ARKIV! kXÜ 199? Članki in raapravc 9.5 UDK 791 44(497 4)" 1918/ " Slovenski dokumentarni film skozi politiko z vidiki propagande v letih 1945 1950 Tatjana rezec snmu l>od Na Slovenskem so se v med obema vojnama, ^ jc v obdobju nemega llhna, s filmskim sne-manjgji ukvarjali le posamezniki M".d njimi so r -kaliri imeii tudi svoja podjetja za izdelavo dmov. Prvi izmed njih, ki je donil obilni list z cKoljenjcm za izdelavo fihiiov leta 1922, jc bil elič.m Bcšterr po poklicu fotograf.1 Svoje tlim sko podjetje jc poimenoval Slovenija film, prva slovenska 1 ilmska tovarna Vcliean Bcštcr, Atelje H-lios, Ljubljana. Na žalost sc večina njegovili filmov ni ohranita. Sredi dvajsetih let .sla začela snemati filme "ožidar Jak;ic in Metod Badjura. Badjura je usta-rovil podjetje Suva film. Leta 1927 je dobil obrt-n list /.a izdelavo filmov fotograf Josip Poc.ae I K Josip Pogačnik - film. V letih B4-lJJ5 so ■klor Ki nk. Rudi Omota in Miirjan Jane usta : "vili družbo Triglav lil m in ta je obstajala le u^brolelo. Leto 19^8 pomeni prelomnico v slovenski jiiTiski zgodovini. Spomladi seje s študija v Bcr-^u vrnil eden najuglednejših slovenskih film ustvarjalcev pred vojno in tudi eden nlc-rncj.tcljcv slovenske filmske produkcije, dr Mario Focrstcr.2 Junija 1938 je predlagal Pra s*'etni zvezi, da bi poleg izposojevalnice filmov Ust;uiov)la tudi produkcijski oddelek, Predlog so VPustcvali tn dr. Mario Focrstcr jc bil s 1 jinii jen lyio imenovan za vodjo filmskega oddelka T;ikoj po vrnitvi jc zaradi svojega Širokega tehničnega znania začel načrtovati snemanj,-^'očmh filmov, bc junija 1938 jc v prodtik.'-iji 1-»svetne zveze in ob sodelovanju sncmalcev Antona Smeha in Franceta Ccrarj; ter Rudija ymotc. ki jc .skrbel za ton režiral prvi slovenski ''■"^ri lil m Mladinski dnevi. Slavnostna pre PiPra filma je bila 24. februarja 1939 v dvoran. Nfia Union.1' V maju 1939 jc Milan Kham/1 aklrvni član (pinističnagit kiuha Skala in eden izmed pobud n'kov n organizatorjev prvega slovenskega Franc2 Bi»nfc, Kraika /gixliivina Mili na Slitvcriskcm, 1.1. 2 /v..jcijo kinematografije. 7. novembri: pa |c Johil Dbvcstilo načelnik.-' oJdelka za rgilacijo m propagando pri 100F Milana Apiba, da jc predlagan za vodjo oddelka za 9C> Članki ni razprav^ arhivi xxu iyyy fotografiio tn kinematografij o,5 5,jannarja 1945 jc bil v C.momiju pri Prosvetnem odseku SNOS ustanovljen oddelek za kinematografijo. Iz dopisa je razvidno, da 50 vodstvo sprva poverili Čorn Škodlarju.fl ti p?. je v naspro 11 z. navedbami Franceta Brenk a v Slovenskem filmu. Že konce leta 1944 SrJ v zač 'kri Ida 1945 so Milan Apib. Stane Viršck in m ro Škodi ar iz delali konkretne predloge oziroma načrte za nadalinj. razvoj. Najbolj je bii dodelan Ap-hov načrt, malo so ga še dopolnili in kot tak je pomenil dobi o podlago za nadaljnje delo. V kodlarjcvcm načrtu je nekaj več pozornosti posvečene fihnu kot sredstvu propagande ¡11 knllurnc-izobražcvalnemu sredstvu. Tudi sam pravi, da so "to seveda le misli, porojene v zvezi s površnim, le okvirnim načrtom za domačo filmsko produkcijo.'7 Osrednje vprašanje slovenske kinematografije je bilo organiziranje filmske proizvodnje, ki bo temeljila na novih družbenih spremembah. Tako sc jc France Brenk na podlagi imenovanj in dekretov v prvib dneh osvoboditve lotil "organi Ziicijc državne k.nemalogralije, posebej še vzpostavitve slovenske proizvodnje."^ Prvi naslov podjetja sc je glasil Oddelek za kinematografijo pri Propagandni komisiji IOOF Snrva jc podjetje imelo svoje prostore v klubski sobi hotela Slon, kmalu za tem na Prešernovem trgu 111 nate na Miklošičevi 5. Vse to sc jc z, bliskovito naglico dogajalo konce maja 1945 Naziv podjetja sc jc spremenil v "Državno filmsko podjetje, podružnica za Slovenijo Po R. juliju, ko jc izšla Uredba o ustanovitvi Filmskega podjetja DFJ, pa so iz podrnžnicc postr.li Di■ rekeija za Slovenijo. Malo pred tem jc izšla uredba o ustanov uvi Komiteja za kinemaio gratijo pri vladi FNRJ, Zanimive podatke o začetkih p, ¡zadevanj za nacionalne filmske proizvodnje, o stanju in razmerju s centrom kaže Poročilo o delu podjetja iz julija 1945, ki ga objavlja France Brenk 'J Iz nje g« so razvidne skromne tehnične in kadrovske zmogljivosti, mačehovski odnos Državnega filmskega podjetja (v nadaljevanju DFP) do svoj in podnižnic. razen do srbskc, ki je delovala v sklopu DFP. Na lo kažejo podali 1, da v DFP ni bilo zastopnika nobene izmed podružnic, da so v Sloveniji prejeli le 1200 m himskcga tiaku od skupnih 51/ tisoč 111, s kater mi so razpolagali v DFJ. ali pa 5 filmskih programov ki so jih poslali za 155 kinematografov, kolikor jih jc l.ilo prijavljenih v podružmei za Slov cnijo. Med dru gim so predlagali ustanovitev Državnega film skega podjetja za Slovenije Do ustanovitve lete ga je preteklo leto dni. ko je bilo avgusta 1946 Fraiuc lirrnk, Slovenski lihi. sir. 11,12. AS. mlil. 2, SNOS. f. ■ v prvi ptlklki liiitiin i/tklali prve slnvenskc umclii ske tilmo. vojno tonskega mojstra, kije po vojni zaradi inovacij na področju tonske lebnike postal dvakratni udarnik. 7 "Rekriuirjli" so tudi mlajšo generacijo, ki seje začela kaliti žc med vojna To so bili Du San Po vh, reži ser-montažer, France Kosmač, scenarist. Ivan Marmček. snemalec vrste dokumen-itirnih in tndf prvega igranega slovenskega filma m šc bi lahko naštevali- Mladi naj bi sc učili z.lasli od starejše gcncraeije. Pa tudi Sovjetska zveza, država v kateri ic bila kinematografijo že pred vojno zelo razvila, je bila v tem novem obdobju velik vzor /las'i po ideloški plati To jc bil l:idi eden izmed razlogov za snemanje sovjetskega lirmi o jugoslovanski NOV v produkciji Moshlma na jugoslovanskih tlch.Ta poskus sovjetskih filmskih dclavccv, ki so opravljali le svojo "državljansko in partijsko dolžnost" (op. Brenk) izdelati film o Jugoslaviji, naj oi bil tnd' šola za jugoslovanske filmske delavec r/. vseh republik. Film z naslovom Ura-gan na Balkanu Sli Vihar v Jugoslaviji imr. za mvo zgodovino, ki jo natančno opisuje Francc Brenk v Slovenskem filmu. Za nas jc zanimivo to, da so to študij, ;ko možnost od Slovcnccv izkoristili France Štighc in verjel no Bojan St.ipiea Icr Vladimir SkrhinŠek V tistem obdobju s(, micli na filmsk.m pod roe h: dobre stike tndi s C ^škoslovaškc. Šlo je za sodelovanje po komercialni plati (odkup češke pniduke"C in filmskega materiala) pa liidi "a izobraževanje naših dclavccv v Barrandovu, češkem filmskem mestu pri Pragi Barrandov so leta 1947 oošli Im izpopolnjevanje Dušan Povh, Ivan Marinček irr Jnžc Galc, predvsem z. namenom pridobit, znanje za snemanje celovečernega filma Na jugoslovanskih tleh pa jc bila v letu 1947 v okviru Komiteja za k'ncmatografijn FLRJ ustanovljena Vir,oka filmska šola v Beogradu,1* Morda je bila res "kr'va" petletka, kot p-avi Igor Košir, ki :c za izpolnitev tako široko za-,ta vije. jih nalog poleg "prnizvod.iih sredstev" potrebovala lud' ustrezno usposobljene ljudi, da so tndi v Ljubljani let; 1948 ustanovili dveletno filmsko tehnično iolo. Kljub vsem vi so kol et cči m ciljem in vmesnim prenapetim rezultatom pa končni rczultal ki so ga zabeležili v letu 1950, na žalost ni bil tako nri'janlcn Sepala je zlasti produkcija umetniških filmov ki je le polovično izpolnila plan. Polnimo jc biln stanje na poarnčju dokumentarnih fi i m o v, pian pri proizvodnji Obzornikov pa so pre segli Ker n.sn oh ranjeni zapisniki sej upvav-i ill odborov oziroma strokovnih svetov Triglav-filma, iv mogoče natančno rekonstruirali nat nč 17 Lil I' 10. 11. 1947, št. 2(i4. sir. 3. Tudi Triglav film i mi uikir- nifcc. IH Lili1 l'J. julij I 'J47, ii. 11,7 sir. 6, Snh! ,;i filmski iSr;iUx in režiserji-' v Ucnyrailu \ iigfct- IU9K. M. 3, sir. tf. 12, Ki.sir lyor Hvalm« paliHki ali zalival» (shiraj) /anniltuiiim. 98 Članki in razprave AliHIV: XXII 1999 nega poteka dogodkov. Sklenemo pa lahko, da so bile razmere skoraj slabše kot prvi dve leli po osvoboditvi. Osrednja problema so videli v pomanjkanju vsebinsko dodelanih scenarijev in v zastareli lehnieru bazi. Dober sccnar j je bi. in je šc danes izhodišče /.it kakovostno filmsko delo. V pršili letih obstoja Triglavfilma ta problem ni bil tako v ospredju, s produkcijo umetniškega in dokumentarnih filmov pa je pomanjkanje scenarijev poslalo osrednji problem Konce desetletja je razvoj dosegel stopnjo, ki ni več dovoljevala improvizacije in preprostega nizanja dogodkov na filmski trak, Filtrsko delo je moralo iti skozi celoten delovni proces ustvarjanja filma, ki se začne z idejo in nastankom scenarija ter izdelavo snemalne knjige, O izbili konkretnih scenarijev, ki so jih največkrat pridobivali na podlagi časo-p:snih razprov, ic odločal umetniški svet pr Komisiji za kinematografijo.20 Nadaljnji potek izbora je bil precej b-rokralsko usmerjen, pred vsem pa je temeljil na preozkem krogu sode lavcev. To je razvidno i/ imen scenaristov, saj se prcecj ponavljajo. Med scenariji dokumentarnih filmov tistega obdobja pogosto srečamo Franceta Kosmača, Erncsla Adamiča, Zvoneta Sintiča : Dušana Povha, Se vedno je neko šlcvdo filmskih zapisov nastalo brez scenarija Te bi lahko primerjan s poznejšim tako imenovanimi arhivskimi snema nji, le da ti niso bili načrtne delani, ampak bolj odvisni od naključij, če je snemalce pmjel vest, da se "nekje nekaj dogaja", in če je [isti hip imel pri roki filmski trak. Takoj po vojni kljub vsem omenjenim predhodnim pripravam ni bile strogo vsebinske i dirigirane dokumentarne filmske produkcije. V njej uidi ni zaznati tako močnega agitaeijsko-prnpagandncga naboja kol pozneje. To potrjuje dejstvo, da analiza agil-propovskega dela, ciljev in melou :z leta 1944/4521 med temeljnimi sred-stv propagande nc omenja filma. Temeljna tematska usmeritev in politično izhodišče sne mahiib lem sla bila: prikaz veličastne zmage našega ljuustva, spodbujanje k del» za uresni čevanje velikih ciljev, novo razgibano življenje delovnega človeka, kar je povezano s ^ovjeisk! m filmom kol velikim vzorom, v katerem je v središču sovjetsko ljudstvo oz. junak - delavec z optimizmom in vero v zmago dela, Dušan Povh, ki je bil neposredno pred osvoboditviio določen z.a sodelovca Franccta Brcnka pri organiziranju kinematografije v osvobojeni Ljubljani m Sloveniji in bil nato takoj vkljuecn v delo Filmskega podjetja Podiužnica za Slovenijo in nato v iglavfnm, se lakole sporni i a sami začetkov: "Za film sc lakrat nihče pretirano zanimal, saj so bil« v ospredju pomembnejše stvari, kaj bomo jedli oblekli. Kaj 2(1 FiliuVLH/moii.iJ.IOMr, 121-122. 21 ARS odi t. I sign. I4K7 a.c. 6631. A^il-it-ija in propaganda. bomo posneli, smo sc dogovarjali sproti, Uidi časopisi so bili pomemben vir informacij 1'22 To, poudarjam, velj;, za sam začetek. Da politika sprva ni bda v prvi vrsti zanimanja filmske kamere kaže tudi bežen pregled tematike, ki jo je lilm obravnaval do lela 194S Na prvem mestu so prispevki o telesni kulturi, sledita gospodarstvo in politika. Seveda so to "slabost" kmalu odpra\ili Predvsem z uvedbo petletke so sc družbeni dejavniki veliko bolj začeli zavedati neposiednc aktualne, agilacijsko-propagandislične in mobilizacijske vrednost. nima. Zalo veje iz stavka "Naš do kiunentarni lilm in Obzornik sla se otresla nagnenja k apolitičnosti"23 pravi ponos, V-xlno bolj je jila poudarjena razlika med ideološkim razumevanem filmskega dela in avtorjevim načinom obravnavanja tematike. To je vidno iz piispcvkov nekaterih f ilirskih teoretikov v razlier h revijah, zlast' so sc razpisali ob drugi prireditvi Teden slovenskega filma konce aprila 1949 v L' ibijan. 24 Članki so prežeti z načeli socialistične stvarnosti, ki mora biti temelj doku mentarnin filmov Od usivarjalccv zahtevajo Icmcljilo teološko izobrazbo (in preobrazbo, če jc ta potrebna), kajti naloga dokumentarnega filma je tlid pokazat napore in uspehe pr izgradnji socializma v pravi luči, "Doknineniarcn film nc more biti v resnici dokumentaren, če ni ustvarjen po načelih socialističnega realizma".25 Nekaterim avtorjem so očitali "buržoazno stilistične prijeme, pretirano originalnost, Šahlo n.zirar.jc". Skratka avlorj sc morajo izdelave filma lotili načrtno, organizacijsko disciplinirano i", brc/, "umelnjakarskega anarhizma",21' Dokumentarna produkcija je bila sprva omc icna na snemanje Obzornikov, filmskih zabchžk, od leta 1946 dalje pa tudi daljših m kiajših dokumentarnih filmov, V lem krinlckslu so imele pomembno vlogo lake imenovane agitke, Agilkc «o uvedli v sovjetski filmski piodukeiji kol novo filmsko obliko že leta 1919 m so pomenile kratke igrane filme. Pri nas pa so bile lo naročene (in seveda posebej plačane) propagandne reportaže, ki sc s filmskimi izrazom se delovale p: i dnevni propagandi Med najbolj zninimi so agilkc Gradimo zadružne domove, ki so rabile kot del propagandne kampanje za izgradnjo zadnižnih domov v letih 1947/18, in pa agiika Uničujmo koloradskega hrošča. Obema vsebinama jr bil velik poudarek namenjen tudi v dnevnem časopisju, 22 U:,tna Jaita Du'ana Pni-ha 21.7, 21 Film V ll/l^m šl. 41, str. 4 Ob ¡/.¡miril', pnllcincga plana. 24 l'rvi T'-di;n slovenskega filma sa slnvcnski (Ilmski delavci pripravili januarj i 11MH z. namenom pup>ilari/irali >li»venski film in pritegniti mlade za filmska po Diilenjski icsli in pri/c «Icklei v na .'(Kinih nuš.ih. Snciuanic jc nrgani/iral p»i navcdiiah f 3rciiU Slovenski dim Mr Fran« Kosmač, pn i/javi 21. 1 1970 pa Milan Khan'. Keknr. slmiraniti jc 25 iidshnkiiv filma, ka' je nb ikjslvu. d.i so bili diigmlki piistieli na avicnličncin kraju le.sničncgu dodajanja r / i/.vimimi nscbami, ic vciinn dokumentaren film. Film ji-' b:i 'miiiiliian s pnsnelkov več sncmalccv (Fiwrstcr, Uailjura, Ha lanlič. Zala/nik). Supcrvismr nad i/lioni.li pnsnc^J gj*1'® jj ( bil Dušan Puvh, dim paje /nmmiral dr. Marin Foersler H AHS kSZSS. S. 7K. Zapisnik seje t* dukuiucnlarnn pnidiike!; "Triiitav-niilia" /a leu. I "49. 17. I94K Film V 111/1951) ii. 5-6. sir. 67-7(1. Ma'cj Hor: tlescifc o prolilcuiili nase filmske umcliuisli. igra, filmska glasba, vloga snemalca, scenografija, kostumografija 111 maska. ■Sledi nbiavnava problematike slovenskega dokumentarnega liliua. Ugotavlja, da nekateri filmski dclavci, i lasti režiserji, gledajo na doku mentarni film kot na nižjo vrsto umetniškega ustvarjalna in ga imajo za odskočno desko k umetniškemu filmu. Dokumentarni film je strokovno slabo opredeljen, avtorji pogosto vnašajo vanj sestavine umetniškega P Ima in slabih rekonstrukcij in sc s tem odJaljnjcjo od bistva dokumentarnega filma, ki govori 7. jezikom dejstev. Mešajo reportažo z dokumentarnim filmom. Skratka nanizal jc veliko strokovnih vprašani, ki so močno odmevala v filmskem prostoru Poudarja, da dokumentarne produkcije v tem obdobji; Šc m mogoče razvrščati v kategorije, ki jih dokuiuciitarec sicer pozna Saj se v filmih prepletajo različne prvine, od reportažnega do poljudno znanstvenega in propagand nega filma, lior vidi samo dva žanrsko čista filma, in ¿o s kulturnega pod-očja, to jc filma France Prcscicn v režiji Franceta Kosmača in Trideset let Drame v rcž:ji Jožeta Galcta. Sledi šc kratek oris filmske kritike, v katerem med drugim poudarja, da ki ± a ki zanemarjajo ocenjevanje domačih dokumentarnih filmov. Na koncu sc dotakne Sc vzgoje filmskih uclavccv in dejavnikov, ki vplivajo na razvoj naš^j filmske kulture, bodisi pospeševalno bouisi znviralno Na žaiosl jc nanizanih več zadnjih. Sklep SpSosnl ukrepi za dcccnlralizac o in deino-kranza^ijo v npravnem. političnem ji kulturnem ži.'ljenri ieta 1950, na koncu obdobja. ki ga obravnavam, so privedli do organizacijskih sprememb tudi na področju kinematografije Raz pnščcnr: jc )i!a Komkija za kinematografijo pri vladi LRS,-'i{) nji;nc naloge so bile prenesme nji Ministrstvo za kulturo m znanost. Odpravljen je bil lnd; umetniški svet pri tej Komisiji, ki jc bi! žc prej večkrat tarča kritik glede dclovan.a, predvsem kar zadeva izbor scenarijev, ocenjevanje in odobritev predla -anin izdelkov. Veliko spremembo jc oomenila uredba o svobodnih poklicih filmskih delavcev. To jc po menilo, da filmski ustvarjalci in njiho /i so dclavci niso h-" več redno zaposleni, ampak so sklepal, pogodbe za vsak film posebej. Tako so mci prvimi morali izkusiti zakone trga. •Čeprav veličastnega filmskega načrta, začrtanega v petletki s tedanjim materialnim in človeškim potcialoin ju bilo nugoče izpeljati, nam vendar )■/. f iteg;- Phdobja ostaja velikj drago ceni h filmskih pviecvan '' Ur. list. 33/176/50,'j. 10 195(1 31 Krifač marci- ¡998.il 1 Mr. !2. UK) ¿lanki in raz.pravc ARHivi xxii lyyy XUSAMMENI-ASSUNG DER SLOWENISCHE DOKUMENTARFILM IM ZEICHEN DER POLITIK UND DER PROPAGANDATÄTIGKEIT IN DPN JAHREN IQ^-l^O Iii .Slowenien setzten wich in ilcr Zwisehcnkiiegszeit nur einige wenige Privatpersonen mit dem Drehen von Finnen auseinander, unter denen Vcliean Bester, Mclod Hadjura, Hu/idar Jakac und Josip Pogaenik hervortreten. Waltend des Befreiungskriegs wurde ih r überwiegende Teil t'es Dokumentär!!] ingutes in Slowenien von Parti s;i ncn-KüiwEjfcutfl aufgenommen. Bereits vor Kr er,scndc wurden durch die Gründung der Ahietlnnt; für Kinrirutla^raplnc (Oddclek Bt kincmaiogralijo) im Rahmen lies ilihhinxsavsxiinissL's des Shmt-nischen Nationalen Bcfrvun\nsra\s (Prosvetni odsek SNOS) die ersten organisatorischen Ansalze für die slowenischc NaciikriegskiuemaKigrrphie geschaffen. Naeii der Befreiung wurde im Zuge einer raschen Entwicklung im August 1946 das erste staatliche FiJiuuuteiuehiuen 'Triglavfihn" mit dem Aufirrig gegründet, Kunst-, Dnkumentar und Kulturfilme sowie Fi In ibe richte (Ofc/.ornik) zu dreltcn. Der Fünfjahresplan verlangte von der Filitiprodjktiou großen Einsatz, Iiuiner höhere Fordermgen, vor allem in ideologischer Hinsicht, stellte das sozialistische Gesell sc Ii aftssystem an den Dokumentarfilm, Die Einführung der sozialistischen Selbstvei waltung hatte grüßen Organisation verändern Ilgen im Bereich der slowenischen Kine-inatngrapuie zur 1 ;olj',e. SUMMARY SLOVENE DOCUMENTARIES IN THE LIGHT OP POLITICS AND PROPAGANDA PROM '94S TO 19.^0 In the period between WWI and WWII, cnly a few seleet .ndividuals were engaged in film making iu Slovenia. The must pri'ininent amongst tliese were Vclicau Heater, Mciod Bailjura, Ho/.ii!ar Jakac and Josip Pogaeuik. Must uf ihe docnuicuiary feotage made during ihc National Libwution War was captured tm film by the partisans The Department for Cinematography was founded already betore the end of the war within ilic framework of the Educational Department of llio Slovene Nali' mal Liberation Council and unrU the liegiuuing ol post-war cineinatograpliy iu Siovenia I'pni: liberation, ciucmati'graphy in Slovenia experienced a boom, which mlmruied in the founding of (he state-owned movie production company of "TriglavfiJw" in August 1946. This company was charged with (he production of feature films, documentaries, cultural programmes and the weekly current affairs programme "Obzomik' . Carrying out the five-year pian prescribed hy the government enupled with the ever increasing ideological demands placed upo-j the documentary films by the socialist system, was particularly trying for the film industry. An adoed strain was also the introduction of the socialist system of self-management, which Drought au extensive reorganisation iu its wake ■ also in llic field of cinematography. Umeltiiki mnsknvskcga gledalise;' Lemnskega komsomola na obisku v l.jnliljant. oklohra 194ii; h'ihnjki '>/)"(mi//-, (tkud)cv 1946, Zbivka jiito^vajij AS J200/P6S, Slawuxki iihnxki avhiv pn Avhivu Republik■ Slovcmja