Poitnlna pl*i
ini.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1935.	Štev. 23.
Letnik LXXV. (Sol leto 1934./35.)
Učitelfslci tovariš
BianovsRo poliiišRo glasilo J. I/. C/. — seJkcl/e sta dravsko banovino v CJutolfani
Mesečna priloga »Vrosveta« m "¿ZTZ ÄKK^ÄKÄ m—mmmm-mmmmmmmm—m—m—mm—mmmmm^ čuvajmo jugoslavijo! -
traloN. Nmfrmn hirmnth
Ogl—Ißm—mUmlm
nm Bprajammma. Izhaja vmmk latriek. Naročnina letmm davJk po—im. Poli. lak. rmt.11.1S3. Talefon 3111
Sloga mora biti ideja in program za delo v udruženju in med narodom
Važna seja Glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. — Glavni odbor je položil polno temeljev za složno konstruktivno delo. — Načelno stališče JUU v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij. — Glavni odbor JUU pri gospodu prosvetnem ministru Štefanu Čiriču. — Tudi g. minister je naglasil potrebo sloge za stan in narod
Dne 28. decembra 1934. je pričelo zasedanje glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu. Že 27. decembra so se zbrali zastopniki učiteljstva iz vseh delov države v Beogradu tako. da je bil na seji zastopan ipolnoštevilno izvršni in nadzorni odbor ter. zastopniki vseh banovinskih sekcij Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki so člani glavnega odbora. Točno ob 9. uri je otvoril predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Ivan Dimnik sejo glavnega odbora s sledečim nagovorom:
Spoštovani člani glavnega odbora Jugosl. učit. udruženja, cenjene tovarišice in dragi tovariši!
V času od zadnje seje glavnega odbora JUU do danes je zadela naš narod in drza.vo težka nesreča. Izgubili smo prvega od sinov jugoslovenskega naroda, očeta -naše ljubljene države, izgubili smo svojega kralja, ki nam je bil več kot kralj, ker so nas vezale z njim tesnejše vezi — duhovnega im čuvstvenega življenja. Zato smo tem globlje občutili težki udarec, ki nas je zadel. Jugoslovensko učiteljsko udruženje je v oddolžitev in počastitev nesmrtnega velikega pokojnika storilo vse, da je bila ta oddolžiitev in počastitev vredna Njega in dostojna našega stanu.
Tudi danes, ko zborujemo prvič po tragičnem dogodku Vas pozivam, da se v počastitev spomina Nanj vglobimo v enominut-nem molku v spomine Nanj in Njegova velika dela za jugoslovansko nacijo in državo.
SLAVA VITEŠKEMU KRALJU
ALEKSANDRU I. ZEDINITELJU!
Istočasno nas je mogla z radostjo navdajati zavest, da je nasledil prestol velikega pokojnika Njegov prvorojenec, član slavnega doma Karadordevičev Nj. Vel. kralj Peter liker vsi verujemo da bo vršil delo tako, kot ga je zamislil Njegov oče in vzornik. Nanj prenašamo svojo globoko vdanost, ki smo jo gojili do velikega pokojnika — z izjavo, da pri izgraditvi in obrambi naše ljubljene domovine — Jugoslavije vedno lahko računa na Jugoslovensko učiteljsko udruženje in učiteljstvo, včlanjeno v njem.
Ob zasedbi prestola mu kličemo člani glavnega odbora Jugoslovenskega učitelskega udruženja:
ŽIVEL NJ. VEL. KRALJ PETER II. — KRALJ JUGOSLAVIJE!
Spoštovani člani Glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja!
Dogodki niso dopuščali, da bi se razmere v našem Udruženju razvijale tako, da bi mogli podati danes jasno sliko stanja novih odborov naših edinic za bodočo triletno upravno dobo. Kljub temu je bila današnja seja nujno potrebna, ker moramo pregledati dosedanje delo, kakor tudi določiti program dela in bodočo smer našemu udruženju.
Letošnje upravno leto mora biti posvečeno v prvi vrsti notranji izgraditvi našega Udruženja in
PREPORODU UČITELJSKIH VRST,
ako hočemo postati sposobna in močna organizacija, ki bo lahko z lastno silo soodločala pri prosvetnih, šolskih in stanovskih problemih ter v tej smeri začrtavala pot našemu nacionalnemu in državnemu življenju.
Naša stremljenja bodo morala iti za tem, da dobimo kot stan
SAMOSTOJNE POGLEDE NA KULTURNA, SOCIALNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA.
Iz tega razloga vidite, da je tudi program sedanjega zasedanja glavnega odbora JUU usmerjen predvsem na organizačna vprašanja in probleme, do katerih moramo zavzeti svoje stališče, in v katerem pogledu je treba začrtati izvršnemu odboru delovni program. Za enkrat so šolska, prosvetna in ostala vprašanja le sekundarno zastopana, kolikor so zaradi nujnosti neodložljiva in moramo tudi do njih zavzeti svoje stališče in jih uvrstiti v bližnji delovni program.
S tega stališča morate tudi gledati vse točke, ki jih imate v podrobnem programu seje glavnega odbora t. j., da jih ne bomo reševali sedaj v detajlu temveč le v načelnih linijah, po katerih bo Izvršni odbor do prihodnje seje glavnega odbora izdelal podrobne projekte za končno sklepanje o poedinih vprašanjih.
Prosvetni minister g. Štefan Čirič je sprejel glavni odbor JUU.
(Poročilo glej na 2. strani.)
PSIHOLOŠKA BAZA NAŠIH STREMLJENJ
mora biti resolucija naše letošnje glavne skupščine: »Sloga«, kateri so dolžni dati pravo vsebino vsi člani glavnega odbora izvoljeni v duhu te resolucije na ¿lavni skupščini, člani upravnih odborov vseh sekcij in upravni odbori vseh sreskih društev.
Resolucija sloge mora pomeniti za nas idejo, v katere vsebini morajo biti zapopadeni vsi atributi za zdravo in krepko družabno življenje učiteljskega stanu.
Ideja sloge mora predstavljati za nas dviganje zdravega optimizma v stanu in narodu. Malodušje nas pokopava, zato nam je treba dvigati vero v lastno moč, v lastno silo, v uspeh lastnih prizadevanj, in v uspehe Iastt-nega strokovnega dela, v sposobnosti svojega stanu. Zdrav optimizem pa je treba širiti tudi med narod, dvigniti je treba vero v državo, v njeno moč in sposobnosti s poudarkom, da lahko nudi s svojimi pri-rodnimi bogastvi narodu vse blagostanje. S pesimizmom ne bomo ozdravili, kar je nezdravega in kar ni v redu.
SLOGA JE ZA NAS — PROGRAM!
Sloga pomeni za nas program, da hočemo na tej osnovi združiti vse zdrave sile svojega stanu v konstruktivnem delu za dobrobit
stanu, naroda in države.
Sloga pomeni za nas program notranjega učiteljskega preporoda, za povzdigo moralnih vrednot članstva in za utrditev učiteljske etike: spoštovanja resnice, pravičnosti in poštenosti, katere vrednote mora vsak član širiti tudi na zunaj in zahtevati njih uveljavljanje v javnem življenju, pri reševanju javnih vprašanj.
Sloga pomeni za nas program in podlago za poglobitev pravega tovarištva, ki mora zavladati v naših vrstah. Toda to tovarištvo mora poznati svoje meje pri spoštovanju službenega in starostnega razmerja.
Sloga je za nas program za utrjevanje vsestranske strpnosti, dviganje službene in stanovske morale in čiščenje v lastnih vrstah.
Sloga je za nas program, ki vsebuje nalogo najširše in najgloblje akcije vzgoje članstva..
Sloga pomeni za nas program notranje konsolidacije našega stanu in našega Udruže-naj, utrditve potrebne stanovske discipline in reda v našem stanu in Udruženju.
Sloga pomeni za nas program dviganja ugleda učiteljskega stanu vsepovsod in ob vsaki priliki, ki narekuje istočasno čuvanje ugleda našega Udruženja, šole in prosvetnega dela.
Sloga pa ni samo naš notranji stanovski marveč tudi širši program in problem, ki sega
v naše odnose do naroda in države, pri delu izven naših ožjih stanovskih vrst.
Sloga je za nas tudi ideja in program, ki začrtuje smer našega udejstvovanja med narodom. Sloga nam narekuje, da ne pozabimo nikdar, da smo učitelji vsega in ne le enega ¡dela naroda, da moramo ostati stan, ki bo vedno spajal ne pa razdvajal narod in da mo-, ramo vedno deliti usodo s svojim narodom. ¿Le na tem principu nam bo mogoče poglabljati vse temelje, ki bodo spajali in utrjevali šolo in prosveto v narodu; le na tej osnovi nam bo mogoče oblikovati dušo in srce vseh delov naroda ter v vseh slojih naroda dvigati kulturno, nacionalno in državljansko zavest.
Sloga je za nas tudi programatična smer našega nacionalizma in patriotizma.
Sloga je za nas program in baza pri našem nacionalnem ude jstvovanju, katero ne bazira samo v spontanem čuvstvovanju, navdušenju in vnanjem izrazu, temveč temelji v nacionalnem ustvarjanju in delu, ki je vedno v najtesnejši zvezi s potrebami in interesi naroda in države.
Sloga je za nas nacionalni program, ki ne dopušča jemati nacionalizem v zakup in ga odrekati drugim, temveč smatra za nacionalno predvsem pozitivno delo, ki gradi našo narodovo in državno notranjost, a brezkompromisno odklanja nacionalizem, ki ne bazira na etičnih temeljih in na nesporni poštenosti.
POLITIKA NAŠEGA UDRUŽENJA
mora biti iz tega razlaga politika ustvarjanja zavesti zadovoljstva med učiteljstvom; politika našega Udruženja mora iti za ustvarjanjem zavesti pravičnosti med učiteljstvom,
nacionalna politika našega Udruženja mora bazirati samo na zdravih nacionalnih etičnih osnovah t. j. na zavesti pravne in socialne pravičnosti pri reševanju vsakega vprašanja.
Udruženje mora smatrati vsak nacionalizem, kateri je grajen na brutalni sili, na rušenju socialne in pravne pravičnosti, ki bazira na nesocialnih in nepravnih primerih, kot nezdrav nacionalizem na katerega ni mogoče graditi zdrave šolske in prosvetne politike potom učiteljstva.
Politika našega Udruženja mora stremeti proč od nacionalnega sumničenja in ovajanja, ki je negativno, destruktivno in moralno škodljivo delo, h konstruktivnemu, pozitivnemu nacionalizmu — nacionalnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega ustvarjanja.
Politika našega Udruženja mora stremeti za tem, da pridejo pošteni ljudje na vsa odločujoča mesta. Dvigniti je treba v vsakem poedincu čut odgovornosti pri strokovnem delu.
Končno mora politika našega Udruženja stremeti za ustvarjanjem čim jačjih ekonomskih temeljev amega Udruženja ter okrepitvijo vseh stanovskih ekonomsko-socialnih ustanov, da bodo sposobne priskočiti po potrebi v pomoč vsakemu članu JUU.
Poleg notranjih organizačnih problemov našega Udruženja moramo posvetiti na sedanjem zasedanju glavnega odbora JUU največjo pažnjo tudi načelnemu stališču do
PERSONALNE PROSVETNE POLITIKE.
To je ena najbolj bolečih ran ne samo našega Udruženja, temveč tudi prosvetne uprave, kateri dela mnogo preglavic. To stanje je v mnogem krivo, da ne moremo priti do reševanja ostalih prosvetnih problemov.
Iz tega razloga smatra Udruženje za svojo dolžnost, da aktivno sodeluje pri reševanju tega vprašanja ter s svoje strani in v svojem delokrogu podvzame vse korake, da stanje v tem pogledu izboljša tudi s svojo privatno inicijativo.
VPLIV UDRUŽENJA
na reševanje stanovskih, šolskih in prosvetnih vprašanj je mnogo odvisen od ureditve vseh gornjih vprašanj in od utrditve sloge v lastnih vrstah.
Le, ako se bomo kot stan zavedali svoje odgovornost, tako glede stanovskega, kakor glede šolskega in javnega dela, ako bomo razčistili potrebna vprašanja v svojih vrstah, bomo lahko dosegli dovolj močan vpliv pri reševanju stanovskih, šolskih in prosvetnih vprašanjih.
Tedaj bomo lahko zahtevali večje upoštevanje svojega stanovskega in strokovnega mnenja pri reševanju šolskih in prosvetnih problemov.
Tedaj bomo s polno pravico zastopali zahtevo, da so predvsem zdravi stanovi sposobni in edini poklicani strokovno pravilno in po zdravih vidikih usmeriti aktualna strokovna vprašanja, ki danes trpe in ne napredujejo zaradi lajiskih, izvenstrokovnih vplivov.
Tedaj bomo lahko s polno silo izrazili svojo zahtevo, da se uveljavi princip večjega zastopstva učiteljstva in upoštevanja strokovnega mnenja v vseh javnih zastopih, od občine, preko vseh banovinskih zastopstev, do najvišjega narodnega zastopstva v državi — narodnega predstavništva.
S tega vidika, tovariši člani glavnega odbora moramo gledati tudi na
RUŠILCE SLOGE,
ki se pojavljajo iz beograjske učiteljske ulice. Čast in spoštovanje večini beograjskega učiteljstva, časit in spoštovanje oficijelnemu zastopstvu beograjske sekcije in sreskih društev Beograda, Zemuna in Pančeva, ki trdno stojijo na braniku sloge, pronikle iz letošnje glavne skupščine, kot izraz razpoloženja ogromne večine učiteljstva v državi.
Nikakor pa ne moremo razumeti onih, ki rušijo to slogo, še preden so se mogli uve-riti o delu, ki ga vrše novi odbori, še bolj smo razočarani nad argumenti s katerimi opravičujejo svoje početje.
Tudi v tem pogledu, bodete morali člani glavnega iodbora, dati direktive Izvršnemu odboru in bodete morali povedati svoje mišljenje, ki ga bodete zastopali napram članstvu.
Istočasno moram izjaviti, da nam je vsaka stvarna, načelna in poštena opozicija dobrodošla in bomo radi upoštevali njene upravičene ugovore predložene potom organizačnih edinic, ker hočemo tudi v tem pogledu spoštovati stanovsko demokracijo.
Stališče JUU v pogledu personalne prosvetne politike In Intervencij
(Soglasno sprejeto na seji Glavnega odbora JUU v Beogradu 28. XII. 1934.)
I.
INTERVENCIJE JUU.
1.	Intervenci jo in posredovanje Udruženja
lahko zahteva članstvo le v tem primeru, ako ima zadeva zvezo s stanom, šolo ali prosveto, odnosno z organizacijo in cilji, ki jih ta po pravilih zasleduje.
Za zadeve čisto privatnega značaja se ne more zahtevati intervencije organizacije in njenih funkcionarjev.
II.
NAMEŠČANJA IN PREMEŠČANJA.
2.	Nameščanja in premeščanja moramo smatrati za zadevo prosvetnih oblastev in se organizacija ne vmešava v nje, izvzemši načelnih in zaščitnih primerov, ki se posebej določijo. Organizacija intervenira pri obla-stvu le za primere, s katerimi smatra, da bi bila ogrožena in kršena načelna stališča glede nameščanj in premeščanj učiteljstva. V komisijah za namestive in premestive JUU se-
daj nima svojega zastopnika — toda hoče de-lovti na to, da ga dobi v banovinski in centralni komisiji.
Vse organizačne edinke so dolžne pri članstvu pobijati pogrešeno mnenje, da je Udruženje biro (posredovalnica) za učiteljske službe, in da je edina naloga Udruženja pomagati članstvu v pogledu službe in premestitve.
3. Posredovanje političnih strank in osebnosti ter vplivnih upravnih osebnosti za namestitve in premestitve učiteljstva bo organizacija načeloma odklanjala. V to svrho morajo vse organizačne edinice v svojem delokrogu vzgajati članstvo ter z danimi sredstvi in sklepi zatirati pri članstvu uporabo takih posredovanj.
Udruženje se bo obračalo do političnih strank in oseb izven učiteljskih vrst samo v načelnih vprašanjih.
Vsaka prošnja učiteljstva samega in obračanje do neučiteljskih osebnosti in koiv poracij, da se one vmešajo in posredujejo v
učitejskih vprašanjih, smatra Udruženje za akcijo kvarno učiteljskemu stanu in šoli. To se smatra za nemoralno in škodljivo akcijo za stanovsko in službeno moralo učitelj-stva.
4.	Intervencije in sprejemi poedincev pri oblastih za učiteljska premeščenja in nameščanja naj se onemogočijo in odpravijo. Tudi v tem pogledu naj se zahteva instančna pot. Osebne pritožbe naj se pri intervencijah načeloma odklanjajo ter naj se zahteva v takih primerih pismena vloga vložena službeno in-6tančnim potom.
5.	Za napredovan ja bo Udruženje posredovalo le načeloma in v nobenem primeru ne pred potekom treh mesecev od vložitve prošnje. Glede ekspeditivnosti in eventuelnih zadržkov so dolžna predhodno intervenirati pri sreskih načelstvih sreska društva, pri ban-skih upravah pa sekcije JUU.
6.	Za vse primere naj se zahteva redna prošnja in njena obravnava instančnim potom.
Vsa izpraznjena službena mesta naj se razpisujejo. Namestitve naj se komisijsko obravnavajo pri vseh instancah ob last ev. V razpisu služb naj bodo točno navedene natural-ne ugodnosti, spojene s službo ter eventuelni posebni pogoji, ki bi se stavili na kompeten-ta za dotični kraj, z ozirom na delo v šoli in izven nje.
7.	Kriteriji za namestitve in premestive naj bodo samo predpisi zakona.
Udruženje bo zastopalo pri namestitvah učiteljstva v kraje s srednjo šolo načelo, da pridejo za te kraje v poštev predvsem učitelji družinski očetje in matere z otroki za te šole, radi šolanja. Poleg tega bo gledalo, da pridejo dobri organizačni, kulturni delavci v organizačne centre. Učiteljice, poročene z ne-učitelji ne smejo biti favorizirane na škodo starejših učiteljev in učiteljic.
Pri nameščanju novincev-začetnikov bo Udruženje zastopalo načelo, da se nameste najprej oni, ki so v težkih družinskih in socialnih razmerah ter so bili dobri dijaki.
Prosilcev s 35 leti službe organizacija pri namestitvah in premestitvah načeloma ne bo podpirala. Na nje morajo vse organizačne edi-nice vplivati s svojimi sredstvi in sklepi, da vlože prošnjo za upokojitev. Vsako odlaganje v tem .pogledu se mora smatrati za škodljivo načelni zahtevi znižanja službene dobe za učiteljstvo in škodljivo za namestitve brezposelnih učiteljskih abiturientov.
Osebne ambicije posameznikov, ki bi bile na škodo upravičenejšim kolegom pri namestitvah, morajo vse organizačne edinice med članstvom odločno zatirati.
8.	V pogledu ocene dela izven šole, naj bodo merodajni le po šol. upraviteljih in nadzornikih službeno ugotovljeni podatki. Ti podatki naj se vnašajo v »Uslužbenski list« učiteljstva, kar naj se uredi s posebno odredbo v zmislu § 91/6 Uradniškega zakona. Načelo-ma naj se zahteva, da je upoštevati šolsko delo koi prvo in šele v drugi vrsti delo izven šole.
9.	Šolski upravitelji z dovršenimi službenimi leti naj se avtomatično razrešijo upra-viteljske dolžnosti. Upraviteljska mesta naj se oddajajo z razpisom, enako kakor učiteljska mesta. Brez dokazanih in disciplinsko ugotovljenih pregreškov naj se upravitelji ne izmenjujejo in razrešujejo.
10.	Pri reševanju nadzorniškega vprašanja sodeluje Udruženje zgolj v načelnem pogledu. Izbiro nadzorniških oseb naj vrši prosvetna uprava po predlogu Glavnega prosvetnega sveta iz vrst učiteljev praktikov narodnih šol.
Nadzornik naj se izbira na podlagi kandidatne liste izmed oseb, ki bodo teoretično in praktično verzirane v modernih stremljenjih šole in imajo tudi odrejeno stališče ter razumevanje za usmerjeno in ustaljeno delo izven šole. Kot kriterij pri izbiri naj velja samo kvalifikacija po zakonu službena in strokovna neoporečno sit korektnost in takt ter pravičnost in objektivnost.
Razpored nadzornikov naj se izvrši samo z ozirom na stvarne potrebe šole in prosvete. Brez .pristanka prizadetih naj se ne postavljajo nadzorniki.
Postavljanje preglednikov, poleg stalnih nadzornikov, smatra Udruženje za kvarno šolstvu v moralnem in stvarnem oziru in škodljivo za avtoriteto države. Udruženje se mora načelno zavzemati za ureditev nadzorniškega položaja, pavšalov, potnin in doklad. Povsod je treba zahtevati, da se izpraznjena nadzor-niška mesta takoi izpopolnijo in zasedejo.
Od nadzornikov zahteva Udruženje, da so preizkušeni prijatelji Udruženja, a da se ne vmešavajo v organizačne stvari, da ostanejo r.eutralni in se ne opredeljujejo v primeru če nastane yeč skupin, še manj pa da vplivajo v prilog katerekoli skupine.
11.	Načeloma deluje Udruženje na tem, da se sedanji sistem nameščanja in premeščanja izpremeni administrativnim potom in potom zakona. Njega stremljenje je, da se namestitve in premestitve vrše potom name-stilnih komisij, v katerih naj bodo tudi predstavniki učiteljstva.
V tem pogledu bo Udruženje zastopalo načelo, ki ga je zavzelo v svojem »Projektu za izpremembo postopka v pogledu stalnosti, nameščanj in premeščanj učiteljstva« predloženega prosvetnemu ministrstvu.
III.
DISCIPLINSKI POSTOPEK.
12.	V disciplinske zadeve se Udruženje načeloma ne vmešava, posebno ne med potekom postopka. Čuvati hoče objektivni postopek in razsodbo disciplinskih zadev.
Načeloma prestane organizacija s posredovanjem v vseh primerih, v katerih se je pričelo redno disciplinsko postopanje. Udruženje ne vpliva na preiskavo izvzemši zahtev:
da se da prizadetemu vpogled v obtožbo in priliko zagovora; da opozarja oblastvo na eventuelne krivice in zlorabe pri preiskavi;
da se obramba (zagovori) prizadetih v polnem obsegu beležijo, ne zadržujejo in omalovažujejo; da se zaslišijo priče, ki jih navaja obtoženi s svoj prilog.
13.	V vsakem primeru zahteva Udruženje v svrho zaščite osebno odgovornost predlagatelja in zadosten dokazilni material v naprej ter brez tega ne izvršuje intervencij.
14.	V primerih, kjer je bil kršen zakon ali odredba, Udruženje načeloma ne intervenira in ne brani krivcev.
15.	Načeloma deluje Udruženje na to, da se vsi primeri, ki imajo za ozadje kako službeno pomanjkljivost prizadetega, službe-no-disciplinsko preiščejo ter, da se prizadeti zasliši in se mu priobči nedostatek.
Anonimne ovadbe naj se načeloma ne upoštevajo in naj se zavračajo.
16.	Tožbe lajikov naj se upoštevajo le, ako so podpisane, pismeno predložene in ako ovaditelj prevzame polno odgovornost za posledice v primeru neresničnosti navedb. Enako naj se tudi pritožbe korporacij in društev upoštevajo le v tem primeru, ako so predložene kot sklep odbora, in prevzamejo zanje podpisani funkcionarji polno odgovornost.
Vsaka pritožba naj se priobči najprej prizadetemu ter se mu da polna možnost zagovora. Na to naj se službeno - disciplinsko obravnava. Pred zaključkom preiskave in pri-občitve rezultata prizadetemu naj ne slede nikaki ukrepi.
Načeloma naj se učiteljstvo ne premešča brez predhodne službeno - disciplinske ugotovitve nedostatkov.
17.	Disciplinske kazni naj se izvršujejo postopoma, po stopnjah, predvidenih v zakonu. Dokler ni bil uradnik predhodno kaznovan z nižjo kaznijo, se ne sme izreči večja kazen, izvzemši težjih pregreškov.
18.	V vrhovnem disciplinskem senatu sodeluje Udruženje po svojem zastopniku, predvidenem na osnovi zakona. Ta zastopnik je sodnik in ne zagovornik učiteljstva. Temu zastopniku oddaja Udruženje zaščitni material, ki ga dobi potom podrejenih edinic, v svrho pravilne in objektivne presoje primera.
19.	Načeloma deluje Udruženje na to, da se sedanji učiteljski disciplinski postopek izpremeni potom zakona in uredi po načelih, predvidenih za ostalo uradništvo po zakonu o drž. uradnikih. V tem pogledu bo Udruženje zastopalo stališče, ki ga je zavzelo s svojim projektom za izpremembo učiteljskega disciplinskega postopka, predloženim prosvetnemu ministrstvu.
IV.
VLOGE ČLANSTVA JUU ZA INTERVENCIJE.
20.	Vsak član JUU se mora, ko se obrača do Udruženja. ravnati po »Pravilniku za postopek pri zaščiti članov JUU«, odobrenem na podlagi čl. 3. točke č. pravil JUU ter mora upoštevati gornja načela organizacije, ki jih ta zastopa glede personalne prosvetne politike.
21.	V svrho vsestranskih in zanesljivih podatkov mora vsak član izpolniti od izvršnega odbora JUU predpisani obrazec. Brez teh podatkov se njegova zahteva ne bo vzela v ppstopok. Obrazce za te podatke imajo vsa sreska društva in sekcije JUU.
Ti obrazci služijo:
za pritožbe proti premestitvam;
za prošnje v svrho premestitev po gornjih načelih;
za druge upravičene želje članstva, ki spadajo načelno v področje Udruženja.
22.	Nobena organizačna edinica ne sme sprejeti vlogo za intervencijo, če niso podatki potrjeni od nižje edinice in ni podano tudi mišljenje ite edinice.
Nobena organizačna edinica ne sme reševati predmetov na podlagi osebnih pisem poslanih organizačnim funkcionarjem in brez redne vloge. Privatna pisma se smejo priložiti le v podkrepitev rednim spisom.
23.	V primerih, kjer bi članstvo samo kršilo gornja načela, naj organizačne edinice v svojem delokrogu, z danimi sredstvi zatirajo škodljivo postopanje ter naj se poslužujejo sredstev in postopan ja potom stanovskih častnih razsodišč.
Glavni odbor JUU pri g. prosvetnem ministru
Prosvetni minister g. Stevo čirič je 29. decembra sprejel glavni odbor JUU in z njim v enouirnem razgovoru razmotrival aktualna prosvetna, šolska in učiteljska vprašanja.
Predsednik JUU Ivan Dimnik je v toplem nagovoru pozdravil g. prosvetnega ministra kot vrhovnega prosvetnega šefa in strokovnjaka. Tov. Dimnik je poudaril, da s tem tolmači razpoloženje vsega organiziranega učiteljstva Jugoslavije in izjavil, da bo imelo prosvetno ministrstvo v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju solidnega sodelavca pri reševanju vseh prosvetnih problemov, ter pri nacionalnem delu in v ositalem udejstvovanju za dobro našega naroda. Danes je učiteljstvo v Udruženju homogeno, složno in soglasno. Naglasil je, da so nacionalni in državni interesi zastopnikom, kakor učiteljskemu udruženju vedno prvi in hočejo v okvirju teh reševati ostale probleme.
Nato je tov. Dimnik objasnil g. prosvetnemu ministru vse probleme, ki predvsem in-teresirajo učiteljstvo, kakor: ureditev in vzdrževanje narodnih šol, potrebo revizije uredbe o dragi,njskih dokladah v korist učiteljic, neobhodno potrebo, da se v disciplinskem pogledu učitelji narodnih šol izenačijo z ostalim uradništvom. Izrekel je željo učiteljstva, da se revidira § 76. uradniškega zakona v tem ;zmislu, da bodo upokojenci v Udruženjih lahko enakopravni z aktivnim učiteljstvom. Prosil je g. ministra, da pokloni pažnjo učiteljem bojevnikom, ki so zaradi službe v vojni izgubili službena leta za napredovanje ter se reši njihovo vprašanje enako kakor je narodna skupščina to rešila za zdravnike. Opozoril je g. ministra na potrebo ureditve vprašanja učiteljev, ki odidejo iz službe zaradi odslužitve kadrskega roka ter s tem izgubijo službena leta za napredovanje in svoje službeno mesto. Govoril je nadalje o nujni pospešitvi izdaje učnih načrtov tako za osnovno, kakor za višjo narodno šolo. v svrho ureditve učnih knjig in realizacije fonda za vzdrževanje in podpiranje narodnih šol v siromašnih občinah. Nadalje se je dotaknil VDrašanja preureditve praktičnih učiteljskih izpitov, od-nosno navedbe točnega gradiva, ki ga morajo obvladati kandidati pri teh izpitih. Aktualno je vprašanje priznanja službenih let učiteljem na privatnih šolah, posebno onim, ki so službovali svoječasno na nacionalnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda in drugih, ter želi učiteljstvo, da se tudi njemu prizna iste ugodnosti, kakor so bile svoječasno s finačnim zakonom priznane gg. profesorjem. Predsednik je nato opozoril g. ministra na težkoče pri prevedbi v V. grupo in ga zaprosil za omilitev tozadevnih določb. Enako je izrazil željo učiteljstva. da se vzpostavita prvotna §§ 51. in 113. zakona o nar. šolah in se določi stari maksimum števila otrok v razredu, kakor tudi cenzus za oprostitev šol. upraviteljev od poučevanja. Končno je izrazil željo, naj bi se učiteljem, ki preidejo v administrativno službo k ministrstvu prosvete. banskim upravam in sreskim načelstvom, priznala stanarina, kar je vsekakor v interesu šolske administracije, ako hočemo dobiti dobre upravne uradnike y prosvetno upravo. Izrazil je željo, da bi se v pogledu zastopstva učiteljstva narodnih šol v glavnem prosvetnem svetu upoštevale želje JUU.
Nato je predsednik opozoril g. ministra na nekatera aktualna in akutna vprašanja posameznih sekcijskih odborov JUU in zaprosil g. ministra za pomoč s strani ministrstva. Tako prosi, da bi se rešilo za drinsko bano-
vino aktualno vprašanje fonda Save Kosano-viča in beograjskega penzijskega fonda; v savski banovini da bi se končno rešilo vprašanje imovine učiteljskega doma in konvikta, ker bi jalko težko odjeknilo ne samo med učiteljstvom savske banovine, temveč tudi solidarno med vsem učiteljstvom v državi, ako bi s težkimi žrtvami več generacij učiteljstva pridobljena učiteljska imovina prišla v ne-učiteljske roke in bi ostalo učiteljstvo brez evojih prostorov, učiteljski otroci pa brez svojega konvikta. Dravska sekcija je sprožila vprašanje stikov z učiteljstvom in učiteljskimi udruženji bratskih, prijateljskih držav. Izvršni odbor si je osvojil mišljenje, da započne večjo akcijo za zbližanje učiteljstva prijateljskih držav in bi poleg reprezentacijskih pevskih zborov, šel tudi izvršni odbor z ofici-elnimi zastopniki sekcij v kratkem v Bolgarijo in Turčijo ter nato v druge države, da bi se potom učiteljstva podprla velika zamisel blagopokojnega kralja Aleksandra I. v pogledu naše zunanje politike in utrjevanja zvez s prijateljskimi državami. Glede beograjske sekcije je opozoril predsednik na vprašanje šolskega muzeja in izenačenja učiteljev iz Zemuna in Pančeva z učiteljstvom Beograda
in to v pogledu stanarine. Končno je predsednik naglasil nekatere želje učiteljstva v mo-ravski banovini.
Gospod minister dr. Čirič se je zahvalil predsedniku Dimniku za pozdrav in je obljubil. da se bo iskreno zavzel za vprašanja, v katerih pričakuje učiteljstvo rešitve. Posebno je naglasil željo sodelovanja svojega reso-ra z učiteljsko centralo. Iznešena konkretna vprašanja — tako je rekel g. minister — je treba deliti in jih razločevati po petih skupinah.	#
Prvo so vprašanja idealnega značaja šole in učiteljstva: v drugo skupino spadajo interesi učiteljskega stanu oboje brez gmotnih zahtev; tretje šolska in stanovska vprašanja, ki so zvezana z gmotnimi zahtevami, v četrto skupino spadajo važnejša vprašanja, ki sicer niso splošnega značaja ampalk čakajo na nujno rešitev z ozirom na banovinske. krajevne in druge razmere; peto so vprašanja učiteljskega izvenšolskega dela v tu in inozemstvu v svrho mednarodnih stikov v idealni smeri in v službi velikih idej domovine.
Med prva bi štel vprašanja učnih načrtov in programov in učnih knjig, in tu bo treba priti čim prej do ugodne rešitve, ker je to vprašanje v zvezi z notranjim preporodom našega naroda. Najtežje vprašanje, ki ga je danes nujno treba reševati je vprašanje vzdrževanja šol in izplačevanja prispevkov po šolskih proračunih. V tem pogledu bo treba nujno podvzeti potrebne korake. V pogledu disciplinskih predpisov uvideva g. minister upravičenost učiteljskega stremljenja za izenačenjem z ostalim uradništvom. Povsem je uvidel g. minister tudi upravičenost zahteve po ravnopravnosti upokojencev v udruženju. Za praktične izpite bo predpisal gradivo, ki ga mora obvladati kandidat, ki polaga izpit. Vprašanje učiteljev bojevnikov in onih, ki odidejo na odsluženje kadrskega roka je treba razmotrivati s stališča gmotnih kakor tudi s stališča moralnih obvez napram našim junakom, ki so se borili za domovino. Gosp. minister je popolnoma priznal, da je učiteljstvo, ki je služilo na nacionalnih privatnih šolah, upravičeno zahtevati, da se izenači glede štetja službenih let s profesorji. Glede vprašanj: V. grupe vzpostavitve M 51. in 113. zakona o narodnih šolah in stanarine prideljemm učiteljem uvideva upravičenost, pripominja pa da so ta vprašanja tako vezana s finančnimi sredstvi da je treba najprej ta upoštevati. Gospod minister je poudaril, da mu iznešena vprašanja nikakor niso nova ker je že v finačnem odboru narodne skupščine imel priliko zavzemati se za te zahteve. Iz tega razloga mu bo tem lažje zastopati isto stališče sedaj in upa na realizacijo posameznih vprašanj, v kolikor ne bo zaprek z drngih strani in zaradi raznih okoliščin Posebno je g. minister pozdravil idejo in ukrepe, ki jih namerava JUU storiti v svrho zbližanja med učiteljstvom in učiteljskimi udruženji slovanskih in prijateljskih držav. S tem svojim delom bo učiteljstvo močno podprlo državna stremljenja v pogledu intencij zunanje politike, ker ima učiteljstvo poseben položaj glede zvez, ki jih lahko utrdi tudi z inozemstvom, v dobrobit naše državne in nacionalne stvari. Gospod minister je prepričal zastopnike učiteljstva, da mu je mnogo do napredka osnovne šole in je obljubil, da bo imelo učiteljstvo, vpogledu šole in stanu v njem iskrenega prijatelja. Na koncu je posebno poudaril pomen sloge, ki jo je učiteljstvo na svoji pretekli skupščini poudarilo v resoluciji. S tem je pokazalo tudi ostali javnosti pot h konstruktivnemu delu. Sloga je podlaga učiteljstvu za uspešno delo v dobrobit šole, stanu, naroda in države.
Pomorsko propagandni teža! IS
Letos je priredil oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani svoj prvi pomorsko-propagandni tečaj v zaledju, daleč od morja v dneh od 2. do 5. januarja t. 1. Odziv jc bil nad vsako pričakovanje izredno velik. Doslej so bili pomorsko-propagandni tečaji o velikih počitnicah v Splitu. V teh tečajih so se pripravljali inteligenti, zbrani iz vseh delov države, za bodoče propagatorje pomorske ideje med narodom.
Za ljubljanski pomorsko-propagandni tečaj se je prijavilo preko 250 učiteljev in učiteljic ter profesorjev iz vse banovine. Prvotno je bil zamišljen tečaj za največ 60 oseb. Radi velikega števila prijav pa je bil prvotni načrt spremenjen in je bilo sprejetih 140 učiteljev in učiteljic. Pridružilo se jim je še 20 dijakov in dijakinj, odbornikov PJS iz ljubljanskih srednjih in strokovnih šol.
Tečajniki in tečajnice so prenočevali v Akademskem kolegiju, ki jim je radevolje nudil tudi prehrano pod svojo gostoljubno streho. Ravnatelj kolegija in njegova gospa soproga sta z vzorno vestnostjo skrbela za dobrobit posetnikov tečaja. Predavanja so bila vse dni v trg. akademiji, kjer je prepustil potrebne prostore za tečaj g. direktor dr. Karlo Pirjevec. Od Izvršnega odbora iz Splita je prihitel ideolog JS prof. dr. Ivo Rubič.
V teku 20 ur, kolikor je bilo predavanj v vsakem tečaju, so se poslušalci imeli priliko seznaniti z vsemi panogami, ki so v zvezi z našim morjem. Dr. Rubič in dr. Valter Bohi-nec sta predavala o zemljepisu Jadrana in njegovih obal; prof. dr. Turk o zgodovini vzhodne obale Jadrana; prof. dr. Čermelj o slovenski obali Jadrana ter o jadranskem vprašanju v mednarodni politiki; prof. Rudolf o morju v našem gospodarstvu; prof. Bunc o morju v slov. literaturi; dr. Štele o morju v jugoslovanski umetnosti; direktor Higijenske-ga zavoda dr. Petrič o morju in zdravju; ka-petan fregate v pok. Bogoslav Erni o naši mornarici; kontrolor Uršič o slov. Korotanu; dr. Rubič o ideologiji JS ter o organizaciji
JS; dr. Jeglič o organizaciji JS v dravski banovini; dr. Murko o njenem socialnem skladu in učitelj Pimat o Pomladku JS v dravski banovini. Slednji je imel tehnično vodstvo tečajev, ki jim je načeloval načelnik prosvetnega oddelka in sekcije PJS g. Josip Breznik.
Ljudska univerza je priredila slušateljem pomorsko-propagandnega tečaja v četrtek 3. januarja zvečer v Delavski zbornici predavanje pomorskega strokovnjaka honor. univ. profesorja dr. Ljudevita Bohma, ki je v dve-urnem govoru razmotrival jadransko vprašanje v mednarodni politiki.
V temeljitem razgovoru so se k sklepu tečaja v soboto 5. t. m. popoldne razbistrila še vsa nejasna vprašanja, zvečer pa se je zaključil tečaj s prijateljskim sestankom kurzi-stov, predavateljev in zastopnikov oblastnega odbora J. S. v Akademskem kolegiju, kjer je bilo izrečenih mnogo toplih besed od strani vodstva, kot tudi od strani tečajnikov. Tečajniki so na tem večeru preko g. načelnika Breznika naslovili na službeno odsotnega predsednika O. O. JS g. namestnika bana dr. Otmarja Pirkmajerja iskreno zahvalo.
#
Splošne vesti
ROJSTNI DAN NJ. VEL. KRALJICE MATERE MARIJE.
V sredo 9. januarja smo praznovali rojstni tlan Nj. Vel. kraljice matere. Šolske proslave so odpadle, ker so bile še božične počitnice. Po vseh cerkvah pa ie bila zahvalna služba božja. Radi splošne žalosti so odpadle vse običajne prireditve. Predsedniški zbor JUU je s svoje seje, ki je bik ravno ta dan poslal maršalatu dvora posebne brzojavne čestitke za Nj. Vel. kraljico mater Marijo.
—	Novi člani banovinskega šolskega odbora za dravsko banovino. V širši banovinski šolski odbor so bili imenovani sledeči novi zastopniki: Ivan Dimnik, predsednik JUU in predsednik sekcije, Andrej Skulj, bansiki šolski nadzornik, Drnovšek Fran, ban. šol. nadz., dir. Majer Ernest, načelnik odd. za soc. polit, in nar. zdravje kr. ban. uprave in Urbančič Anton, poslovodja banov. šol. odbora v Ljubljani.
—	PROSIMO, POŠLJITE PRISPEVKE ZA POLE.
(Doslej je poslala prispevke šele polovico šol.)
—	Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani obvešča s tem vse tovariše in tovarišice, ki študirajo svoje otroke v Ljubljani, da bo otvorilo s 1. septembrom t. 1. v svojem domu internat. Vanj bo sprejemalo predvidoma dečke in deklice predvsem iz učiteljskih vrst. Javite pravočasno podatke. Cene zmerne, hrana tečna in izdatna, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov: Frančiškanska 6.
—	50 letnica zagrebške gluhonemnice. V
Zagrebu je osnoval prvo šolo za gluhoneme Adalbert Lampe 1. 1885. Sam je bil gluhonem in je dovršil šolo na dunajski gluhonemnici. Iz Dunaja je prišel v Zagreb in osnoval privatno šolo za gluhoneme otroke. Poučeval je svoje gojence sporazumevanja s kretnjami, kajti govora se sam ni učil in ga tudi poučevati ni mogel. Iz te t?a privatnega zavoda se je razvila zagrebška gluhonemnica. ki je dobila leta 1912. tudi šolo za gluhoneme obrtne vajence. Zagrebška gluhonemnica ni bila le prva na teritoriju naše države, marveč tudi prva na Balkanu. Letos proslavlja ta šola 50 letnico svojega obstoja.
—	Rejci malih živali! Upoštevajte, da je Vaše strokovno glasilo list Rejec malih živali, ki je tudi glasilo mnogih društev, klubov in odsekov, ki se pečajo s pospeševanjem reje malih živali. Glasilo izdaja in urejuje naš tovariš, Inkret Alfonz, šol. upravitelj v Šenko-vem Turnu pri Ljubljani. Današnji številki je priloženo vabilo na naročbo. Priporočamo list vsem cenj. tovarišicam in tovarišem, ki se zanimajo za rejo malih živali.
—	Bolgarski mladinski listi. Bolgarska mladinska literatura je zelo bogata. Med izhajajočimi mladinskimi listi, ki jih je precej, so posebno važni trije in je prav, da jih omenimo in iim posvetimo nekoliko pažnje: »Sve-tulka« izhaja v Sofiji že trideset let in šteje med svoje sotrudnike vse najboljše bolgarske mladinske pisatelje. Je tudi najstarejši bolgarski mladinski list in je zelo dobro urejevati. — »Detska radost« ima stalno humori-stično prilogo »Vrabce«. Poleg tega prilaga vsaki številki po eno reprodukcijo umetniških slik. »Detska radost« je sicer mlajši list vendar v vsakem ^pogledu na višini. — Tudi mladinski tednik »Pteka« je vreden pažnje. Izhaja v obliki časopisa. Spada med novejše bolgarske mladinske liste, vendar ga mladina rada čiita. — Omenjeni trije listi se prištevajo med najboljše bolgarske mladinske liste.
—	Življenje ruskih otrok v številkah. V
1. 1929. je obiskovalo osnovne šole 11697.000 otrok, a v 1. 1933. je to število narastlo na 19,163.000. V raznih otroških zavetiščih in
otroških vrtcih je bilo 1. 1929. komaj 838.000 otrok, avl. 1933. že 5,917.000. V 1. 1930. je izhajalo v SSSR 18 mladinskih časopisov, a sedaj 40 v nakladi dveh milijonov. Leta 1931. je bilo 32 mladinskih gledališč v 1934. pa že 58.
— Filatelija, — šolski predmet. V neki berlinski osnovni šoli so uvedli filatelijo, kot po-izkusni učni ipredmet. Z zbiranjem in spoznavanjem znamk se dviga pri otrocih zanimanje za zemljepisni in zgodovinski pouk, ki se nanaša na pouk o filateliji.
—i Napredovali so učitelji(ce) v VIII. skupino dne 23. VII. 1934: Mencej Martin iz Trbovelj (Laš), Turk Stanislav iz Metlike, Arnejc Karolina iz Sv. Lovrenca (Ce), Kova-čič klotilda iz Kalolja (C), Rape Ana iz Vrhnike (Lj. okolica), Zimer Josipina iz Male Po-lane (DL), 23. VII. 1934: Hergont Valerija iz Mežice (Drav) 15. VII. 1934.
—i Prevedeni so v IX. skupino: Koman Leopold iz Rake (Krš) 20. IX. 1934.
Učiteljski pravnih:
—§ Ročni katalog 1934/35 na strani 67. — odstavek 3 nam pove, da je treba čakati v vsakem napredovanju po 1 leto in to na zakoniti podlagi.
—§ »Moji prejemki«. Ta pripomoček, ki bi si ga moral nabaviti vsak učitelj(iica) je izšel žc leta 1931., a se ne uporablja, četudi je praktičen in stane le 50 para, v 3 letih 3X50 para ali 1"50 Din. Kdor redno vpisuje svoje mesečne prejemke (seveda tudi odtegljaje). bo gotovo vedel, koliiko in zakaj mu je bilo odteguj eno.
—§ Odgovore na večino vprašanj, ki jih stavljate uredništvu »Učiteljskega tovariša«, najdeite v Ročnem katalogu. Ta vsebuje tudi vse zakonske odredbe glede službenih prejemkov, zaradi tega ga priporočamo v nabavo prav vsem tovarišem(-icam).
—§ Vprašanje: Po časopisni vesti bom premeščena v službeni kraj svojega moža. Ker še nimava gotovega pohištva, bova morala začasno stanovati kot podnajemnika vsak pri drugi stranki ter brez lastnega gospodinjstva.
Moj mož ima plačo Vil. skupine.
Ali mi za čas, ko še ne stanujeva skupaj in tudi nimava lastnega gospodinjstva pripada celotna draginj ska doklada ali ne?
Odgovor: če stanujeta mož in žena drž. uslužbenca v istem kraju, se znižajo ženi pre-jemki. Izjemoma gre ženi polna osebna drag. doklada, če živi ločeno (v istem kraju) zaradi zakonskih 6porov (Roč. kat. str. 94 pod 6).
Učiteljska
tiskarna
—t Zimski šport.
Badjura: Smuška terminologija, broš.	8 Badjura: Zimski vodnik po Sloveniji,
vezano ....................50
Badjura: Smučar, vezano ....	30
Kump: Smučanje I., broš.....30
Kump: Smučanje II.. vez. v platno .	60
Kodran: Smuški ABC, broš. ...	6
Režek: Sneg in smuči, broš. ...	18
Ulaga: Smučarska gimnastika, broš.	10
Ulaga: Knjiga o športu, broš. . .	44
Ulaga: Knjiga o športu, vezano . .	56
Din
Badeer-Schneeberger: Sprunglauf- Din
Langlauf, kant........ 115
Reuel: Neue moglichkeiten im Ski-lauf, vezano.........130 „
Vse te knjige ima na zalogi Knjigarna »Učiteljske tiskarne« ter jih najtopleje priporoča vsem ki se zanimajo za zimski šport.
—t Šolske potrebščine za revno deco.
Vsled krize prihaja mnogo otrok v šolo brez zvezkov. Dolžnost šolskih odborov je, da oskrbe najbednejšim šolske potrebščine. Tem večja je pomoč, če si šole nabavijo zvezkov, katere oddaja Učiteljska tiskarna pod lastno režijsko ceno. Opozarjamo, da je teh zvezkov še nekaj tisoč na razpolago.
—t Deleži tiskarne. V dravski banovini je z upokojenci nad 4000 učiteljev(-ic). Na poziv organizacije se je odzvalo lepo število učiteljstva ter podpisalo po 1 delež Učiteljske tiskarne. V primeru s številom učiteljstva pa ta odziv ni zadovoljiv, kakor bo razvidno iz statistike, ki bo objavljena po občnem zboru.
Ponovno vabimo k članstvu tiskarne. Kljub krizi lahko skoraj vsak učitelj podpiše 1 delež (250 Din), mnogo tovarišev(-ic) bi lahko prevzelo po več deležev.
Mladinska
matica
—mm Prvi dve številki »Našega roda« sta
se tiskali v nakladi od 21.800 izvodov. V primeri s prvimi številkami lanskega leta se je število naročnikov zvišalo za 300 in je za celih 2800 večje kot v juniju lanskega leta. V naši državi se samo še »Jugoslovenče« od mladinskih listov tiska v večji nakladi. Prva številka se je tiskala v 50.000 izvodih. Pripomniti pa je, da je ta list po obsegu za polovico manjši od »Našega roda«. V razmeroma lepem številu se tiska tudi »Naša radost«, katere naklada je dosegla 13.000.
—mm Na razpis književnih nagrad je prejela M. M. 14 rokopisov. Še nobenega našega tekmovanja se ni udeležilo toliko močnih konkurentov kot sedanjega. Literarni odsek je začel z ocenjevanjem. Rezultat bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu«.
—mm Zaradi praznikov so pozabili nekateri poravnati naročnino za 3. številko. Poverjenike prosimo, da opozorijo naročnike na to, da izgubijo pravico do knjig ob koncu leta, če ne plačajo vseh številk »Našega roda«.
—mm 4. številka »Našega roda« izide v kratkem. Številka bo izredno bogata, tako po vsebini kot po ilustracijah. Izredno lepo naslovno stran je izdelal grafik Janez Trpin, ki je dobil že mnogo nagrad za taka dela. Nekaj novega bo pravljica v 20 slikah, ki jo je izdelal Lj. Ravnikar. Najboljše razlage tem slikam bomo objavili in nagradili.
Učiteljski pevski bar JUU
—pev. Pravkar minuli pevski tečaj, ki je trajal od 2. do 6. t. m., je pokazal da sta se vrnili v zbor red in disciplina. Tečaja se je udeležilo 41 članic in 33 članov. Naštudiran je bil celoten program za turnejo. Nove člane prosimo, da naštudirajo do prihodnjega tečaja program brezhibno. Tečaj bo kot že jav-ljeno 16. do 19. marca t. 1.; 16. marca le za nove člane.	Odbor.
Čuvajte Jugoslavijo!
«Sffl
„Knjige kmetijske matice"
*
Izšle so pred par dnevi knjige kmet. matice — 4 knjige za 20 Din.
Koledar je letos bogato ilustriran in ima prav uporabne razpravice iz našega gospodarskega življenja, poleg življenjepisa blagopo-kojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki ga je priobčil po lastnem doživetju bivši minister Pucelj in nanizal več še neznanih anekdot. Tovariš Lojze Zupane priobčuje belokranjsko pripovedko — Pesem o kresu.
Organizacija in uprava kmetije je naslov drugi knjigi, ki jo je spisal inž. Valentin Pet--kovšek. ravnat, kmet. šole v Št. Juriju ob juž. žel. Knjiga bo prav dobro služila tudi v kmetijsko nadaljevalnih šolah našim tovarišem, zlasti onim, ki se hočejo poglobiti v kmetijsko gospodarstvo in kmetijsko knjigovodstvo. Knjiga je zelo skrbno sestavljena in bo zlasti premožnejšim kmetovalcem s primerno šolsko izobrazbo služila zelo dobro.
Kmetijsko kokošarstvo je spisal inž. Wen-ko, ki je znan kot perutninarski strokovnjak. Po tej knjigi bodo segale posebno naše gospodinje. ki bodo našle za kpkošarstvo obilico dobrih in koristnih naukov. Kokošarstvo je še vedno lahko pri nas znaten vir dohodkov, če se goji racionalno in se goje dobre vrste.
Stari Hrk je originalna povest iz Bele Krajine, posvečena našemu odličnemu narodnemu borcu i delavcu tov. E. Ganglu. Spisal jo je naš tovariš Lojze Zupane iz Škocjana pri Turjaku. Služboval je pred par leti v Beli Krajini in prinesel preko Gorjancev dovolj snovi, ki jo sedaj lepo obdeluje. Da je bil dober opazovalec narodnih običajev, šeg in predvsem jezika, se mu prav dobro pozna in ravno njegov jezikovni narodni kolorit se tekstu
prav lepo prilega. Povest je vzeta iz belokranjskega kmetskega življenja lepo prirod-no, brez olepšav in preteravanja.
Tov. Lojzetu Zupancu čestitamo na lepem delu, Kmet. matico pa priporočamo našim šolam, ker nudi poleg zabavnega predvsem kmetiisko-strokovno čtivo, ki ga naše podeželske šolske 'knjižnice žal še vedno pogrešajo.
Žena v sodobni družbi
Angela Vode: Žena v sodobni družbi. — Izdala žaložba lista »Žena in dom«. Ta knjiga je brezdvomno dragocena pridobitev za kulturo naše žene tako po svoji informativni kakor po svoji pedagoški plati. Prikazuje razvoj žene od prvih zgodovinskih početkov preko različnih kulturnih stopenj, do njenega stališča v današnji družbi, ki je po svoji ideologiji in organizaciji ženi skrajno krivična. Avtorica s plastično realistiko odkriva usodne odnose med žensko gospodarsko samostojnostjo in njeno duhovno svobodo, prinaša bogat material, ob katerem osvetljuje žensko poklicno delo, pokaže, kako to delo ženo notranje oblikuje, objektivno usmerja, ji odpira pogled za stvarne naloge napram celokupni človeški družbi. Jasno in brezbrižno pokaže na vzroke krize, ki jo preživlja družina in katere z golim idealizmom ne bo mogoče rešiti. Svetovno nazorno je dosledna, trdna a kljub temu ne tendenčna in demago-ška, kar bi se ne dalo trditi za dobršen del tovrstne literature, v ocenjevanju nasprotnih kulturnih smeri je stvarna in pravična, saj svojo kritično oceno osloni na dokazilni material. In če se ta ali oni svetovno-nazorno ne bo strinjal z njenimi izsledki in izvajanji, bo vendar moral priznati, da je knjiga izraz intenzivnega napora, pokazati ženi pot do sebe, do svojega polnovrednega življenja, ki ne išče
svoje življenjske utešitve le v vršitvi golih prirodnih funkcij družinstva in materinstva temveč tudi v objektivno usmerjenemu delu v celoto, v urejanju življenja tudi izven družinskega kroga. Zakaj tak način življenja ne pomeni zanjo le polnovrednejše, temveč tudi globlje srečnejše življenje. Knjiga je dalje izraz spoznanja, da današnja žena vkljub svoji zunanji naprednosti še zdaleka ni dosegla tiste notranje kulture, koje izraz je samostojnost v gledanju in ocenjevanju življenja, samostojnost v razvrščanju življenjskih vrednot; zmisel za stvarnost in resničnost; čutenje za celoto, pogled in iprodirnost za pereče probleme sodobne družbe — usmerjenost iz sebe v objektivni svet. Najjasnejše odseva slika današnje žente iz orisa njenega odnosa do fašistične ideologije, ki je klonila na vsej črti, in je zopet podlegla svojim gonskim utripom in težnjam po pokojnem, udobnem življenju.
Knjiga je borbeno prepričevalna in vzgojno učinkovita, ker je plod resničnega notranjega izkustva in intenzivnega življenjskega napora in vsa spojena z resničnim življenjem, njegovo bedo in njegovim bogastvom.
Toplo 'priporočamo knjigo zlasti našim učiteljicam, ki brezdvomno potrebujejo tovrstnih dragocenih pobud in ostrejše orientacije v vso mnogoličnost izven njih ležeče isti-nitosti. Knjiga jim bo pokazala, da se zlasti one ne smejo izživljati v »iskanju« moža in se zadovoljiti s tem, da so se končno le rešile svojega samstva in so našle v zakonu zadnjo vrednoto življenja. Pokazala jim bo vrednost dela, vznudila jim bo čut za solidarnost, ki jo v naših ženskih vrstah tako zelo pogrešamo. In morda bodo ob tej knjigi začutile, da ni najvrednejše biti žena, ampak človek, ki brez ozira na moža more biti polnovreden in v svojem delu tudi potešen in — srečen.
A. P.
SolsUi radio
—r XIV. teden. V torek 15. januarja bo predaval g. dr. Oskar Reya: »Na meji večnega ledu«. Govoril bo o svojem potovanju na Spitzberge in še dalje proti severnemu ledu. Opisal bo življenje severnega naroda. Laponcev, njihove šege in navade, dalje svoje vtise, ki jih je odnesel z ledenikov na Spitzbargih in z meje večnega ledu, kamor ne stopi nikdar človeška noga. Poleg živalstva v teh krajih nam bo opisal tudi svetlobne fenomene kakor »polnočno sonce« in »polarno luč«. Ta oddaja je nadaljevanje predavanja o norveških fjor-dih.
V petek 18. januarja bo dialog: »Kako iščemo rude«. Ta oddaja g. Josipa Žabkarja je bila na programu že 7. decembra, a je bila preložena radi aktualnega predavanja: »Mladini o obrtniškem tednu«.
-*-r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 13. januarja ob 7.30 predaval g. Jamnik Alojzij: Pomen in potreba kmet. knjigovodstva.
Nadaljevalno šolstvo
—n Predsedniki komisij za pomočniške izpite. Pri sekciji obstoja odsek za obrtno in trg. nadaljevalno šolstvo. Odseku so nujno potrebni podatki v koliko se izvaja čl. 283. zakona o obrtih. Prosimo vse tov. upravitelje obrtno in trg. nadaljevalnih šol, da javijo z dopisnico odseku za obrt. in trg. nadaljevalne šole pri sekciji JUU v Ljubljani, kdo je predsednik komisije za pomočniške izpite. Prosimo, da smatrate zadevo za nujno.
Stanovska organizacija JUU
Vabila
— JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo po sklepu zadnjega občnega zbora ob koncu januarja (predvidoma 26. t. m.) na Polževem pri Višnji gori. Dnevni red: I. Stanovske zadeve. II. Telovadba in šport v osnovni šoli s posebnim ozirom na smučanje, a) Teoretični in praktični referait tov. Tauferja Vena iz Litije, obsolventa sa-veznega tečaja SKJ. — b) Praktične vaje za smučarski pouk v osnovni šoli. c) Sestava enotne metodike in nazivoslovja. č) Mladinske smučarske tekme. Odbor naproša vsa šolska upraviitelljstva in vse tovariše in tovarišice za sporočilo: 1. ali goje na šoli smučanje in od kdaj? 2. Koliko smučarjev in smučark (učencev — učenk) imaite na šoli. 3. Koliko od teh ima lastne smuči. 4. Tov. smu-čarje(-ice) in ostale, ki se bodo tečaja udeležili, prosimo, da se prijavijo do torka dne 15. t. m. -— Točen datum tečaja je odvisen od vremenskih prilik in ga bomo vsem pri-javljencem pravočasno javili. — Sporočamo vsem članom, ki se bodo javili v učiteljski smučarski tečaj na Polževem pri Višnji gori, naj se takoj prijavijo tov. predsedniku Župančiču v Litiji. Vsem prijavljencem bomo takoj dostavili brezplačno knjigo: »Na Dolenjsko«, ki točno opisuje vse podrobnosti Polževega, terenska karta pa pojasnuje pregledno vsa smučišča okrog Polževega in na višnjegorski strani našega sreza. Ker smo zaradi vremenskih neprilik prisiljeni postaviti zborovanje na konec meseca, nam je odbor SK Polža postavil za to priliko cene s popustom (n. pr. kosilo 6 Din).	Odbor.
= OPOZORILO ČLANOM SRESKEGA UČIT. DRUŠTVA KAMNIK. Članarina za 1. 1934./35. znaša letno 180 Din torej mesečno 18 Din, oziroma 10 Din. Povišek je nastal zaradi prispevka za socialni fond in venec pokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Tovariše upravitelje prosimo, da članarino odtegujejo skupno mesečno in jo redno odpošiljajo po položnici na naš naslov. Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNO-MELJ-METLIKA zboruje 19. januarja ob 12.30 v narodni šoli v Črnomlju z dnevnim redom: 1. Učiteljski gospodarski dan (referat); 2. Stanovska zavest: Lev. Kugler; 3. Poročila odbora in referentov; 4. Dela na šolskem vrtu: tov. Barle K.; 5. Slučajnosti — Članstvo pozivamo, da se zborovanja prav zanesljivo udeleži! — Neorganizirano učitelj sit,vo Bele krajine pozivamo, da se čim prej učlani v društvo in s tem pomore doseči čim večje uspehe v dobro stanu in šolstvu.	Odbor.
Porotila:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO je imelo 24. nov. občni zbor v Novem mestu.
Tovariš predsednik Vilko Menard otvori s pozdravom I. letošnje zborovanje in poda predsedniško poročilo o poslovanju odbora društva od zadnjega občnega zbora. V splošnem je poudaril dve lepi nalogi, v katerih ne sme biti nihče izmed nas indiferenten:
1.	Marljivo in intenzivno delo za jugoslovansko edinstvo ter državno nacionalno idejo.
2.	Vestno delo za izobraževanje in dvig kulturnega nivoja našega naroda.
Prečrtani so bili nato vsi važnejši organizacijski dopisi. Pri dopisu zbirke »Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« se je zbralo 114.75 Din.
Sklenilo se je še pri tej točki, da bo nosila odslej naša sreska učiteljska knjižnica ime do Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju.

Ob koncu svoje a« poročila poudari tov. blagajničarka, da je točno plačevanje pogoj uspehov društvenega in sekcijskega dela, zato poziva, da zamudniki čimprej poravnajo svoje zaostanke in odslej redno plačujejo mesečne obroke.
Tov. Žukovec poda ntikaj misli o naših učiteljskih gospodarskih organizacijah: 1. Učiteljska tiskarna. 2. Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru, ter poziva, da se članstvo poslužuje obeh ustanov. Pri isti točki prečita nato tov. Milena Sušnikova dopis »Zadruge — Dom učiteljic« in poziva tovari-šice. da podprejo to svojo stanovsko ustanovo.
Predsednik nadzornega odbora izjavi, da je našel nadzorni odbor vse blagajniške knjige v 'redu, kakor je bilo v redu poslovanje vsega odbora in predlaga labsolutbrij, 'kar zbor soglasno sprejme.
Na predlog tov. Frana Lunačka iz Mirne se soglasno sprejme stari odbor, le mesto odišlega namestnika — odbornika se izvoli tov. Jože Tratar iz Trebnjega.
Odbor se konstituira naslednje: Predsednik: Menard Vilko, namestnik Marine Martin, tajnik: Ivanetič Alojzij, blagajničarka: Sušriik Milena, odborniki: Žukovec Franc, Sesek Valči, Dovjak Marija, namestniki: Jože Tratar Rodič Justina, Peček-Jenko Amalija. Nadzorni odbor: Skebe Vemceslav, Srpan-Kozjak Erna, Schweiger Hedvika. Menard Vilko, preds. Ivanetič Alojzij, taj.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 24. nov. 1934. Od 92 članov je bilo navzočih 78, t. j. 85%.
Tov. predsednik je ob pol 10. uri otvoril zborovanje, pred prehodom na dnevni red se je poklonil manom kralja Mučenilka v daljšem komemorativnem govoru in sklenil govor z zaobljubo, da prav mi obmejni učitelji hočemo stati v prvi. najbolj izpostavljeni in ne-probojni falangi Čuvarjev Jugoslavije in njenega edinstva! Ob spominskih besedah za pok. gen. Maistrom je med drugim naglasih Prepričani smo, da brez Maistra mi danes ne bi bili tukaj! Nato je podal tudi situacijsko poročilo ter po ugotovitvi sklepčnosti in prečkanju zadevnih točk pravil JUU otvoril občni zbor. Kot predsednik in večino dosedanje upravne dobe tajnik je podal obširno predsedniško in tajniško poročilo. Temu so sledila temeljita poročila vseh ostalih funkcionarjev in referentov. Po poročilih so bile volitve ter je bil soglasno izvoljen upravni odbor, ki se je konstituiral: predsednik Vau-da Mirko, namestnik Fürst Marica, blagajnik Ferk Ivan, tajnik Kodrič Rudolf, odborniki: Cvetko Fran, Pur Josip, Sardoč Adam, namestniki: Makuc Drago, Šafarič Franc in Borko Franc. Nadzorni odbor: predsednik From Vekoslav, Konečnik Franja, Andrejčič Ivan. Najvažnejši sprejeti sklepi: 1. Članarina za ŠM naj se pobira ločeno od društv. članarine. 2. K Učit. tiskarni pristopi društvo danes^ z 1 deležem, pozneje z več, apelira se na članstvo, da pristopijo tudi sami. 3. Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra podpremo z znatnim zneskom prihodnjič. 4. Vpraša naj se, kaj je z nemškimi dopisi glede božičnice za učence avstrijskega državljanstva. 5. Tovariši iz Lokavca so nam dobrodošli, a po pravilih žal ne morejo biti pri nas včlanjeni.
Proračun je bil sprejet in je članarina ista kot lani. Priporoča se udeležba s poklonitve-no deputacijo 7. dec. 1934. na Oplenac ter po izvajanjih tov. sres. šol. nadzornika Tomažiča številnejši pristop k Šol. matici in sodelovanje pri CMD.
Preds.:Vauda Mirko. Tajnik: Kodrič Rud.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO M. SOBOTA je imelo dne 15. dec. v Murski Soboti svoje redno zborovanje, kateremu je prisostvovalo 76 članic(-ov).
Pred zborovanjem je bil članski žalni sestanek za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Tov. Ivan Hribar je počastil spomin velikega pokojnika s krasnim govorom.
Po premoru desetih minut je predsednik otvoril društveno zborovanje.
Objavljeni so bili došli dopisi. V zvezi z njimi je prišlo do sledečih sklepov:
1. Naknadni proračun sekcije se sprejme.
2 Društvo pristopi k Učiteljski tiskarni z 2 deležema. Vabijo se člani, da pristopajo tu-
di kot poedinci k tej važni stanovski zadrugi.
3. Članstvo si oßvaja predlog, ki ga je začasni društveni odbor poslal sekciji, naj se v vidno počastitev spomina velikega kralja osnuje posebna socialna stanovska ustanova.
Tov. Štubel je podal poročilo volilnega odbora, v katerem je pojasnil, da se na zadnjem zborovanju izvoljena uprava ni konstituirala, ker je prišlo med poedinimi člani do od vo j enih mišljenj glede pravilnosti zadnjih volitev in načina štetja glasov. Izvoljen je bil le začasni tročlanski odbor z nalogo da upravlja društvo do prvega zborovanja. Tvorijo ga tov. Hribar, Štubel in Stanič. Po daljši debati, se sklene izvesti ponovne volitve, da pridejo v upravo predvsem tudi članice. Izvoljena je bila soglasno nova uprava, ki se je nato v posebni seji konstituirala takole:
a)	Upravni odbor: Štubel Mirko, predsednik; Jerovšek Marija, podpredsednica; Savli Andrej, tajnik; Hribar Ivan, blagajnik; Mle-kuž Zora, Antauer Evgenija, Horvat Bela, člani. Namestniki uprave: Tomšič Živko, Stanič Ivan in Gabrijelčič Sonja.
b)	Nadzorstvo: Verteš Aladar. predsednik; Kočar Karel podpredsednik; Weit Fran, tajnik. Namestnika nadzorstva: Kos Leopoldina in Furek Roman.
V ostalem se je sklenilo še ustanoviti društveno knjižnico. V ta namen se izterjajo dolgovi na neplačani članarini, ki segajo že v 12.000 Din. Tov. blagajnik se pooblašča, da te dolgove energično izterja. Tov. predlsednik je že pri volitvah uporabil čl. 14. tč. 3 pravil.
Tov. nadz. Velnar je zelo obširno govoril o šolski administraciji o uradbvan ju šol. upraviteljev in o kmetskih in gospodinjskih na-dalj. šolah.
Miro A. Štubel. preds. Savli Andrej, taj.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 12. decembra 1934. v Žužemberku ob številni udeležbi.
Po otvoritvi se je spomnil tov. predsednik v izbranih besedah tragično preminulega .Viteškega kralja Aleksandra I. Zedjiniltelja ter poudarjal med drugim zlasti veliko ljubezen visokega pokojnika do našega učiteljskega stanu. — Po komemoraciji je bil 15 minutni odmor v počastitev spomina blago-pokojnega kralja.
Po odmoru je predaval tov. Pavel Japelj o kmetskem gospodarstvu v preteklosti ter tov. Dekval o kmetskem gospodarstvu v prihodnosti.
Prvi predavatelj je pokazal na premnoge hibe našega narodnega gospodarstva, ki so ga ovirale in rušile; razkril daljne in bližnje vzroke današnje krize v katero je zašel naš kmet v mnogočem tudi po lastni krivdi.
Drugi predavaihelj pa se je zamislil v bodočnost našega kmetsikega gospodarstva. Po njegovih mislih in po današnjih razmerah sodeč, bo rešitev našega kmetskega vprašanja v zadružništvu, zakaj poedinec ne pomeni mnogo, celota vse.
Po predavanjih se je otvorila živahna debata. Šole, bodisi osnovne, kot kmetijsko nadaljevalne čakajo v bodočnositi velike in težke naloge, namreč vzgojiti nov kmetski rod v zadružnem smislu.
Obei predavanji sta bili prav dobro podani, zato sta žela oba predavatelja obilo priznanja in zahvale. Članarino za Slov. Šol. Matico pobira poverjenik do konca decembra.
Prih. zborovanje se bo vršilo meseca marca v Žužemberku.
Fr. Mervar,
predsednik.
Rafaela Hrovatova,
tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA je zborovalo 15. decembra 1934. v Črenšovcih. Navzočih 58 članov in 1 abituri-entka ito ie 75%.
Tov. Drekonja je imel žalni govor o bla-Sopokojnem kralju Aleksandru I. Zedinitelju. V lepo zamišljenem govoru je podal pravi življenjski lik kralja, predvsem kot človeka, junaika in viteza. Po končanem govoru se je članstvo z 1 min. molkom poklonilo spominu velikega kralja.
Sledila je K urna prekinitev zborovanja.
Tov. predsednik Peternel je podal daljše situacijsko poročilo združeno s poročilom o poteku banovinske in državne skupščine ter je končno vabil članstvo za prisitop in podpisovanje deležev za Učit. tiskarno.
Tov. tajnik je dal poročilo o zunanjem in notranjem poslovanju društva.
Moda 1935
modni listi, journali za ročna dela in volno, razni znanstveni časopisi in revije v veliki izberi. Sprejemajo se naročniki na vse vrste časopisov in revij tu in inozemskih.
Oglejte si zalogo v naših knjigarnah
UČITELJSKA TISKARNA reg. zadruga z o. z.
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
Podružnica v Mariboru, palača Banovinske hranilnice
Zelo zanimivo je bilo blagajniško poročilo in razprava, ki ji je sledila soglasno sprejeta zaupnica.
Pri volitvah je bil sprejet predlog, da se vrše tajno.
Izid voliitev je bil sledeči: Peternel Ludvik, predsednik; Gumilar Fran jo, podpredsednik; Skočir Stanko, tajnik; Preininger Janez, blagajnik; Prešeren Štefanka Čehovin Rudolf in Pupis Lojze, odborniki. Nadzorni odbor: Šprager Ferdo, Drekonja Ciril in Hvala Tone.
Sklepi: Društvo prispeva za socialni fond Viteškega kralja iz prihrankov v blagajni pozneje, ko se bodo uredile finančne razmere. Priporoča se, da se vsak oddolži spominu velikega borca generala Maistra, na način, da prispeva za Maistrov kamen Učit. domu v Mariboru. Za vsako župnijo se določi poverjenik, ki bo zbiral denar.
Za venec Viteškemu kralju prispeva vsak član 1 Din blagajni. Proračun sekcije za leto 1934.-35. se odobri.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v februarju v Dol. Lendavi.
Skočir Stanko,	Peternel Ludvik,
■tajnik.	predsednik.
+ JUU UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR - MESTO je imelo svoj letni redni občni zbor dne 22. novembra 1934.
Navzočih je bilo 52 člana izmed 66 včlanjenih t. j. 79%.
I.	Pred pričetkom skupščine je bila ko-memoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Tovariš predsednik Hočevar je v iskrenem govoru orisal delo in stremljenje vladarja kot najvišjega borca za svetovni mir, čuvarja Jugoslavije ter velikega pospeševatelja narodne prosvete. Žalni svečanosti je sledil kratek odmor.
II.	Po odmoru je sledilo zborovanje. Tov. predsednik se je v toplih besedah spominjal pokojnega generala Maistra za jugoslovanski Maribor.
Po poročilih delegatov o državni in bano-vinski učiteljski skupščini ter po poročilu tajnika so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Odobri se znesek Din 300.—- Učiteljskemu domu v Mariboru namesto venca na grob generala Maistra.
2.	Članstvo pristopi korporativno k »Slovenski Šolski Matici«. Članarina se bo pobirala v 10 mesečnih obrokih.
3.	Ker so vsi člani društva tudi člani Pedagoške centrale, naše društvo ne nakaže izredne podpore.
4.	Priporoča se udeležba pri poklonitvi na grobu pokojnega Viteškega kralja na Oplenacu. Prosimo pa sekcijo, da organizira zopetni obisk v spomladanskih mesecih.
5.	Za socialni fond Viteškega kralja nakaže društvo Din 400.—.
6.	Knjižice — izpričevala naj se nabavijo na račun krajevnih šolskih odborov, ker so vedno bila šolska spričevala brezplačna.
7.	Naše društvo je ugodno posredovalo, da je ostala II. deška narodna šola v Mariboru neokrnjena. Nujno potrebno pa je tudi. da se preuredi ena deška in dekliška šola v Mariboru v popolno višjo deško in dekliško narodno šolo.
8.	Naša organizacija naj bo že pri sestavi in odobritvi državnega proračuna pozorna, da ne bo budžet prosvetnega ministra skrčen v škodo narodne šole in učitelj stva.
9.	Sekcija naj skuša doseči za učiteljstvo enkratno prosto vožnjo v počitnicah v svrho spoznavanja domovine.
10. Glede proračuna naše sekcije želi naše društvo, da se opusti priloga »Prosveta«.
Po tajniškem in blagajniškem letnem poročilu je bil sprejet sklep, da ositane društvena članarina ista kot lani.
Izid volitev je bil sledeči: Upravni odbor: predsednik Hočevar Ciril, podpredsednik Go-lež Franjo, tajnik Womer Ivan, blagajničarka Wieser Friderika, odborniki: Černovšek Mara, Feinig Ivan, Juvančič Olga; namestniki: Špan-
ger Vekoslav, Petrič Ludovik, Faganedi Anton Nadzorstveni odbor: predsednik Alt Aleksander, podpredsednica Stupan Milica, odbornik Ramšak Franc, namesitnika: Dojčinovič Vla-sta, Vinšek Dora.
Ivan Woiner, s. r.,
tajnik.
Ciril Hočevar, s. r„
predsednik.
Novosti na knjižnem trgu
—k V novo leto z »Našim valom«,
bogato tedensko ilustrirano revijo za radio, gledališče, film, šport in modo. Pravkar je izšla nova številka, ki prinaša na uvodnem mestu misli na božični večer, od dr. Janka Tav-zesa. Ivan Vuk, je prispeval zgodbo »Ministrant Ivan«. Maša Slavčeva priobčuje »Počitniško potovanje«. Nadvse zanimiva je nova slikanica, ki obsega 4 strani in nas vodi s kulturno ekspedicijo berlinskega filmskega Podjetja »UFA« okrog sveta. Nadaljuje se Sel Catinijev roman »Emilio Berenini«. Za radijske amaterje je »Naš val« vpeljal ilustrirano »Radijsko tehniko«, za naše dame pa modno rubriko. Na posebni 12 strani obsegajoči prilogi ima pregledno razvrščen program vseh važnih evropskih oddajnih postaj katerega izpopolnjuje še posebna rubrika »Na našem in na tujem valu«. »Naš val« izhaja vsak petek in stane mesečno le 12 dinarjev Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val« Ljubljana.
~k Koledar obrambne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 1935. Cena 15 Din. — Poleg koledarskega dela ima še zelo bogato vsebino in obsega 128 strani. Vse narodno obrambno delo, ki ga vrši CMD je razvidno iz obsežnega Vestnika CMD. ki je priključen ositalemu delu koledarja. — Tudi z naročilom tega koledarja podpremo CMD in njeno delovanje.
—k Mirko Javornik: Srečanje z nepoznanimi. Založila Delavska založba r. z. z o. z. v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 28 Din, vezano 40 Din. — Krekova knjižnica izda vsako leto tri knjige. — »Srečanje z nepoznanimi«, originalno slovensko delo mladega pisatelja Javornilka. je izšlo kot druga knjiga v 1. 1934. Pisatelj je že znan po svoji knjigi »Črni breg«, ki jo je izdala ista založba. Knjiga se dobi tudi v Učiteljski knjigarni.
—k Juš Kozak, »Za prekmurskimi kolni-ki«, izdala Tiskovna zadruga. »Slovenske poti«, zvezek XV. 88 strani, 10 slik na posebnih
prilogah. Cena vezanemu izvodu Din 40._,
po pošti Din 41.50. — O nobeni slovenski pokrajini nimamo tako svojevrstne knjige, kakor smo jo pravkar dobili o Prekmurju. Pisatelj je prepotoval dobršen del Prekmurja na kmečkem vozu. Tako je ob neposrednem doživetju krajev in ljudi nastala ta knjiga, ki združuje v sebi razgibanost potopisne reportaže in stilistično dognanost umetniške stvaritve.
—k Telesno Vaspitanje — Izšla je tretja številka II. letnika tega lista s sledečo vsebino: Smrt kralja Uedinitelja; Kralj Peter II.; Prve realizacije — sistema dela; Razpored dela iz predmeta »Telovadba po sokolskem sistemu«; Dva sokolska izleta i. dr. — List izhaja mesečno in stane 30 Din letno. Uredništvo in uprava Zagreb. Bogovičeva 7.
—'k Jugoslovenska škola izhaja že četrto leto pod uredništvom gg. Dušana Bogunoviča in L. Krajačiča. List je namenjen delavcem za narodno izobrazbo in se bavi z vprašanjem prosvete širših narodnih slojev in posega v ekonomsko socialno in kulturno življenje naroda. — Naročnina znaša letno 50 Din. Posamezna številka 10 Din. Naročnina se pošilja na naslov: Jugostovenska škola, Zagreb. Bogovičeva 7.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
FR. P. ZAJEC
lipriin optik Ljubljana, Stari trgi
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
Selili an
TUŠI ZA IZVLEČENJE
izdelujejo se skoz desetletja po lastnem postopku ter so si vsled svojih dobrih lastnosti in zaradi svoje trajne kvalitete pridobili ves svet. Pelikan tuši so lahko tekoči, odporni proti vodi in radiranju, mogoče jih je razredčiti in mešati med seboj. — Izdelujejo se v črni barvi in še v 39 raznih nijansah.
GUNTHER WAGNER — ZAGREB
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
QOSPOS VETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.