POGOVOR Z INOVATORJEM
Tesna vrata za domače znanje
Vloge in pomena domačega znanja za uspešnost našega gospo-darstva in seveda celotne družbo, ni treba posebej poudarjati. Vendar pa smo se iz nekakšnega le načelnega zavzemanja za »domačo pamet« nekoliko bolj predramili šele v teh kritičnih gospodarskih trenutkih, ko nam zaradi pomanjkanja predvsem deviz za obnavljanje pogosto že zastarele tehnologije (ki naj bi nam omogočala rentabilno delovanje in konkurenčnost na zuna-njem trgu) ne preostane nič drugega, kot poiskati notranje re-zerve, toref, nasloniti se na domače, lastne moči. Med te lastne moči pa spadajo prav gotovo iznajdljivost domačih strokovnja-kov, njihova inovativna dejavnost ter izboljšave v tehnologiji, ki nam je na voljo.
Da bi izvedeli kaj več iz prve roke, kako gledajo strokovnjaki sami na svoje delo ter kako zna družba vre-dnotiti in izkoristiti njihove izsledke, smo se tokrat napotili k mlademu strokovnjaku s področja elektrote-hnike Marjanu Cerarju.
Marjan Cerar je zaposlen v tozdu PTT Komunikacije, njegovo delovno mesto je v centrali kulturnega doma Ivan Cankar. Po poklicu je elektrote-hnik, ob delu pa študira še na elek-trofakulteti.
»Tovariš Cerar, kakšno delo oprav-ljate pravzaprav tu v centrali?«
»Delam pri vzdrževanju centrale s sistemom Metaconta, to je z računal-niško vodenim sistemom. Naj po-vem, da so to dobre centrale, ki pa imajo veliko nedodelanih strani.«
»In teh nedodelanih strani ste se lotili?«
»Tako je, moja prva inovacija je naprava, ki pomaga pri preizkušanju določenih vezij centrale. To je napra-va, ki simulira delo računalnika, torej avtomatično odpravlja napake. Ta naprava deluje že leto in pol v centra-li v Mostah, kjer sem bil prej zapo-slen. Tli v Cankarju te naprave še ni, kajti za to so potrebna določena fi-nančna sredstva, upam pa, da bo tudi to še prišlo.«
»Kakšno korist prinaša ta naprava pri delu centrale?«
»Delo izboljšuje, saj so napake hi-treje odpravljene. Torej prihranek na delu, času in seveda denarju.«
»Ste poleg te naprave naredili še kakšno izboljšavo?«
»Da, druga je nekoliko manjša: gre pa za napravo, ki omogoča optimalno izkoriščanje centrale in telefonskih linij. Konkretno: če imate doma tele-fon dvojček in če eden od telefonov deluje, je drugi zablokiran. Ta napra-va pa omogoča hkratno delovanje obeh telefonov, izboljšuje pa tudi kvaliteto komuniciranja ter spremlja plačevanje naročnikov - kar pomeni, da neplačnike avtomatično izolira. Ta inovacija je letošnja in smo jo uvedli tu v centrali v Cankarjevem domu.«
»Te vaše inovacije nedvomno pri-našajo koristi, saj delo poenostavlja-jo in večajo učinkovitost. Ali je kakš-na možnost, da te novosti sprejmejo tudi druge centrale?«
»Tu se seveda zatakne. Če vza-mem, na primer svoj primer, me pri delu načelno vsi podpirajo, tudi Združena organizacija PTT ga je zelo pozitivno ocenila. Težava pa je pre-prosto v tem, da ni strokovnih sku-pin, ki bi take maloserijske aparature izdelovale. Tu so vzroki, da je od ta-kih in podobnih inovacij in izboljšav tako malo realiziranega.«
»Ste se poskušali povezati s kakš-no delovno organizacijo, kot je na primer Iskra?«
»Tudi to sem poskušal, vendar imajo  svoje  strokovne skupine in
iščejo svoje rešitve teh problemov.« »Iz vsega je mogoče sklepati, da moralno kompenzacijo za svoje delo sicer imate, kako pa je z materialno?« »No, tudi v tem sem naletel na od-ziv, vendar lahko rečem, da sem sam veliko več vložil - tudi v denarju, da o delu in času ne govorim - kot pa sem dobil povrnjenega. Sicer pa člo-vek tega ne dela samo iz osebnih ko-risti, temveč iz preproste notranje nuje, kar sili te v to. Zaenkrat sem še optimist, saj sem zaposlen šele tri le-ta, nekaj sem že naredil in gotbvo bom naredil še več.«
V. L.