<5ft. 44. V Gorici, v torek dne 31. maja 1904. Letnik VI. l/.l.aja vs:i' torek iiiMoliotoob 11 in i iiriMljioldnp 7.H MK'sto tor ol. 3. un pop za drzi'lo. Ako pad«' na ta ilncva prainik izitlf dan proj ob b\ svesi.T. Stui.e po poäti prejeman ali v Gone, mi don. poS.ijau cHolPln»« 'C, poll« no 4 Kin SUrtleti.o 2K. F'rodajas«; v Gone, v to- bakariia« Schwarz v b.i ski i ul.eah, Jelh'rsitz v Nunstcih ulu-ali in Lc- ban »a Venlijfwin li'kaliäöu po 8 vin. &0RICÄ (/ijutranj« izdanje.) Ure.duištvo in lipravnlstvo Be nahajulu. v «i\ a r o d n i tiskarni>, »lira Vethirini h. St. 9. Dopist» je midloviti na uredniälvo, oglas«» in naročnino pa na upravniätvo »Oorice«. Oglasi sc računijo po petit- vrstali in sicer ako so tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krut po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako s<> vcčkrat tiskajo, raöu- nijo so po pogodbi. "izdajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). I Delegacy e. V petek duo 27. t. m. je imela av- atrijsU delegacija svojo aejo. Ob 10. uri je otvoril predsednik Javorski to sejo. JMed doälimi vlogami ate bili dve inter- pelaciji delegata Zafrona in drugov glede varstva ^onriače prodakcije olja pri skle- panju nove trgovinske pogodbe z Italijo ter glede porabe zaJoga stare republike dubrovniäke za odkup sužnjev. Na to aledila je razprava o proračunu minister- 8tva za zunanje atvari. Poroöevalec marki Baquechern je povedal, da je letošnji proračun miniaterstva za zunanje zadeve nekoliko večji nego je bil prejšnja leta. Proti proračunu sta govorila delegata dr. Fort in Zafron, za proračun pa so govo- rili delegatje Baernreither, baron Berger, grof Dzieduszisky in Licht. Delegat dr. Foft je kazal v svojem govoru na ne- ogoden finanöni položaj naäe države, ki se bo pa äe za rnnogo pohujšal vsled novoga posojila. Rekel je med drupim i tudi, da o osodi avstrijakega parlamenta ne odločujejo Čehi, marveč Nomci. Ako j ae hoče doaeči v Avatriji mir, potem ! mora prenehati nemška aamovoljnost. . Buron Berger je izrazil mini9tru zuna- ' njih stvari in skupnemu ministeratvu za- upanje. Po njegovem ranenju ao pojaa- nila vojnega miniatra popolnoma opra- vičila zahteve vojne uprave. Glede av- strijako-nemške zvöze pa je trdil govor- nik, da izpolnuje ista popolnoma avoj namen, t. j. namen ohraniti rair. Avatrij- sko-nemška zveza ne upliva po govorniko- vem mnenju prav nič na notranje av- strijake politične razmere. Ona nima nič splošnega z Nemci v Av8triji in ni tudi naperjena proti avstrijakim Slovanom. On je torej prepriöan, da ne upliva ta areza nikakor na našo vlado niti v političnem niti v narodnem, tem manje pa v verakem oziru. Govornik želi, da ; ho varujejo naäe goapodarake koriati zlasti pri sklepanju trgovinskih pogodb. Tudi bi bilo želeti, da bi postalo sporazumljenje z Kusijo kolikor mogoče najpriarčneje. Delegat Zafron, ki je govoril najprej t hrvatskem jeziku in ga potem nadaljeval v nemäkem, je povdarjal važnoat hrvat- skega naroda za balkanako politiko in za varstvo Adrije proti Italiji, ki zahteva aamovladarstvo na Jadranakem morja. Zahteval je odpravo vinske klavzale ter potrebo varstva ribolova in obrežnega brodarstva v Dalmaciji, kakor sklep trgo- vinskih pogodb. Delegat Baernreither je izjavil miniatru za zunanje otvari popolno priznanje. Govoreč o naäih raemerah do Italije jo naglašal govornik važno dejstvo, da je naže razmerje do Italije odkrito- arčno in lojalno. Po njegovem mnenju je tudi to veselo znamenje, 4a je ostala naäa politika glede balkanskega vpraäa- nja enako dobra. Govoreč o fmančnem položaju Avstrije je rekel govornik, da zahteva iato, da se parlamentariöni od- noäaji zopet vapoBtavijo. Tisti, ki zahte- vajo samooblaatno reäite? nažih notra- njih zmeänjav, se motijo. Izključeno je, da je možno v 20. atoletju vladati brez parlamenta. Izhod iz teh zmeänjav v Av- striji je aporazurn mej Nemci in Čehi. Delegat grof Dziedusziaky je izjavil, da bodo Poljaki glasovali za vojaške za- hteve. Vendar bi smatrali za pro- tiustavno, ako bi se posojilo vzelo potoni paragrafa 14. Naglaäal je potrebo spora- zumljenja med Čehi in Nemci. Govorilo je še več govornikov, med njimitudi de- legat dr. Kramaf. Dr. Kramar je rekel, go- voreß o avatrijaki politiki na Baikanu, da je prva dolino3t Avatrije, da si pridobi simpatije alovanskih narodov na Baikanu. S protislovansko politiko, katero tir.t zdaj avatrijaka vlada v na^i državi, ai pa teh simpatij ne bo pridobila. Na to ho je pričela podrobna debata, pri kateri ho je oglasilo mnogo govornikov. Konečno pa je bil vaprejet proraöun miniateratva za zunanje zadeve. Ogerska delegacija imela je avojo prvo plenarno 8ejo v aoboto. Poroßevalec Falk je prosil zbornico, n«j odobri naäo zunanjo politiko ter naj se nje voditelja izreče prinnanje in zaapanje ter aprejme proraöun v oböe za podlago speeijalne debate. Delegat Lovaazy je rekel, da je trozveza svoj poklic že dosegla, ker je je odatranila agreaivno vedenje toükor Ruaije kolikor Francije. Vendar zahteva trozveza še vedno novega oboroženja. Govornik ni bil zadovoljen a tonom, ka- terega je rabil grof Goluchovaki v avojem ekflpozeju naaproti Turčiji, in je rekel, da bode glaaoval proti proračunu. Dele- gat Keglevič je izrazil voditeljatvu zuna- njih stvari avoje zaupanje. Delegat Oko- liczany je izjavil, da bo v zunanji poli- tiki reči ki vzbujajo akrbi. Ekapoze mi- nistra zananjih stvari je napravil na Ogerskem muöen utia. Miniateraki pred- sednik grof Tisza je naglaäal potrebo, da mora varovuti Av^tro-Ogfrska svoje sta- , liSče kakor velesila, kar jo vprasanje ob- ' atoja za monarhijo. Grof Tisza je pov- \ darjal, da je trozveza rešila mnogo pre- ' pornih vprašanj in da vzdržanje trozvoze ; ne naluga monarhijt Žrtev. Glede balkan- ! skoga vpra^anja je pokazal ministoraki predsednik na pojasnila grofa Goluchov- skrga, da Av.strija ne zasledoje na Bai- kann Turčiji sovražne politike. Načela naše balkansko politiko ao ohranitev sta- ' tus quo in simpatijo za vse na Baikanu Živeče narodo. Iste namene ima tudi naä sporazum z Kusijo, čije avetovno silo se podcenjuje, ako ae miali, da jo njena moč vsled vojno z Japonsko oalabljena. Na to je bil vnprejet proraöun za mini- sterslvo zunanjih stvari v oböe in potem v spPcijeJui debati. Prihodnja aeja bo 4. junija. D o p i s i. Iz goriäke ukolice, 26. maja 1904. Moj ljubi prijatelj! V predzadjem dopisu sein obljubil, da li naznunim povod, ki je i/z al moj dotični dopis, v katerem aem javnoati pojasnil, zakaj ti „Šol. Dom" aovražiš in kako ni mu duslej akodoval. Ker «ein pozneje čital v „Soči", da si aam rado- veden, a čim si se v novejšem čaau pre- greSil zoper „Šolski Dom", ae mi vidi potrebno, da ugodim najprej tej tvoji radovednosti. S tem aem 8icer prisiljen za takrat postaviti z dnevnega reda na ! novo naatalo „poglavje o velikonočni pri- ' logiu, a to aič ne de; saj sem moral tudi ' „poglavje o žepu" že več krat prekiniti 1 in 8i'cer zdaj že za več časa. A le potrpi, 1 prijateJj, to prido äe vse na vrsto, tako tudi nekateri že jako zastali odlomki tvojih reakcij. ! Nekje tamgor v tvojem rojatnem kraju ek8istnje katoliSko politiäko druätvo, ki Be je pred nekaj Čaaom aeälo k zbo- rovanju. Na tem zborovanju, si je nekdo dovolil izraziti nekoliko avojega mnenja ! o delovanju državnega poalanca goap. Oskarja Gabrščeka iz Tolmina. Če tudi I ni bilo mnenje dotičnikovo podobno ka- kemu slavospevu za gospoda poalanca, vendar ae še izdaleka ni dalo primerjati tvojim 8urovim napadom na drž. posl. dr. GregorČiča, na biväega drž. poslanca groia Coronninija, da ne omenjam drugih deželnih poilancev, ki ho bili izvoljeni proti tvoji vsemogoi'ui volji. Vkljub temu te je mnenje onoga zborovalca hudo spoklo, in to pekočino ai si aknäal hla dili v „Soči*', kakur že ti znaä. V to si pa kakor iz neba pritegnil „Sol. Dom". Dejstvo, da je zborovalec kobariskega pol. društva grajal le delovanje drž. po- Blanca in pri tem gotovo niti mislil na „Sol. Dom", da si pa ti ta dv?. tako od- daljena predmeta kar iz cela spravil v dotiko, kaže, kako živo Hi v tebi aov- raätvo do „Šol. Doma" in kako vstrajno iščeš pri vsaki priliki povoda, da akušaS „Sol. Domu" Skodovati. Med mnoge oalarije (oprosti, tvoj navadni izraz!), a katerimi si ae „ove- kovečil" od razkola sem, spada tudi tvoje „SoČino" nagajanje bivšemu drž. poalancu grofu Coroniniju, da si ga utrudil in a tem prisilil, da je stopil 8 pozorišča naäe slovenske politike. Ta naloga ti seveda ni bila Bog ve kako težavna. Vedel ai že lehko naprej, da ae en grof ne bode dajal od priprostega Časnikarja Slovenca jarno po zobeh in Časnikih vleči zato, da se žrtvuje za alovensko na- rodnost. Kaj je bilo povod, da je stopil gospod grof v vrsto naših političnih vo- diteljov, to treznega politika nič ne briga; : dovolj je bila zaveat, da je uporabljal on kot ariatokrat vea avoj upliv v pro- apeh naše narodne stvari. Tega mnenja si bil iudi ti, dokler ti razkol ni zmeäal možganov. Od tega dne pa si našel na grofu vee, kar si prej čezmerno hvalil, najbrže zato, ker je tudi gosp. grof tebi na tjubo kar čez noč postal „kleri- kalec" (!!). To dejstvo samo bi bilo mo- ralo takratnim Horaiäljenikom tvoje „Sode" oči odpreti, da bi bili izpregledali, kako se ž njimi igraä, kako jih za noa vlac^iš, kako zvräujeä atentat na njih razsodnost, ki ae je morala slepo ukloniti tvojim kapricam. Ta slepa udaja tvojim ka- pricam je svedočila, da imponuje ve- likemu delu našega ljudstva bolj kri- čanje in zabarljanje po časnikih kakor zaupanje v vodstvo političnih voditeljev, kateri ne obešajo vsakega avojega ko- raka na velik zvon, da ga more narodni naaprotnik že v prvem pričetku uspešno pobijati. Po tvoji žaloatni zaslugi ai je velik del goriškega slovenatva pritisnil na čelo pečat nezrelih politikov. Kdor politično konstelacijo v naši Avatriji prav motri, ta ne maäi uses dejatvu, da ni državnemu poalancu dovoljno avojatvo LISTEK. Zavodna vzgojonka. iVlaloruski: Marija E. Markovič*) 1. Ljudje Be čudijo, da sem vesela — kakor bi ne poznala gorjä in britkosti. Ali jaz 3etn bila od nekdaj taka. „Hodi se, pa udaj ae", pravijo. Tudi tepli 8O me - Bog, da bi ae ne spominjala več tega. Nisem ae mogla vzdržati, pa sem zaplakala; ali ko aem malo premialila, pa sem se zopet nasmejala. Je nesreča, ki place, pa tudi taka, ki akače — tako tudi moje gorje. Ko bi bila hotela pla- kati za viako britkoat, tedaj bi ai bila kar oči izjokala! — Očeta üi matere niaem poznala vzrastla sem airota pri ptujih ljudeh. Res da ni bilo tedaj težkega dela — ali "*~ ^Tpisateljica — znaua pod inienom Marko Vovöak - je n»sl0Pila kot taka L l857- Kritika je prav ugodno occnila nji«ne pov.-nti i» narod- uega livljenja gled* «a unietuiÄko rrednort, glo- boLutnoit in re,ni^no,t shkanja. Pneujo^ p0. YMt Jö Ü« öasa rob-tva (1597-1Ö61). pozabili ao me in niao vpraäali: ali sem giadna, ali hladna, ali aploh še živim... V desetem letu so me vzeli na gos- poaki dvor. Gospa Akainija je bila stara, jedva je vlačila noge. Po noči je stokala, po dn6 se je öemerila. Bog ne daj, da bi bil kdo le besedico zinil . . . Kar ae tiče mene, živela aem a to- varižicami mirno na dvoru, aamo to je b«lo hudo, da nas niso pustili prav nič z dvora. Jedva o velikih praznikih smo smele v cerkev; ob nedeljah niti misliti ni bilo na to. „Spravite se", ae je ardila «08Pa, „no puatim vaa! Ni Čaaa, bodete že äe imele öas za to, saj ne urar- jete še!M Ve*Bih smo se pa le razveaelile. Bilo je veaelje, da je sree trepetalo! Za- pele smo, da 8e je raziegalo po vaei. Hvala Bogu, da „as ni80 tepli vsak dan desetkrat, kakor amo alifiale to od dragih. Dan za dnem smo sedele v izbi ter delale. Okrog je bilo vae tiho, kot bi bilo začarano. Sarao Koapa je stokala ; ali pa je kako dekle kaj zaäepetalo na uho, nekatera je tudi zazevala od dol- gega časa. Dä, bilo je dolgočasno delo. Nismo se amele zganiti. Pa smo ae ozrle ena na drugo, in že naa je lomil smeh. Tedaj ena pomežika, a druga iato tako ; pa amo privezalo katero za Use k mizi ; a druga se dvigne počaai — da bi goapa ne začula — pa ae zvija in auöe, da ao rokavi plahutali. Kaj si nismo vsega iz- mislile ! Stara gospa ni iraela otrok — razen male vnukinje. Ta se je uöila v Kijevu, ˇ nekem in-ati-tu tu, ali kako že pravijo. Pogostoma je piaala stari, a atara je brala te liste vsak dan, pa zaplakala nad njimi ter se nasmejala. Kar jej piäe vnukinja, naj bi priäli po njo ter jo odvedli domov. Mati božja! vsa hiäa je bila narobe, tre- balo je beliti, pa umivati, pa naprav- Ijati!..... Gospieo smo pričakovali — gospica pride! Stara je skoro zbolela, omahovala je iz sobe v sobo, pa pogledovala akozi vaato okno na cesto ter nas pošiljala za vaa gledat, ali ne gre gospica. Tega nam je bilo pa res treba. V tem tednu, kar smo jo Čakale^ smo se takorekoč na- živele. Ko ao nas poslali, tedaj smo be- žale, letele ... Veselo je bilo videti stepo, ko je tako krasna! Zelena atepa ti je kar utekala izpred oči nekain daleč — dak'<5.. Ali je voaelo dihati na prostem! Nabrale «no cretic ter se ovenčale kot neveate, in šle smo s temi venci celo do doma. Tu pa smo jih vrgle raz sebe — tako žal nam je bilo za te cvetice, tako zelo žal. 2. Pričakovali smo gospico, in priäla je. Kako krasna je bila. Zdelo se je, da take gospe niti naslikati ni možno. Zvali so jo Melanijo. Stara je kar iz rok ni pustila, v enomer jo je poljubljala in bo- žala. Vodila jo je po sobah in jej raz- kazovala vse, pa jej pravila to in to, ali goapica je kar gledala in opazovala rse okrog sebe. Gospa jo posadi za mizo. In pla- kala je ter ae radovala in je popraževala: „Mari bi kaj jedla, ali kaj pila? —u Jn le goreče rodoljubje, ampak da ga še bolje v to U8posoblja politiöna bistro- umnost in uplivna beseda v vladujočih krogih na Dunaju. In da je morda uplivna beseda äe najbolj dragocen zaklad dr- žavnih poslancev, so menili pred leti naši lažki scdeležani, ko bo volili držav- nim poslancem kneza Hohenlohe, ki je bil vse drngo nego kak politični veščak. Zdaj pa, prijajelj, prosim te, postavi se na stališče naäih Lahov, ki niso ravno kaki politični tepci, in primerjaj spo- sobnost biväega drž. poslanca Coroninija in 8edanjega drž. poslanca g. Oakarja Gabrščeka! In pri tern tehtanju vrzi na tehtnico äe fakt, da je g. Gabräcek po- sestnik in gostilničar, kar oboje zahteva skrbi celega moža. Pri tern poudarjam, da nimam nikakor namena gosp. posl. Gabračeka kakorsibodi žaliti. On dela kar more. Toliko bode najbrže tudi on vedel, da sta ga ti in tvoj razkolni sod rug od- ločila za drž. poslanca, ker sta vedela, da ni mogel nobeden vaju poitati. Z ozirom na to, kar sem gori rekel, menim, ni nič čudnega, ako so tudi priprosti hribovci izpoznali, da si jih spravil z dežja pod kap; nič čudnega torej, da so se pri onem shodu pol. druätva sliäali glasovi nezadovoljnosti o delovanju drž. poslanca, do katerega si jim tudi ti pripomogel. Da si ätejeä v dol- žnost tega poslanca braniti, tega ti nihče ne zameri, ali bramba bi morala biti dostojna zrelib mož. Ti bi bil moral g. poslanca braniti z navedenjem njegovih zaslužnih del, in če nisi tega mogel, bi bil pa moral molčati. Pa kaj si naredil? Tebi niti ni bilo na tern, da bi bil g. posl. branil, ampak le na tern, da bi ga bil nahujskal zoper — „Šolski Dom". G. poslanec Gabräcek podpira z denar- nimi darovi „Šol. Dom", ker razvideva kot trezen rodoljub, da ni „Sol. Dom" kak strankarski zavod, ampak zavod, ki slnži enako vsem strankam, t. j. vsemu slovenskemu narodu na Goriäkem. Ti na- zori g. poslanca pa ne gredo pray dobro v tvoj želodec. Da bi ga bil kar na- ravnost odpodil izmed dobrotnikov „Šol. Doma", tako daleč si nisi upal, zato si iskal priložnosti, da bi ga indirektno ozlovoljil. V to si izbral poročilo „Gorice" o onem zborovanju pol. druätva koba- riškega. „Gorica" je glasilo dr. Gregorčiča, dr. Gregorčič je načelnik „Šol. Doma". To dvoje si skrpal skupaj, in pokazana je bila pot posl. g. Gabrščeka, kako naj kaznuje „Šol. Dom", ker je nekdo v Robaridu kritikoval njega kot državnega poslanca. Prijatelj, ali se ne zrcali v tem tvojem ravnanju neovrženi dokaz tvoje pognbne politike, politike nagajanja, so- vraštva, maščevanja in strahovanja, ali ne kaže to tvoje ravnanje, da nima na8 narod nič tako vzvišenega in svetega, da bi ne bil ti pripravljen je žrtvovati svojim neukrotljivim strastem?! V očigled temu je bil pp^ čaa, da so ti dopisi javnosti razkrin, kafco MŠol. Dom" sovražiž in kako ma »koduješ. Zdaj pa tudi veš, ka- I teri je bil tvoj najnovejäi povod, ki je izzval moj predzadnji dopis. Na ta dopis si se tudi ti odzval, ali kako? Na moj obst^ni, podrobni dopis nisi vedel v „Soči" drugega odgovora, nego par sahih besed, ki so se blizu tako-le glasile : N e j a z, ampak „k 1 e- c i k a 1 n a" b a n d a in A, K. ä k o d u- j e t a „Š o 1 s k e m u D o m a". Da še celo v tej frazasti drobtinici nisi mogel izha- jati brez psovke, kaže, da äe vedno upaš zmagati v znamenju psovke. Ali, prijatelj, psovka ostane le, kar je, poulični argu- ment, če izhaja tudi iz tvojih psovalnih ust. Psovka ti ohrani zvestobo le dvom- nih oksistencij iz vaäkih krčem in žga- njarij, pametni ljudje se na psovke ne lovijo. Prvi se tudi zadovoljujejo s kako suho apodiktiöno trditvico, kakor je gor- nja tvoja, drugi hoöejo imeti stvarnih protidokazov. In teh so iskali zastonj po „Soči" zoper hude obtožbe mojega do- pisa v zadevi „Sol. Doma". Ako bi bil na dopis popolnoma molčal, bi bili oni mislili, da nočeš odgovarjati; ker si ga pa vzel na znanje, vedo, d a ne moreä odgovarjati. Za danes äe nekaj malega. Ni dolgo tega, da si v „Soči" igral zopet kome- dijo ogorčenega razžaljenca. Priliko ti je nudila neka nemäka učiteljica klavirja v Gorici, da je dala za svoj koncert tiskati plakate le v nemäöini in laäöini, vkljub temu, da so bile med nje učenkami tudi nekatere Slovenke. To je bilo seveda preziranje našega jezika. Ali jaz prav ne razumem, kako bi bilo moglo to prezi- ranje tebe tako ogorčiti ! Prijatelj, ali si res tako kratkoumen, da se ne spomi- njaš več, kako je žvižgal bič teh dopi- 8OV okoli tvojih uäes zarad krvavega za- postavljenja slovenačine v tvojih „Narod- nih piruhih" 1 Ali ni to vrhunec brez- obrazno8ti, da zahtevaä od Nemae, naj spoätuje naä jezik, dočim ga earn kot ro- jen Slovenec, prvafc (?!) slov. stranke in slovenski časnikar preziraä, boječ se, da bi utegnil tvojemu žepu škodovati. Ali ni vse tvoje rudoljubje zgolj hum- bug in švindel ? Na to odgovori, če mores. _______ A. K. PolitiČni pregled. Protlveraka gonja na Francoskem. Na Francoskem so zaprli 13.000 javnih ljudskib äol, katere so vodili ne- potrjeni redovi; zasebnih Sol so zatvorili 12.000, med katerimi je bilo 2000 deäkih z 200.000 ačenci, in 10.000 äol za deklice, katere je obiskovalo okoli milijon učenk. Srednjih äol so imeli redcvi 152, izmed katerih so jih 52 zatvorili popol- noma in OHtale izročili v oskrbo svetnim duhovnikom. Zatvorili bodo äe 4000 sol 8 405000 učenci. Iz 8 bolniänic so tudi že prepodili rodovnike in oslali bodo sledili. — Francijo bode veljalo pre- ganjanje redov 400 milijonov frankov za nove stavbe in vsako leto 30 milijonov na plačah. Uttaja Hererov. Glasom privatnih vesti iz nemške južno zapadne Afriko, je položaj tarn zelo resen. Od 400 konj, ki so jih Nernci izkrcali dne 23. aprila, jih je bilo v na- slednji noči od Hererov ukradenih 310. Sovražnik ima po vsej deželi močne čote. Vjete Herere odpošiljajo Nemci v Kap- stadt. V notranji deželi je vse v oblasti Hererov, ki baje počenjajo največja zlo- činstva na ženskah in otrocih. Ruskü-japonska vejska. Kinčov je torej v oblasti Japoncev. V četrtek so Japonci z velikanskimi iz- gubami po 16 urnern bojevanju pregnali Ruse, ki so bili nasproti Japoncem jako maloštevilni iz Kinčova in z bližnjih trd- njav. Ruskih poročil o tem boju ni äe do danes. Zato pa zamoremo podati svojim čitateljem le porocila, ki dohajajo o tem boju iz Tokija, torej od japonske slrani. Kinčov leži kakih 80 km geverno od Port Artura na zapadni obali polotoka Kvantnng, zaliva Liaotong. Poročilo iz Tokija o tem boju se glasi: V Četrtok je japonaka armada naskočila Kinču in iz- vojevala japonska zmago. Pred torn na- skokom so Japonci napadli ruske glavne pozicije. Najprvo so jih strahovito stre- Ijali s topovi, da so se Rusi končno joli umikati. V četrtek zjutraj se je pricel naskok na Rinčov. Glavne japonske site so bile koncentrirane južno od mesta, kjer se je nahajala glavna ruska moč. Obe stranki bojevali sta se z največjo navdušenostjo. Več ur je trajala borba, ne da bi se zmaga nagnila ne na to, ne na ono stran. Popoludne pa je ja- ponska artilerija spremenila svoje pozi- cije, kar je odločilno vplivalo na izid boja. Rusi so se jeli umikati iz svojih pozicij. Ko so Japonci opazili, da Rusi ne streljajo z isto živahnogtjo, so skle- nili naskočiti citadelo. Ruska posadka je takoj odhitela k glavni ruski armadi, ki so je še vedno držala na vrhovih južno od citadele. Rusi so začeli na naska- kujoče Japonce strahovit ogenj, vendar pa niso mogli veö zabraniti, da bi so Japonci ne polastili citadele. Del japon- ske armade je naskočil utrdbe, dočim je drugi del napal Ruse na južnih vrhih. Neposredno, ko so Japonci razobesili na citadelo belo-rdečo zastavo zvhajajočega «olnca, je pričela japonska armada na- pad na glavno rusko silo. Rusi so se sicer branili z junaäko hrabrostjo in veliko trdovratnostjo, toda japonski pre- moči se le niso mogli trajno ustavljati.- Japonci so v enomer drli naprej, da si so svinčenke padale kakor bi deževalo. Za njihovim hrbtom so neprestano gr- meli težki japonski topovi. Rusi so so dolgo držali z največjo trdovratnosfjo in vstrajnostjo, in Japoncem se vkljub vsi hrabrosti ni posrečilo, da bi zlomiii ruski odpor. Koneöno pa so se morali Rusi umakniti, in zmaga je bila popolnoma na japonski strani. Izgub je bilo na obeh straneh premnogo. Tako je torej japonsko poročilo. Koliko je na njem resničnega, so ne more danes soditi. Opomniti je treba le, da so se japonska poročila do zdaj izkazala vedno kot nntočna in tudi neresnična. Japonofilski listi povzdigujejo to japonsko zmago v deveta nebesa in polnijo svoje liste s sarnimi slavospovi na Japonce. Resni listi ao pa drugačnega mnenja. Dunajska „Keichswehr" piäe namreč o tem boju: To so bili obligalni boji, ki se vedno v takih slučajih vräe pred trdnjuvami, katere vsikdar izzovejo mobilni deli trdnjavske posadke z na- menom, da se z napadujočim aovražni- kom bore za vsako ped zemlje in ga s tem zadržujojo, da ne more napredovati kakor bi sam hotel. Da so se Rusi umak- nili, je v zmialu njihove naloge in se al)8olutno ne more smatrati kot zmaga napadalcev, h koncu morejo z velikan- sko svojo premočjo prisiliti vsakega na- sprotnika, da se mora umakniti. Celö ,.Neue Freie Presse" ne pripisuje ti japonski pridobitvi, ako bi bila tudi resnična, nobenega posebnega pomena. „Noue Froue Presse" piäe namreč: Na- predlci Japoncev v treh tednih v odpr- tem noutrjenem terenu proti Port Ar- turu znaäajo 20 kilometrov, torej niti jeden kilometer na dan.Daljava od Kinčova do Port Arlura pa znaža 80 kilometrov. A äe le južno zapadno od črte Kinčov Taljenvan začenja ntrjeno ozemlje. Tarn so bili Rusi v svojih pripravljenih po- zicijah. Pripravljeni moramo torej biti na dolgotrajne boje, predno se Japon- cem posreči, da zagledajo utrdbe Port Artura od kopne atrani Če je pa, kakor po- ročajo listi, že pri zavzetju Kinrtova padlo 12 000 Japoncev in le 2000 Kusov, in če bode zavzetje vsake utrdbe pred Port Arturom, katerih je vse polno, Japonce stalo toliko žrtev, kakor jih je stalo zavzetje Kinčova, potom bodo popolnoma zmanjkalo Japoncev, prodno pridojo do zadnje utrdbe pred Port Arturom. ¦ * ¦ Odločilni naskok Japoncev na Port Arlur se pričakuje žo v najkrajäem čmu Tu naloga se poveri peti deviziji tretjo japonsko armade, v kateri služijo skoro sami veterani, ki so se udeležili že japon- sko-kitajske vojne. Japonci naskočijo Port Artur z vseh strani. Poročila glede zav- zetja Kinčova so vsa pretirana. Boja se je udeležila posadka iz Kinčova in iz Taljenvana. Rusi so branili Kinčov, dokler so orožje in živila v varnost spravili. V tem boju so Japonci izgubili '-nkih 12.000 mož. Rusi so potem zapustili Kinčov, ker nečejo svojih moči cepiti in pred odlo- čilnim trenolkom obrabiti in pa kor ne- čejo, da bi bila brambna črta preveö raz- sežna. Doslej ni nobene vesti, da bi Ja- ponci nadaljevali prodiranjo proti Port Arturu. Najbrže koncontrirajo svoje sile in čakujo, da bo končano izkrcavanje vojaätva v Takuäanu. * V Port Arturu so možje in mlade- niči pripravljeni na brarnbo. Rusi so za- sedli viäine nasproti japonakim stražam. Vojno pravo se zelo strogo izvränje. Po noöi ne sme goreti nobena luč. Opojne pijaöe so prepovedane. V soboto so vstre- lili tri vojake, ker so utrujeni zaspali na straži. Po zadnji blokadi Port Artura so JHponci tekom troh dni dvakrat napadli trdnjavo. Ruske obrežne baterije so dobro zadevale. Tudi napad dveh torpedovk so Rusi preprečili s svojimi dobro zadeva- jočimi streli. * Admiral Aleksejev brzojavlja carju, da so Japonci z minami hoteli zapreti portartursko priataniäca Z obrežja se je videlo, da je bil pogreznjen en parnik in dve torpedovki. * Z ozirom na to, da se je bati ume- äavanja Kine v vzhodnoazijske zadeve, piše liat „Rus": „Kakor hitro se pokažejo Kitajci sovražne ruskim öotarn, bodo takoj v Srednji Aziji stoječe čete zasedle vae ozemlje kitajskega vzhodnegaTurkestana, ki leži ob tibetanski meji. To bo seveda zHo vplivalo na Tibet". ¦ „Matin" ima poročilo iz Petrograda: Tolegram iz Liaojanga javlja iz kitajskega vira, da so Japonci izgubili blizu Daljnjega zopet eno bojno ladjo, ki je zadela ob pripravila jej je jedi in pijaöe, pa sedla k njej — ni se je mogla načuditi. A goapica je pokusila vse kot vrabec, hitro in (''isto. Me smo ju gledale izza duri in posluäale, kaj poreče gospica, da bi iz- vodele, kako govori in kako se vede. „Kako pa si živela, srce?" vpraäala je stara. „Nič ne poveä". „Oj, babica, kaj vam öem praviti 1 Tako dolgočasno je bilo 1" „Ali ste se mnogo uöili? Casa so te, pa učili, dragica?" „To hočete vedeti... Dobro za vas babica, tu vam je bilo živeti na pro- stofiti, ali kaj sem pretrpela jaz pri tem učenju!..... Nikar me ne sponainjajte tega!" „0, moja golobica !.. . ptuji ljudje so te izvestno zelö žalili..... Zakaj mi nisi tega takoj pisala?" „Kako to, babica". Kako bi bilo mo- goöe? Takoj bi bili izvedeli vse..." „Ubožica moja! Povej mi, kako so lf> mnčile tarn te neverne duše?" „Oh, babica 1 i morili i mučili so nas — in vse z bedarijami. Uči se to, pa ono, pa peto in deseto .... butaj se in butaj!... Pa kaj mi za to, kako se sučejo zvezde na nebu, ali kako živ6 ljudjč za morjem, in ali je dobro tarn pri njih? Da bi le vedela, s öim naj se jaz 8ama pokažem med ljudmi!"... „Oh, kaj se vsega uče ljudje, zlato moje. Glej, tudi naäi gospodiči tu ti vre- äöijo francoski. Čemu to?" „E, babica!" zaäepeta gospica: ^fran- coäcine in glasbe sem se tudi jaz rada učila — tako tudi plesanja. Kar mora biti, mora biti. To vsak ceni in hvali — ali vse drugo — samo bedarija! Uöi ae, pa pozabi! Onim, ki učijo, je dolgočasno, a onim, ki se UČ6, jo — gorje*. Veliko časa je älo zastonj!" „Ali tako torej ? Tedaj slabo da uöijo?" „Pravim vam, da dolgočasno, slabo in brez koristi. Mar jim je le, da jim pla- čajo denar; a me mialimo, kako bi nas prej pustili na svobodo ... Kam ste ae zamialili, babica?" „Vto, srce, da so prejeli za te drag denar, učili pa slabo. In sedaj da vse to pozabiä IH „Bog z vami, babica! Med gosti in v goaloh ne pozabim muzike, ali pa pleaa, ali pa francoäcine!... Ali one zamorske kvante — to sem itak puäcala skozi eno uho noter, a skozi drugo ven, in tega itak ne znam. Mari mi za toi" „Ali kaj, če te bo kdo vpraäal, kako «e Bučejo zvezde po nebu, ali kaj? Ljudje porokö takoj: Učila se je pa ne zna!M „Nu, kaj za to, babica. Saj sein le i vam povedala, da ne znam; a drugi ne I izvedö tega nikdar, pa naj bi vpraäali tudi ves dan. Se že izrežem iz vsega, äe nje spravim v äkripec. Glejte, tako, babiqa! Ali hočete da vam zapojem? Čujte!" Zapela je, in zazvenelo je, kot bi srebro presipal. Stara jo je poljubljala! „Srce moje, tolažba moja!" A gOBpica se jej laska in dobrika 1 ter jo prosi: „Kupite mi, babica, lepo obleko po novem kroju!" „Nikar ae ne boj za to, dete moje. Vaega dobiä. Pri meni boä kot kraljica nwd devojkami!" Me se pogledamo. „Ceaa niao vsega naučili tain gospico; a najbolj še tega — lejte — Ijudi varati!" ¦ „Idivi — nu, golobica", reče stara goapici; „želim, da si izbereS kako služ- kinjo za-se". In pelje jo do nas. Me smo kar odskočile od duri, pa v kot, in tu smo se stisnile vse skupaj. „Tu je vaäa gospica!" reče nam gospa. „Poljubite jej ročico". Stara naa predstavivse: Taje Ivanka, ta Barbka, ta üomaha. ,." „Moj Bog!" vzklikne gospica ter tleskne z rokama: „ali me zna katera počesati in obleči?" Sklenila je roki, stala tu ter naa opazovala. i (Dalje pride). mi'no. Potopila se je baje zelo hitro. Po- drobnosti še niao znane. ¦ * Bajkalska okrožna železnica bo do- gotovljena do polovice nvgu^ta. Treba so »edem krajäih predorov. Lomilci ledu na jezeru dobro delnjcjn. Vojaätvo se hitreje prevaža, kakor prej. * 0 zavzetjuKinčovapn Japoncih piše rusko časopisje povsem hladno. „Novoje Vreroja" in „Birševija Vjodomosti" so mnenja, da ni bilo možno te pozicije držati. Poslednji list izjavlja, da so ruske čete storile svojo dolžnost, ako so imeli Japonci tako velike zgube. Kinčov ni ključ k Port Ariuru, radi tega se ni bati. — Kapitän potonulega „Petropavlovska", Jakovlev, ki jc-ž&,.ozdravil, je izjavil na- sproti dopisnika ,.llr ¦ sti", da šteje p^- Badka v Port Ariuru nad 25.000 mož; Japonci bodo rabili za zavzetje to trd- njavo 150.000 rnož in še v tern slučaju ne bodo vspeli. Od kopno atrani je no- mogoče vzeti Port Artur. Oklopnjača „Gesarev „ ; bode zopet dogotovljena 10 junija t. 1., „Retv:zan" pa teden pozneje. * Japonske izgube na morju. Pri prvem napadu Japoncev na Port Artur se je potopila on a japonska ladija. Od 17 japonnkih ladij, katere so priplule p.'ed Port Artur, se jih je vrnilo a a m o 1 6, od katerih je pa bila poleg nekalerih drugih posebno admiralska ladja „S i k i- äima" težko poäkodovana. Pri Čemulpu je bila uničena japonska križarica „T a- g a c i o n c h o", in križarica „0 s a n i a" težko poäkodovana. Poleg tega se je v Taifunu, kije presenetil od drugega na- pada pri Port Arturju vračujoče se ja- ponske ladje najmanj ena ladja potopila kor prihodnjoga dne je vrglo morje na saho pri „Golobjeai zalivua veliko äte- vilo trupel japonskih mornarjev. Pri zadnjem svojem napadu na Port Artur so izgubili Japonci dve torpedovki. eno pa jim je potopila roska torpedovka „Steregušči", predno so jo Japonci uničili. Nedavno s© je poročalo, da je neki ruski kadet uničil & povodnim čolnom eno japonsko torpedovko, uradno se je po- ročalo, da so Rusi potopili več dragih japonskih transportnih in trgovskih ladij; skoro gotovo pa je, da so ruski projektili poäkodovali äe nekaj japonskih ladij. Pri iskanju min e je nedavno v kerskem zalivu potop la križa-ica „Mijako", ki je imela 1800 ton z 12 topovi. „Kasuga", ki je trčiia v „Jošimo", je bila ekoro gotovo pri tem tadi poškodovana. Tako poroča iz mornaričnih krogov dunajaki „Fremdenblatt". „Vojska 8 Kitajsko se je z a č e I &" ... „Novoje Vremja" piäe : „Rusom se je treba pripraviti na novo lokavost Japoncev, na borbo na dveh Klraneh: proti odkritemu sovražniku in proti tajnemu, t. j. proti Kitajca. Ne- prijatelj Me take bitke, da bi naB na- padel istočasno od strani in v srediäcu. To bo najtežji del vojske. „Novoje Vremnja" dalje pravi, da «nsija nima nič od praznih izjav Kitajske, aa bo ostala nevtralna. Kitajska mora to 12LsJ-dokazati 8 tem, da napravi konec KiS» ? "»Padom. To zahtevo mora raia storiti odločne korake da zavaruie knla in hrhni "-«raue, aa zavarujü Vremja" trdi da jln" ?mildL "N°V°je da bi fie KUaiBka ZTl Sedaj Š6 n0Č6J°' ne posezejo tes ttt^T ^^ T so vse, da Kitaisk» n vlMtl» a 8tonl1 eungus'kih cet k naj P^f. *bi™^ ruskim četam „Vo i s JLeHžkočJJ° «ah-.e «eje torej žS *aöeIV * ! Uj 8k ° Toje Vremnja-, „a nikakaoTJ "m°" pač pa nvratnavoj rilai masko stroge n e v t r al i ,'t ?<° d Pariäki listi imajo poroßilo, da jo vkljub lzjavam o kitajski nevtralit f dejstvo, da je general Ma dobil povelje' n!' ima svoje po ovropskem načinu izvežbane siete vsak trenutek pripravljene za odhod na vzhod. 2000 njegovih peäcev Dn Pfavlja ceste. y Domače in razne novice. ^ riai,!ITlenovauJe- — Računski revident »etvalTg AtoiW"! raČUTkega Cin 1 •" Tiäje8a deželneRa sodiäSa tovalcen. lmen0T»" računarakim sve- ««lednji gospodje in go8podižne: sT venskim in nemSkim učnim jezikom ae- stra Bratanič Virgilija in Knittl Berta; 8 slovenskim ačnim jezikom in nemščino kot predmetom gospodje Arko Leopold, K u h a r Franc in P r i j a t e 1 j Josip, ter gospodično C u r k Marija, Maisel Josipina in snstra Zega Ka- rolina; s slovenskim iičnim jezikom go- npodično Boštjančič Katarina, Carli Marija in Orel Frančiška. LjublJHiiHkl if^ralci v „GorlSki Cltnlnlci". — V torek 7. junija priredi „Gorišk» Citalnica" pevski in d...rnatičen večer, oh katorem nastopijo člani Ijub- Ijanskrga gledaližča, med njimi g. Ü a- n i 1 o s soprogo ter g. N u ÖAÖ, ki so nam od lanskega nttstopa äevnajbolj- žem spominu, ž njima pa äe dve drugi gospici, in baritonist slovenske opere g. Betet to. Spored, ki se kmalu razpo- älje tor naznani tudi z lepaki, obseg.i nič manj ko šest točk možkega in žon- skega solo-petja ter tri glediščno igre. Po lepern uspehu, ki so ga imeli nastopi ljnbljanskih igralcev v preteklem leta v naši Čitalnici, nadejati se je pač tudi letos prav obilno udeležbe. časulkarsko tolovajstvo. — Pod naslovom: Orešec — proi'esor na goriäkem nöiteljiäca? jo priob- čila zadnja „Soča" neko izmišljeno vest, na podlagi katere napada g. Orešeca, vo- ditelja tuk. c. kr. pripravnice, uprav na barabski način. Na podlagi laži, katero si je „SočaM sama izmislila in vsled ka- tere bi bil gosp. Oreäec zaprosil za iz- praznjeno mesto prol'esorja nemSčine in 8lovenäcino na tuk. učitoljskem ženskem izobraževališču, napada „Soča" gospoda Orešeca na tako podel naöin, da se mora studiti tako napadanje vsakemu človeku brez razlike, naj si bo pa tega ali onega političnega mišljenja. Tak napad na mirnega človeka, ki pusti vsakega pri miru, vršeč najvestnejäe sv^jo dolžnost, kot ycditelj c. kr. pripravnce, inoral bi obsojati vsak pošten človek tadi ta- krat, ko bi gospod Orešec v resnici za- prosil za ornenjeno služb.o Koliko večja je pa äe le podlost „Sočina" v tem po- gledu, ako povemo, da gospod Orešec ni zaprosil za omenjeno mesto in ni torej mogel priti niti y poštev pri izbiranju kornpetentov za izpranjeno službo. Ali kaj to mar ljudem okoli revolverskega lista, ki Čnje na ime „Soča", ki so v svojem barabstvu že tako odreveneli, da si kar na celem izmislijo povod, da po- •em nesramno udrihajo po neljubih jim osebah, po osebah, ki ne cJobrujejo he- rostratičnega počenjanja teh podivjancev. Stramin nesrc^a. — V nedeljo predpoludne okolo 10. ure je bila v Ses- Ijanu äe precej huda nevihta. Grmelo je straäno in strele so švigale na vseBtrani. 14 letni Jurij Globičar, ki je bil v službi pri podjetju Facanoni, ki zasiplje morje v Tratu in vozi tja dotični materijal iz Sealjana, hotel se jo zavarovati pred ne- vihto in se je v ta namen podal v neko votlino. Blizu isto votline so napravljali velikansko mino, v katero so nasuli že 2000 kg. smodnika. Kar treäöi v ome- njeno mino in smodnik se je pri ti pri- liki vžgal. Nastala je grozna eksplozija, tako, da se je vos hrib stresel. Skale le- tale so na vse strani. V hipu, ko je ho- tel prestrašeni Globičar zbežati, padlo je na njega več kamnov, ki ao ga skoro zmastili. Na njegovo vpitje prihiteli so mn na pomoč drugi dolavci. Spravili so ga na neki parobrod, ler ga prepeljali v Trst v bolnišnico. Ali zastonj je bila vsa zdravniäka pomoč, kajti Globičar je umrl kmalu potem, ko so ga spravili v bol- nisnico. 0« je vendar obveljala. — Pred nekaj dnevi je nazr.anila tržaška policija tukajšnji policiji, da je priäel iz Trsta v Gorico neki Evgenij Fritz z namenom, da si vzame življenje. Tukajšnja policija je Fritz a poiskala in ga tudi naäla. Ko mu je povedala polic'ja, zakaj ga je po- iskala, je Fritz rekel, da je ves trad policije in drugih, da bi mu hoteli zabraniti «amornor, zastonj. Fritza so odpravili v Trst, a že v soboto zjutraj so ga našli nirtvega blizu Barkovelj. Fritz se je namreč zastrupil. Megtne volitve. — Včeraj bo se vräilo tukaj mestne dopolnilne volitve prvega volilnega razreda. Izvoljeni so bill: Lrantz Artur, Mulitsch Josip in Dorfles nerminij. Vojak Bernhart. — Razni listi so pnnesli vest, da je bil vojak Bernhart, ki je tako nečloveško ravnal z delavko Meott! na Sočinem mostu v Stračicah, obsojen na 12 letno ječo. Ta vest je pa prezgodnja in Bernhart ni bil do danea se obsojen. P«sledicü vraže. — V Kalu živi neka 70-letna iena, o kateri mislijo ljudje, ki verujejo v vraže da ni njen pogled nič kaj koriaten živalim in drugim rečem. Dne 13. maja po noči so je pa hotel nekdo nad Btarko nekoliko mašče- vati. Položil ji je namreč na okno malo petardo, ki ae je razpočila s strašnim pokom in je hudo prestrašila omenjeno starko. Sumi s«, da jo položil petardo neki domačin, ki živi že več let v ne- prijateljstvu z omenjeno ženo. ; Izpred Hodišča. — Tukajšnje okrož- no kot kazensko sodišče jo obsodilo v četrtek kovaškoga pomočnika Antona Trinajstiča, pristojnega r občino Kastav, na 7 mesecev težkfi ječe, ker je izpraznil pušice za nabiranje milodarov v cerkvah in sicer v Brumi in v Romansu. — Isto sodišče obsodilo jo na 4-mesečno ječo žolezniakega delavca Ivana Angeloni iz Kalabrije, ker je v noči od drugega na ' na tretji april t. I. v Podbrdu okra- del štacunarja Andreja Muniha. Odnesel 1 mu je namreč v družbi nekegn drugpga \ tovariSa, ki je pa odnesel pete v blažono ltalijo, nekaj steklenic konjaka, slivovca, nekaj arajc, joden revolver, par čevljev, nekaj slanine in dvajaet kron vgotovini. Vse te ukradone reči ao našli orožniki y neki baraki, v kateri so apali italijan- ski delavci. Ik Kostanjevicc na Krasu. — Zopet strela! Pretečeno nedeljo 2jutraj malo po 7. uri je udarila strela v nnä zvonik. Ker je na zvoniku sedaj nov strelovod, ni naredila na njem, hvalo Bogu, nobene škode, paČ pa je na nam neumljiv način nekemu posealniku pod cerkvijo ubila dva pražiča. Domači so to zapazili Šele, ko so jima hoteli dati jesti; videli so, da ste živali, ki ste bili malo prej še živi in zdravi — poginili. Bog nas varuj nadaljnih nesreč ! Vstop v vojno mornarioo. — Kot k ^misarijatni začetniki ae bodo spro- jemali mladeniči, ki so dovräili viäjo gimnazijo ali višjo realko ter imajo zro- lostno izprečivaio. Vstop je določen na 1. oktobra, prošnje pa je vlagati do If), avgusta na vojno miniaterstvo, oddelek za mornarico. Priložiti je: domovinski list, zdravniško spričevalo voja.^kega zdrav- nika, spričevalo o cepljenju toz, rojstni in krstni list, vstopnico politične obJa.sti (Eintrittsschein) oziroma, kdor je bil 2e vojak, vojaäki list, dovoljenje očetovo, zdravstveno spričevalo, obenem polrdilo, da je prosilec äe samec, končno zre- lobtno izpričevalo in pa izpričevalo o iz- pitu iz državnega računstva. Slednje pa se lahko pozneje stori. Prosilci ne smejo biti nad 23. let stari. Toča v pore&kcm okraju. — Dne 4. t. m. se je bila vsula toča v poreškem okraju. Iz „Naäe Sloge" posnemamo, da ata zlasti hudo zadeti vasi Vabrige in Tar. Vabrižanom provzročena äkoda ae ceni na 40 000 K. Kaj se vse drznejo. — Pod tem naslovom čitamo v celjski „Domoviniu: Kaj se vse drznejo in kako se norčajejo nernški z^grizenci iz slovenskih groškov je razvidno iz tega, da v popolnoma alo- venakih krajih, po prodajalnicah in sej- marskih äotorih prodajajo svojo nem- čurako ničvr^dno robo. Pomialite, na meji slovenskega Štajerja, Kranjske in Hrvatske ao se prodajali svinčniki z napisom: „Wir Deutsche fürchten Gott, sonst nichts auf der Welt". Pri tem so äe pa poslikani v nebeäkih rajhovskih barvah. Nikar pa ne mislite, da je to kje daloč, ne, ampak strmite, v Jesenicah ob Savi. Slovenci, ako imate kaj čuta še v srcu, vrzite take nemčusko stvari nemčurskim kramarjem nazaj ter rajäi kupujte svinčnike dične družbe sv. Cirila in Metoda. Shod nenemskih visokošolcev v Pragi. — V Pragi se je vräil v ioboto ahod nenemäkih avstrijskih visokoäolcev, katerega so priredili češki visokoäolci. Tega shoda ae je udeležilo kakih 3000 dijakov, med njimi več Slovencev. Niao se ga pa ndeležili italijanski visokoäolci, čeravno so BvojeČasno že prijavili svojo soudeležko. Italijanski dijaki so namreč mialili in zahtevali, da se bodo Čehi glede italijanskega vaeuöiliäca in aploh italijanskega äolstva na Primorskem po- stavili popolnoma na italijansko staliäce. Ker so pa Čehi odgovorili, da tega no morejo storiti in da se pridružijo glede äolskih zahtev alovenskim dijakom in njih zahtevam, ki soglaäajo popolnoma a spo menico, katero ao izročili svoječasno mini8terskemupredsedniku zastopniki pri- morskih Slovanov, dr. Gregorčič, prof. Vekoslav Spinčič in dr. Gregorin, bo se italijanski dijaki skujali in ostali so do- ma. Ta bi bila lepa. Slovani naj bi po- magali ltalijanom, da jim ti slednji prej ko prej izkopljejo grob, v katerega naj Slovani ltalijanom na Jjubo ležejo. In ker tega Slovani nočejo storiti, jezi se nad njimi tržaaki „Piccolo" ter jih pauje, da se mu mora človek kar amejati. Slavuost 501etnice železnice ^ez Semmering. — V aobote ao ae pričele na Semmeringu slovesnoati povodom 601et- nice obatoja železnice čez Semmering. Slavnosti bodo trajale več dni. V soboto so se pripeljali na Semmering različai viaoki gostje, med njimi protektor teh slavnosti, nadvojvoda Rainer Vseh gostov je bilo kakih 600. Slavnost je začela s sv. mašo. Po maäi se je odkrila apominska plošča, katera je b'a napravljena na spomiuku inženerja Ghega. AmvriAka oskadra v Evropi. — Iz Amerike je odplula te dni velika ame- riAka vojnn eskadra v Evropo. Omenjena oskadra obiskala bode več glavnih pri- ataniäö v Evropi med njimi tudi tržaško, ter se bo ustavila nekoliko dni. Italijanskih delavccv je prišlo cd februvarja do sredo maja preko Pontebe 67.700, torej več nego lani. Na Kranjskem dela 3000 laäkih delavcev. Sloveucl in Ilrvati v IUoiia< kovem so vstanovili druätvo pod imenorn „Hrvatska",kateremu jo namen, da vzdr- žuje zvezo z domovino. Članov ima sedaj druätvo nad 20 in sicer dij«kov, obrtnikov in delavcev. Druätvo ima že svoj tam- buraäki in pevski zbor. Predsednik društva je Slovenec slikar vitez Ažbe. Blvši traiiHvalski prodBcdnik Krüger je priäel b svojo hčerjo in vnukt v Švico, kjer ostane celo poletje. Menelik nevaruo bo I an. — Iz Asis Abbabe je doälo poročilo. da leži neguä Menelik na amrtni postelji. Bati se je, da se med raznoličnimi pretendenti vname krvava vojna. Roparski nmor. — Iz Budimpeäte poročajo; V Kapos-Merosu so nasli umor- jenega in oropanega ätajerskega živin- 8kega trgovca Mihaela Holzmanna. Pri aebi je imel 5000 do 6000 kron gotovine. Spremljal ga je neki gonjač živine, ki je z morilci pobegnil, Velikanski požar. — Blizu Ščito- mira na Ruskem zgorel je v soboto trg Iskorazije. Skoda se ceni na dva mili- jona rubljev. Narodno gospodarstvo. (Z Gorjanskega.) Kaj je peronospora? (Dalje.) Kaj je torej peronospora? Je-li rosa, kakor pravi njeno inaL>V Ne ! Je-li žival, kakor trtna uä? Tudi ne! Perono- spora je prikazen, ki naatane vsled neke prav male glivice ali gobice na Hstju vinske trte. List, na katerem bolezen na- stane, začne se sušiti in pred časorr; odpade. Posledica tega pa je, da tudi grozdje, niti les dozoreti ne more. Da na tak način trta celo trpi, pač vsakdo lahko ve zakaj. Kar so pri človeku pljuča, to je pri trti perje. Od kod pa je priäla ta trtna bole- zen v naäe kraje? Pritepla ae je, kakor trtna uä, iz Amerike, kjer jo poznajo že dolgo. V Evropi ao jo najprej opazili in sicer I. 1878 na Francoskem; od tod ae je naglo äirila po gorenji Italiji, Švici, Gräkem in Ogerskern itd. V naäe kraje in vipavako dolino ae je ta nesramna viačuga pritepla leta 1886—86—87, ko smo pridelali najveö kislice. Zanimivo je, kako ta glivica deluje. Na lista, kojega peronospora napade, na- redi na spodnji strani nežne, belemu plesnivu podobne pičice ali vejice; spo- četka so nakopičene te pičice ob listnih žilah, pozneje pa zaležejo več povräja. Kako pa to plesnico nastane? Gli- vica pride na zgornjo stran lista, kmalu se zarije vanj in napravi tarn neko nežno, mračasto tvarino, kateri pravijo učenjaki micelj ali podgobje. Micelj ima vsaka goba ali gliva, tudi jedilne gobe, n. pr. globanje, pri katerih tiči v zemlji. Iz podgobja ae prikažejo na spodnji strani lista majhnim vejicam podobne nitke; te na koncu otečejo ter rode prav drobno, hruäkam podobno seme, tako imenovano tros ali klična zrna. Ta troa ko dozori, odpade, in veter ga neae na druge sosednje trte kjer koli, ter nada- Ijuje v novih naselbinah avojo äkodo. Ker naredi na jednem samem Ii4u po pol milijona in äe več trosov, kat«ürih more vsak, če je ugodno vreme, na trt- nem listju kaliti roso, je pač razumljivo, zakaj ta bolezen neizmerno naglo na- produje. Najraje ae pojavlja peronospora, kakor je znano, na perju; loti se tudi, posebno ako so ji pogoji ugodni, vaeh drugih trtnih nežnih delov, kakor pecolj- nov, mladik in grozdkov. (Dalje pride.) Rojaki! hupujtB narodni holeh! Anton Krušic, trgovec in krojaški mojster v Gorici, tekalisce Josipa Venli St. 33 naznanja slav. občinstvu, da ie dobil rav- nokar sveže angleško iu avstri j- sko blago, kakor tiuli svežili izgotovljeuih oblek in povrä- nikov raznih vrst v veliki izberi za poniiddno sezono. Izdelek lastnega blaga jamčim. livraitn okui ka>* do««i«l» ¦ pnm*MO|*m Vydrowe žitne kaue \poSKUOisEI ¦»"• Vioi»» drt|ovoi|no. Vp Poilna 6 ki poidgK* 4 K SO h franco. E^.DOMACI PRIJATELJ" ty*W* ***** /Mm Jm* 9nft-r/// ! Loterijske številke. ;28. inaja. Trst......77 67 13 30 26 Line......29 25 32 61 74 > Fr. Obrdank^ f(pye,j Josip Hrovatiii)^ Vprtjioroča svoje l\-s \ ce do nizki^^r % ceni. ^^ ¦xj/ Norodna tisharna v Gorici pripa 'oča razne posetnice u; iupzličnejših ablihoH - Ivan Bednarik priporoča svojo . • knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in fcri.a vina ix vipavskih, ffurlanskihy briskih, dal- matinskih in i»terft.-r iti v i - nogradov. Dostavlja na clom in nixpoäilja po žclcz aici na vbc krajo avstrocpcrskc moiwirhiji? T sodih od 60 litrov iiaproj. Na zahtovo po&iljft tudi uzorce. Cene imerne. Pontrsiba poiterta. Fani Brašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his št. 2, Prodaja stroje tudi na tedon- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča 8€ slav. občinstvu Anton Fon^ klobučar in ^^m^ar, .. .;iška ulica št. 6, lma Woi*r jgato z;ilogo raziiovrstnili us' klobukov dp"' ler toči v svoji krčmi pristna do mac a viiia in postrežo tudi z jako ukusnimi jedili. po 4«|0 3mnnti7nriicbn nncniiln ponujamo na 15 do 65-ietno od- HIIIUI'IIlULUjHU pUtlUJIIU pia^evanje potom nrvih kreditnih zavodov iz Buuimpešte in inozemstva do s,4 eenilne vrednostl proti vknjižbi na I. in II. mesto. ficphni ÜHPrlitl Duliovnikom, častnikom državnim in zaseb- UuuUIII nlullll! nim uradnikom. trgoveem, obrtnikom s po- rokom ali brez poroka na I do 15-letno odplačevanje. Izvr&uje se hitro, kulantno in disk«-ctno. Koiivcr/lja baiHMiHi In prlvatiifli ilol^ov Meiler Lajos es Tärsai, bančni zavod Biuliinpršta, VI. Dftvid-utza 15. ^PmtnknlirMii.i (.vrdk.il (Prosi se marku ill odnovor.) Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma" IiCkarna TW Wfcr, V( CRI3T0F0LETTI, Xrskino (štokfiševo) jetrno ' olje. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirnasteklenieatega oljanaravno-rumenebarve po K 1*40, bele barvepo K 2 Trflkino železnato Jetrno olje. Huba t(!ga olja jp sosebno pripo- ročljiva. olrokom in dečkom, ki so ner- vozni in nežue narave. Trskino jetrno (tlje ne /eleznim joilecein. S teni oljem m> zdruvojo v kratk«Mu času in i ROtovostjo vse kustnc bolozni, ¦ žlezni otoki, goläe, malokrvnost in HDlošna slabost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Oljc, katernga naročam dircktno izNorvcgije, preiščo so vi'dno y mojcin koniičueni laboraloriju predno se napolnijo steklenice, zato zamoroin janisiiti svojim častitim odjemalcem glede Čistote in atalno sposobnosti za zdravljenje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa, najboljši pripomoček pri zdravljenju s trakinim jetrnim oljem in izborno sredstvo za malokvrne. Ena steklenica stane 1 K 60 v. 1_____., _ .. - L_^____________________,_____________________________^^_«_________ Samo enkrat ,-.„ naj vBakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, Š llepšega in kakovosti primerno cenega blaga, I rkakor se tu dobi. ^ i Došle so uže zadnje novosti modnega < blaga za poiiiiadiio in letno »ezono v nedoHe^ljivi ixberi * kakor : krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratnikl Iz fcipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice uanjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače. kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Sprejema hranilne vloge katere obrestujo po ¦472% polumeseöno; ne- vadignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje poBojilnica sama. Posojila udom na ugebui kredit po 6% in na vknjižbo po BV«'/0 „Centraina posqjilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema I nove ölane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestujepo dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa du 1. ure popoludne.