Trdna podlaga samoupravnega odločanja Za nami 30 volitve. Za naslednje mandatno obdobje smo naše zaupanje prepustili tisočim novlh delegatov, ki bodo naprej do-grajevall najpombmenjše In najodgovornejše odnose v družbi -delegatski sistem, ki je lasten samo socialističnl samoupravni skupnosti, kotje naša. Prav tako, kot samoupravljanje ni nastalo čez noč in se uveljavilo hlpno, tako tudi delegatskl sistem ni mogel kar takoj pokazati vseh rezultatov svoje speciflčne konste-lacije. Kot z vsakim družbenim procesom, ki zahteva korenite posege v naše ravnanje, mišljenje in nehšnje, tudl delegatski sistem nl ostajal v preteklosti brez nedorečenosti, krlz in zastan-kov tu in drugje. Toda razvljal se /e in brez najman/še mrvice dvoma lahko trdlmo, da i« kljub takšnlm in drugačnlm poman/klji-vostim, kljub nekaterlm omahljivostim in delnl neprebujenostl, edini možnl načln, edlna mogoča pot, po katerl delovnl Ijudje In občani, samoupravljalcl skrakta, lahko vlečejo vzvode svoje usode, sreče, prihodnosti, načrtovan/a, življenja. V naši občinski skupščini, ki ji te dni poteka mandat, se je dogajalo marsi-kaj, kar ne bi mogli kar tako prezreti. Sprejetih je bilo na ducate pomemb-nih odločitev, premletih veliko število življenjsko zelo pomembnih vprašanj, podanih na tisoče mnenj, predlogov in sugestij. Vse to, kar se je živo dogajalo, se je vklapljalo v delegatska prizade-vanja delegatov vseh treh zborov. Se-veda smo tudi mi v Dogovorih, kakor tudi drugi, zadolženi za to, spremljali ta dogajanja in tako pred iztekom mandata že lahko podamo vsaj približ-no oceno delovanja delegatskega siste-ma občinske skupščine Ljubljana Center. Naše posebnosti V primerjavi z drugimi ljubljanski-mi občinami ima naša nekaj posebno-sti, ki jih ne gre zanemariti. Tako ima občina Center najmanjšo površino in najmanj stalnih prebivalcev, le okoli 32.000; po drugi strani pa največ zapo-slenih, dobrih 60.000, od tega približno 44.000 v gospodarstvu. V naši občini je 719 temeljnih samoupravnih delegacij in skupnosti v združenem delu, druž-benih dejavnostih in državni upravi. To seveda zahteva izjemno in stalno pozornost pri vzpostavljanju in izpo-polnjevanju ustreznih povezav in so-delovanje med tako številnimi temelj-nimi samoupravnimi skupnostmi ter pri iskanju najboljših in med seboj us-klajenih delegatskih odločitev. Imamo dvanajst izrazito mestnih krajevnih skupnosti, v katerih živi od 1500 do 5000 prebivalcev. Tudi starostna struktura prebival-cev naše pbčine je specifična, saj je vsak četrti upokojenec. Zaradi omeje-nih novogradenj se družine selijo v druge občine, ker pač v naši ne morejo zadovoljiti svojih stanovanjskih po-treb. Cisto gospodarski položaj ni najbolj rožnat, saj so številne organizacije združenega dela morale svoje lokacije poiskati drugje, ker pač niso mogle • razširiti svojih prostorov. V gospodar-stvu pač prevladuje trgovina s 73 od-stotki celotnega prihodka. Čeprav je bil v delovanju in uveljav- ' ljanju delegatskega sistema v naši ob- čini dosežen viden napredek v primer- javi s prvim mandatom po letu 1974, pa z vsem, kar smo dosegli, nikakor še ne moremo biti zadovoljni. Še vedno so nekateri osnovni problemi, ki znat-no zmanjšujejo možnosti za popolnej-še in doslednejše vključevanje obča-nov ter delavcev v neposredno odloča-nje pri vseh tistih vprašanjih, ki so pomembna za celotno družbeno skup-nost. Pri tem so v ospredju vprašanja povezanosti delegatov in delegacij z njihovo bazo, težave pri usklajevanju različnih interesov in pa primeri, da se včasih o pomembnih stvareh odloča mimp delegatskih skupščin, ali pa vsaj ne v skladu s politiko, ki je bila začrta-na v sklepih in priporočilih teh skup-ščin. Tudi še nismo dospeli tako daleč, da bi v vsakodnevni praski ugotavljali in uveljavljali odgovornost za neizpol-njevanje ter slabo izvrševanje spreje-tih iz zadanih nalog. Delo posameznih zborov skupščine V naši občinski skupščini imamo tri delegatske zbore, ki so vsak za sebe pristojni za opravljanje določenega de-la samoupravnih in oblastnih funkcij. Vsi trije tvorijo skupščino, ki je najviš-je telo odločanja. Zbor združenega de-la odloča in soodloča o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in samo-upravljalce v združenem delu. Zbor krajevnih skupnosti sodeluje pri odlo-čitvah, ki so najpomembnejše za de-lovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih. Družbenopolitični zbor pa sodeluje pri odločanju o vprašarijih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega samoupravnega so-cialističnega sistema. V preteklem mandatnem obdobju so skupščinski zbori o veCini vprašanj enakopravno odločali. Posledica takš-nega dela in odločanja v skupščini in še vedno premajhnega števila pobud delegacij In delegatov temeljnih sa-moupravnih organizacij in skupnosti je bila, da se je občinska skupščina v preteklem obdobju bolj uveljavila kot najvišji organ oblasti v občini, manj pa kot organ družbenega samoupravlja-nja. Tako sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela le manj uvelja-vila svojo posebno nalogo pri usklaje-vanju potreb in zanimanj delovnih lj.u- di ter občanov v krajevnih skupnostih in delavcev v združenem delu. Na podlagi teh kratkih ugotovitev se postavlja nekaj usmeritev, kako v pri-hodnje naravnati delo občinskih zbo-rov, da bodo učinkoviteje odigrali svo-jo delegatsko vlogo. Najprej bo po-trebno z ustrezno organizirano družbe-no aktivnostjo doseči stanje, da bodo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v občini uveljavljale svoje potrebe in interese prek delegacij in delegatov zgolj v skupščinah družbe-nopolitičnih skupnosti in nikakor ne na druge načine mimo delegatskega sistema. Pri tem je temeljni pogoj za-gotoviti ustavno vlogo delegacije v sle-herni temeljni samoupravni delegaciji in skupnosti. Pri praktičnem izvajanju statutarnih določb o pristojnostih skupščinskih zborov je treba upošte-vati posebno vlogo posameznih zbo-rov, tako da bo zbor združenega dela razpravljal in odločal predvsem o vprašanjih, ki so pomembna za delav-ce, zbor krajevnih skupnosti pa o vpra-šahjih, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih. Aktiv-nost družbenopolitičnega zbora pa je treba bolj usmeriti v sprejemanje sta- lišč do pomernbnejših vprašanj, o ka-terih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.