druž-
bena omrežja, ki krojijo njihovo komu-
niciranje, druženje in izražanje. Vendar
pa so omrežja veliko bolj prisotna. Vsi
smo del več omrežij, ki krojijo, usmer-
jajo in oblikujejo naša življenja. Soci-
alno omrežje je definirano kot graf, ki
mu dodamo dodatne podatke o vozlǐsčih
in/ali povezavah. Vozlǐsča tako lahko
predstavljajo npr. posameznike (ali pod-
jetja, države . . . ), s povezavami pa pred-
stavimo prijateljstvo ali sodelovanje med
dvema posameznikoma (oz. poslovanje
med podjetjema, trgovanje med država-
ma . . . ). S pomočjo analize omrežij lah-
ko ǐsčemo najpomembneǰsa vozlǐsča v
omrežju, skupine enot s podobnim vzor-
cem medsebojne povezanosti ipd.
Znanstvena monografija z naslovom Advances in Network Clustering and
Blockmodeling je izšla v začetku 2020 pri založbi Wiley. Knjigo so ure-
dili Patrick Doreian (Univerza v Pittsburghu, FDV UL), Vladimir Batagelj
(IMFM, IAMUP, NRU HSE International Laboratory for Applied Network
Research, Moskva) in Anuška Ferligoj (FDV UL, NRU HSE International
Laboratory for Applied Network Research, Moskva). Poleg priznanih tujih
raziskovalcev so več poglavij prispevali tudi slovenski avtorji: Marjan Cu-
gmas, Luka Kronegger, Andrej Mrvar in Aleš Žiberna (FDV UL), Lovro
Šubelj (FRI UL) ter Anja Žnidaršič (FOV UM).
28 Obzornik mat. fiz. 68 (2021) 1
i
i
“Kandic” — 2021/6/3 — 9:24 — page 29 — #3 i
i
i
i
i
i
Noncommutative Lattices, Skew Lattices, Skew Boolean Algebras and Beyond
Knjiga ponuja pregled razvoja na področju analize omrežij, natančneje
na področju razvrščanja in bločnega modeliranja omrežij. Na enem me-
stu so združena dognanja, torej metode, pristopi in algoritmi, ki so se več
desetletij razvijala tako na področju matematike, fizike, računalnǐstva in
sociologije ter omogočajo vpogled v strukturo omrežij in razumevanje pro-
cesov, ki omrežja oblikujejo in spreminjajo. Pregled obstoječega znanja
in najodmevneǰsih dosežkov je prikazan s pomočjo bibliometrične analize
znanstvenih del s področja razvrščanja v omrežjih. Na enostaven način,
podkrepljeni s primeri in slikami, so prikazani različni pristopi in algoritmi
pri razvrščanju v omrežjih (npr. hierarhično razvrščanje, metoda vodite-
ljev, bločno modeliranje . . . ) ter nova dognanja v odkrivanju skupnosti,
bločnem modeliranju omrežij z vrednostmi na povezavah, bločnem mode-
liranju predznačenih omrežij, tretmajih za manjkajoče podatke v omrežjih
ter stohastičnem bločnem modeliranju.
Anja Žnidaršič
J. E. Leech, Noncommutative Lattices, Skew Lattices, Skew Boolean Alge-
bras and Beyond, Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko
in Založba Univerze na Primorskem, 2021, 284 strani.
Predstavljamo četrto knjigo zbirke Fa-
mnitova predavanja. Naslov v slovenšči-
ni bi se glasil: Nekomutativne mreže:
poševne mreže, poševne Boolove algebre
in onkraj. Knjiga je prosto dostopna
na povezavi www.hippocampus.si/-
ISBN/978-961-293-028-8/mobile/-
index.html.
Mreže kot urejenostne oziroma alge-
brske strukture srečamo v učnih načr-
tih univerzitetnih študijskih programov
prve stopnje. V slovenščini najdemo
mreže na primer v učbenikih I. Vidava
(Algebra, 1972) in N. Prijatelja (Mate-
matične strukture I (1964) in II (1967)).
Ponovimo najnujneǰse o mrežah, kar najdemo v omenjenih knjigah, pa
tudi v prvem poglavju knjige, ki jo predstavljamo. Mreža je definirana kot
Obzornik mat. fiz. 68 (2021) 1 29