- »The btit medium to reach the best costiim ert. Ov s Izhaja dvakrat g na teden. b _ S i Velja za celo 2 leto $3.00 I 1 £ □miiiiuiiiummitiuouiiniiiiff < ŠTEV. 2. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919% AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH Srd rS7Q ____CHICAGO, ILL., PETEK, 7. JANUARJA, 1921. ~ ~ LETO VII Poblished and distributed under permit (No. 320) authorize bf the Act of October 6- 1917, on file at the Pott Office mf Chicago. HL — By the Order of the President A. S Burleson Postmaster General. POLITIČNI PREGLED. PO TOVARNAH SE ŽE KAŽEJO BOLJŠA ZNAMENJA. . Ta teden so že v več tovarnah začeli obratovati v večjem obsegu. Delavci se vračajo na delo, če tudi še ne vsi, vendar vsak dan v večjem številu. Vse kaže, da se bodo v novem letu razmere hitro izboljšale. V Detroitu, Mich., so se delavske razmere že znatno izboljšale. Tako pravijo od tam prihajajoča poročila. Uradniki družbe "Reo Motor Car Co-" so izjavili, da bodo v najkrajšem času zopet sprejeli vse delavstvo, ki je pred časom delalo za to družbo. Tudi iz drugih mest države Minn, poročajo, da ^odo začele tovarne kmalu obratovati s polno paro. Remnant of a Famous Gold Rush LORD CHURCHTL IN MARŠAL FOCH SE POSVETUJETA. London, 6. jan. — Te dni se bosta sešla Lord Churchill in oče bivše zavezniške vojske maršal Foch. — Glavni namen njunega sestanka je zopetna nevarnost boljševikov v prihodnji spomladi. Vse pogodbe, ki so jih boljševiki podpisali v preteklem letu, so baje razglasili za ničevne in za neobvezne. V višjih zavezniških krogih so mnenja, da med Poljsko in boljševiki Tlite ruined old Russian church at Lake Dennett, Alaska, Is all that remains of the city of 20,000 people which thrived at the head of the famous Chilk001 I'ass during the pold rush of 1898. It was there that the prospoc-um-k outfitted and made rafts and canoes for the trip on the Yukon elver. To je še ostalo od znamenitega kraja, kamor je svet nekoč hitel za zlatom. Ta ruska stara cerkvica je vse, kar je še ostalo od mesta, kjer je nekoč živelo okoli 20,000 prebivalcev. To mesto je zrastlo ob zglavju znamenitega Chilfeoot-prehoda v tistih velikih navalih za zlatom leta 1898. Tu je kraj, kjer so iskalci zlata opremili svoj prvi splav in čolne, ko so se podali na pot za zlatom po reki Yukon. to je tam, kjer se Pisti stavijo, že v uniji. Kakor hitrek^bo^nogoče, bomo pa še 4'Press Room" dali v unijo in tako bo celo podjetje unijsko. IRSKA. Ves svet se je začudil, ko je izvedel čudno novico, da je predsednik Irske republike, De Valera v Du-blinu. Še pred prazniki je bil v New Yorku. Naenkrat je izginil in nihče ni vedel, kje je. Rekli so, da je blizu New Yorka, kjer se zdravi.l Toda naenkrat se je pojavil v Du-| IZ KATOLIŠKEGA SYETA. PAPEŽEV DAR JUGOSLOVANSKIM OTROČIČEM. Od daru sv. očeta Benedikta XV. otročičem (bambini) kraljestva SHS, je apostoska nunciatura v Bel-gradu odločila in poslala za ljubljansko škofijo škofijskemu ordina-riatu znesek 30.000 din. — 120.000 K, da se ta vsota razdeli po namenu svetega očeta. Radi tega se razpisuje s tem za blinu. Njegov tajnik, ki je ostal v, vt 1 • , , , revne otrocice v starosti do osem New Yorku, je rekel, da te De Va-i i** a - ^ ■ , j- , -r , J let ISOO darov po 400 K in 3000 da- odsel na Irsko zato> ker je vi-! rov po 2QO K del, da je sedaj tako potreben tam, Pri razdelitvi bo merodajen sleda je njegova dolžnost, da se izpo-^ dečj red. stavi nevarnosti in gre nazaj do- nazaj mov. Tam je imel posvetovanje z vsemi raznimi svojimi "ministri".— Vse se je začudeno vpraševalo, kako je mogel priti na Irsko, ne da bi vlada kaj o tem vedela, ko je "J vendar vsa Irska zastražena, kakor kaka ječa. Baje se je izkrcal najprej v Bordeaux in od tam je šel z ribiško ladijo na Irsko. — Tudi je vse začudeno pričakovalo, kaj bo naredila angleška vlada. Dasi ga vlada še do danes ni GROZILNO PISMO- Wilmington, Del., 6. jan. — Župan mesta Wilmington je danes lahko' prejel grozilno pismo, kjer mu ne- vsak čas zagrmi in svet bo stal pred novo nevarnostjo- JAPONCI SE UTRJUJEJO V SIBIRIJI Harbin, 6. jan. — Poročila iz Mandžurije naznanjajo, da hite Japonci na vso moč utrjevati svoje postojank^ ob črti, ki so jo zasedli pri zadnjih pohodih v tamošnjih pokrajinah. Iz Kabarovska poročajo, da prihajajo vsak dan vetji oddelki japonskih regularnih čet. Vse kaže, da se Japonska boji boljševiškega vpliva na Kitajskem. Širijo se tudi govorice, da zbirajo boljševiki večje mase svojega vojaštva v ozadju demarkacijskih črt. I\aj pravzaprav hočejo boljševiki, ne ve nihče. Gotovo je le to, da za igračo ne koncentrirajo svojega vojaštva. kdo grozi, da bodo, ako se delavske razmere ne izboljšajo, zažgali mesto Wilmington. V mestu baje vlada revščina, ker so tamošnje tovarne pozaprte že par mescev. Županu so dali samo tri dni odloga. Takih grozilnih pisem pa je bilo prejetih že več tekom zadnjih tednov. Policijo mesta Wilmington so ojačili in pravijo, da so pripravljeni na vse slučajnosti. HARDING PROSTOZIDAR. Kakor skoraj vsi predsedniki, tako se je dal tudi naš izvoljeni predsednik Harding sprejeti s posebnimi slovesnostmi v 33- stopnjo pro- tozidarske lože. — Med zadnjimi predsedniki je bil samo Wilson tako možat, da je odklonil to "čast" in se ni hotel dati sprejeti. In to je seveda igralo precejšno ulogo v bojih proti njemu. Ni bil prostozidar, zato pa po njem. Harding je najbrže videl, da je za to boljše biti prostozidar, kakor pa biti preganjan. KOMUNISTIČNI POJAVI V JUGOSLAVIJI. Kakor poročajo so se dvignili te dni tudi jugoslovanski komunisti in hoteli kaliti mir v državi. Toda vlada je nastopila z vso strogostjo, zaplenila in ustavila vse njih liste, po-zaprla vse njih voditelje. Vendar po drugih mestih Jugoslavije vlada mir, samo v Beogradu so nastopili. Nekako 200 oseb je bilo ranjenih. Ubitih baje ni bilo nič. BOLJŠEVIŠKI AGITATORJI SO SE RAZKROPILI PO VSEM SVETU- Copenhagen, 6. jan. — Semkaj do-šft potniki, ki so ravnokar dospeli iz Rusije, pripovedujejo, da so boljševiki organizirali nad tisoč mladih oseb, jih založili s potrebnim denarjem in jih sedaj razposlali v svet. Te nove razširjevalce boljševiškega evangelija so vežbali neki več mescev, nakar ^o jih peslali v svet, da v tujem svetu delujejo za začrtane cilje Lenina in Trockija. PARNIK SE JE POTOPIL- Madrid, 4. jan.--Parnik Santa Isabel je danes zadel na neko skalo in se je kmalu nato pogreznil v globino. Rešilo se je samo 45 oseb, dočim je nad 200 življenj našlo smrt v valovih. NEMČIJA SE BO RAZDELILA. Kakor poročajo, se bo Nemčija razdelila v več držav. Tako se govori o združitvi Bavarske z Avstrijo. Prusija bo ostala zase republika. Tudi zelo delajo za monarhijo, da bi zopet poklicali na prestol Hohen-zolerce, ki so bili Nemci za Nemce. FARMARSKI PREDLOG WILSON VETIRAL. JE VILA ZOPET NASTOPA. E1 Paso, T«x., 4. jan--Francisco Vila vodi vladne čete, ki zasledujejo neko krdelo banditov. Pravijo, da so bili ti banditi, ki jih Vila sedaj spregan j a, prej njego-vi*lastni pristaši. Predlog glede posebnega urada, ki naj skrbi za financiranje farmar-skih produktov, ki sta ga sprejeli obe zbornici z veliko večino, je predsednik Wilson jvetiral. Toda takoj nato ga je senat zopet sprejel in predlog je sedaj že postava, če tudi brez Wilsonovega podpisa. ATILOV GROB NAJDEN!? V strugi reke Aranke na Ogrskem so odkrili veliko krsto, ki jo bodo izvlekli iz vode. Arheologi so mnenja, da je to krsta hunskega kralja Atile, o katerem se pripoveduje, da so ga po smrti položili v tri krste in jih spustili na dno reke. NAŠA TISKARNA UNIJSKA. Mi, kot delavsko podjetje, smo odločno za unijonizem delavstva. V slogi je moč! Delavstvo se mora dajies združiti v močne stanovske organizacije, da se bomo skupno in združeno borili za svoje pravice.— Ker pa naši rdečkarji s svojim fanatizmom razdirajo delavsko solidarnost in edinost, zato smo mi toliko proti njim. Vera naj bo vera, in ne spada v delavsko vprašanje- Zato smo silno želeli, da bi si mogli naše razmere prej ko preje urediti tako, da bi naredili naše podjetje unijsko. Toda razne težave in zavire so nas zadržavale, da nismo mogli tega doseči. Za sedaj se nam je pa vendar posrečilo narediti začetek in imamo "Composing Room", i. popolne sirote, ki se oskrbujejo od dobrih ljudi ali v sirotišnicah in zavetiščih; 2- na pol sirote; 3. otročiči revnih krščanskih staršev; 4. nezakonski otroci, ako so matere revne in nadalje nesvarnega življenja. K temu nimamo drugega pripomniti, kakor to, naj si vsi uredniki "Prosvete" nataknejo očala in to HI Prejeli smo knjige DRUŽBE SV. MOHORJA za leto 1921. Kdor jih želi prejeti, naj se takoj zglasi, dokler jih je še kaj v zalogi. CENA $2.20. S videl a in ne prebero, da ne bodo zopet tako neve gotovo, ali je res tam ali ga ni, umnih razdirali, kakor so jih zad-vendar se je Lloyd George je iz- njič. Svetemu Očetu očitate, da ne javil, da je pripravljen sam sniti se podpira zadosti revežev. Sveti Oče z njim na miravno posvetovanje in je že veliko storil za ubožce. Zdaj se pogovoriti o pogojih, po katerih nam pa poVejte, koliko ste vi sto-bi se sklenil mir. Toda postavil; riij za nje| je pogoje, da se o kaki neodvisnosti} Irske ne bo smelo govoriti. Seveda je De Valera odločno odklonil in izjavil, da je pripravljen priti v London, ako ga vlada prejme kot zastopnika svobodnega naroda, ne kot podložnih sužnjev Anglije. — Lloyd George še ni odgovoril. Cel slučaj je jako zanimiv, ker kaj takega še ne pomni svetovna zgodovina. Vsa čast in ponos pa irskemu narodu. In tu se vidi, kaj se da doseči, ako je cel narod ene misli. Kako je bilo žalostno in je še doma pri nas, da so še do danes celo med izobraženci takozvani "starini" in "mladini", to je za Avstrijo, da bi šla Jugoslavija nazaj, in pa za Jugoslavijo. Starini so največja sramota za slovenski narod. Na Irskem so vsi duhovniki, vsi škofje, razun enega, vsi redovniki in ves narod kot tak odločno proti " postavni" vladi in se vsi bore za svobodo in nikomur ne pride# na misel, da bi bil izdajalski "starin". V resnici krasen zgled za vse druge SLOVENSKI TRGOVCI OGLA-narode, kako se je treba boriti za SAJTE SVOJA PODJETJA narodno svobodo. V "EDINOSTI.' " ~ i i t NAJCENEJE IN NAJHITREJE — pošiljamo denar v Jugoslavijo. — po cenah istega dne, — ko nam denar prinesete. Današnje cene so: 300 kron.................$ 2.40 400 " ..................................3.20 500 " ..................................400 600 " ..................................4-90 700 " ..................................5-75 800 " ............................6.47 900 " ..................................718 1000 " ..............................7-75 5000 " ..................................38 50 IOOOO " ..................................76.00 Vsa pisma naslavljajte na: EDINOST, 1849 W. 22nd St., NOVA UREDITEV CERKVENE SODNE OBLASTI PO RAPALSKI POGODBI. Kakor poročajo iz Rima, se je sv. stolica po sklepu rapalske pogodbe takoj začela pečati z ureditvijo cerkvenih oblasti v soglasju z novimi mejami med Italijo in Jugoslavijo. Reka se končnoveljavno odcepi od senjske škofije in postane samostojna škofija, ki bo obsegala samo reško ozemlje- V Zadru ostane nadškof, ki pa ne bo več dalmatinski metropolis marveč bo njegova o-blast obsegala samo Zader in otoka Oes in Lošinj. Ostale župnije za-^drske nadškofije se priključijo ši-beniški škofiji. Šibeniška škofijska stolica se v kratkem izpolni. Ser danji zadrski nadškof dr. Vicko Pu-lišic bo odstopil ter bo na njegovo mesto imenovan sedanji pomožni škof pl. Borzatti. ŠIRITE LIST "EDINOST' - -A ESS Ji Siti• ... GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Iz jaha dvakrat na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL. strošek za to deneš na stran. Nje verjetne s vote gredo v zgubo vsled nezmernega vživanja alkoholnih pijač: — koliko denarja požro veselice, zabave! — Omalovaževati ne smemo dolarjev, ki gredo dobesedno v dim po cigarah, cigaretah: bi se !i ne dalo tudi tu mnogo prihraniti? — je ii cigara, cigareta tvoj gospodar? — Kaj naj rečem o igranju kjer gre za visoke ali pa tudi le j lu. To društvo spada k J. S. K. J. pod št. 120. Vsa čast članicam, da se tako trdno in neomajno držijo katoliških načel, zavedajoč se, da je ona vera, ki so jo podedovale po svojih ljubih starših, edina, ki u-stvarja mir in ljubezen v družini in v človeški družbi sp!oh. Kjer se vera zametuje, tam gine tudi mir, medsebojna ljubezen in sloga. Drage članice! Idite po tej poti samo za nizke svote, ki pa budite j naprej, kakor ste hodile do sedaj in obe strast Ho icrre — Kaj imaš od jVaše društvo bo slovelo po naši na- Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. JUGOSLAVIJA, ZVEZA AVTONOMNIH DRŽAV. Kakor smo zadnjič na kratko sporočili, je postala Jugoslavija nekaka trialistična država, to je, nazdeljena je na tri avtonomne dele: Slovenija s Prekmurjem, Hrvatska in Srbija. Samo vojaštvo in pravosodje je ostalo skupno, druga ministerstva so razdeljena in ima vsaka avtonomna krajina svoje. Manjka nam še natančnejših poročil, kako in na kakšni podlagi je izvedena ta razdelba. Vendar pa že danes lahko eno konštatiramo: Jugoslavija bo našla samo sebe, to je: razmere se bodo začele pravilno urejevati. Te dni prihajajo sicer poročila v velikih boljševiških ali komunistiških nemirih v Beogradu- Vendar je pa naj-brže to samo majhen poizkus Trotzkijevcev, s katerim bodo pokazali, kako so slabi. Ta nova odločitev v Jugoslaviji jc imela velikanski učinek na našo zunanjo veljavo. Do sedaj so nas vsi večji ameriški listi prezirali kot narod, ki nima prihodnjosti, ki se bo prej ali slej podal pritisku Habs-burgovcev in padel nazaj v njih sužnjost za vedno. Zato je valuta tako padala zadnje mesece. Zato so nas povsodi prezirali iz tako pomilovalno gledali, kjer koli smo povedali, on kod smo doma. Toda sedaj pa naenkrat čutimo drugi veter. Tako smo takoj opazili, da so začeli ameriški veliki dnevniki o nas več poročati. Chicago E>aily News, eden izmed največjih listov sveta, je sedaj priobčil krasen članek o Jugoslaviji in njeni veliki prihodnjosti. Zlasti krasno spričevalo daje Slovencem. Članek je bil pisan že 10- novembra, pa ga urednik ni hotel priobčiti, ker smo bili nič. Sedaj ga je. To je značilno. Danes smo pa čitali, kako velik, uničujoč učinek je imela ta odločitev na Mažare. 31. decembra se je baje odločila ta razdelba Jugoslavije. Na isti večer se je pa v Budapešti obesilo 12 najvplivnejših mažarskih politikov in sicer kakor poroča New York Times: "Vseh dvanajst samomorilcev je zaputilo izjave, v katerih pravijo vsi, da jih je gnal v samomor obup radi desperantnih razmer Ogrske v sedanjosti, posebno pa ker ni za njo več nikakega upanja na kako prihodnjosti" To je značilno. Računali so do zadnjega, da se posreči njihovim agentom, da razdero jugoslovansko edinstvo, pa da se jim posreči vzbuditi med Hrvati in Srbi toliko mržnjo, da se bodo začeli nemiri v Jugoslaviji, katere bi bili Mažari s pomočjo Habsburgovcev izrabili, da bi razbili Jugoslavijo in z nova zakraljevali nad svojimi bivšimi sužnji. Mi sicer sočustvujemo z Ogri, ker vemo, kako jih mora boleti tolik poraz njih naroda, ki je bil tako prevzeten in tako ošaben in tako sam vase zaverovan, da ni poznal nobenega druzega naroda več kot sebe-Vendar tu je samo nov slučaj, da gre napuh pred padcem in pa da gre krivica samo do gotove meje, potem pride pa toliko večja kazen kolikor večje so bile krivice. Ogri bodo morali sami na sebi čutiti sedaj, kaj se pravi biti suženj. Sedaj bodo spoznali, kaj so čutili oni nesrečni narodi, katere so oni do sedaj tako tlačili in zatirali. DOBER SVET JE BOLJŠI NE GO SLAB PRIJATELJ. Rev. J. Vaš ustanovitelj. na- pač pa je bila nekaj novega za nas simbolična predstava, ki jo je snoVal in priredil Mr. Čagran, mreč odhod starega leta in nastop novega. Mr. Čagran sam je predstavljal občinstvo, sin, Mr. V. Čagran, pa staro leto. Občinstvo očita staremu letu vse njegove napake in ga slednjič poživlja, naj se hitro pobere. Staro leto — sključen starček sivih las v beli halji—se opravičuje in zvrača krivdo na občinstvo samo, dokler ne začne biti ura polnoči. Tedaj se staro leto pogrez-ne in po dvorani nastane tema. Ura bije dalje, — nekaj pretresljivega! vražnik varčnosti. Za to K. II. ^ izpod rok, ne kupujeva ničesar, kar Pregovor pravi: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Če se, mladina, sedaj ne boš privadila varčevati z zaslužkom, potem se tudi pozneje ne boš. Dovolj žalostno je in pomeni široko odprta vrata v revščino, ako si mladenič in dekle v vseh letih svoje mladosti komaj toliko prihranita, da s silo zmagata stroške ^ročnega dne, ali dolžna ostaneta fotografu za lepo poročno sliko, ali trgovcu za poročno obleko. To je žalosten začetek in kar sledi bo še žalostnejše, posebno za uboge njune otroke. Revščina, pamanjkanje, lakota so za starše šola pokore za razbrzdano, zapravljivo mladostno življenje, za otroke pa nezaslužena nesreča, v katero jih je pahnila lahkomišlje-nost njih starišev že v zibeli. Iz starega kraja se je peljal duhovnik v Ameriko. S kapitanom sta o priliki govorila o ameriških razmerah, o delavskem vprašanju in o načinu, kako bi se dalo shajati s zaslužkom, ki je sicer velik dandanes, pa vendar ne prevelik v razmerju z visokimi cenami živil in o-bleke. — Kapitan je povedal, kako on dela v svoji družini. Z žena sta se zmenila, da ne bota ničesar kupovala na knjižico, ampak vse hoče- obe strast do igre. igre, česar bi ne dobil v zanimivi [ selbini! knjigi, ne samo zabave, kratkočasja, j ampak podučne zabave, koristnega kratkočasja. Hrepenenje po kratko- J Chicago, 111. — Povedal bom, ka- — Ko udari zadnjič, se dvorana ne-casju, zabavi in vzivanju je hud so- jko smo se pri nas posioviii od stare- | nadoma razsvetli, prikaže se lepa je trqba 1 ga leta- Društvo Krščanskih Ma-»deklica, ki v lepi deklamaciji nagovori občinstvo in slednjič pozove na oder novo leto: krasnega majhnega dečka v belem oblačilu. (BiJa sta to Miss D. Banich in njen bratec) Ta simbolina predstava je bila zares zelo pomembna. Mr. Čagra-nu čestitamo ! 1. R. da stariši svoje otroke že v zgodnji (ter je priredilo na Silvestrovo v cer-mladosti navajajo k skromnosti v (kveni dvorani zabavni večer. — Ta- vsem tem. . j ko j pri vstopu v dvorano se je vsa- Poželjivost po vživanju raste z o- ?kemu razlil po obrazu čut neke no-trokom, dečkom in deklico. Vsak branje zadovoljnosti. Tam okoli so cent, vsak nikelj, ki ga znajo dobiti stale namreč mize, preobložene z iz rok svojih starišev, stricev ali tet j različnimi posvetnimi dobrinami. ni res potrebno in še v potrebnem vzameva najpotrebnejše. Poleg tega dobiva tudi boljše blago in bolj po ceni ker tudi trgovec ima rajše manjše cene in gotov denar, kakor pa narobe. — Dosedaj sva se prepričala, da je ta način gospodarstva in gospodinjstva najboijši. Toraj proč z dolžno knjižico pri mesarju, peku, grocer ju. Začni že danes vsak hleb kruha, vsak funt mesa i. t. d. sproti plačevati: videl boš, kako veliko večjo vrednost ti bo imel denar, pa tudi več ti bo zalegel. Kupuj le, kar potrebuješ in kar res potrebuješ. — Nekdo je kupil star obrabljen kanon in ni vedel, kaj bi ž njim počel. Prašali so ga, zakaj ga je kupil. Odgovoril je: ker je bil tako po ceni. Vprašaj se, predno kaj kupiš: mi je to res potrebno? — bi seli tre dalo^tudi brez tega shajati? Pa naj je blago še tako vredno, je vendar le drago, ako ni povsem res potrebno. Skleni, ničesar, tudi najmanjše reči in naj bi bilo le samo vžigalične vrednosti, — ne kupiti, ne da bi prej premislil, čemu mi bo, — mi je res to treba? Z dobro voljo in samozatajo se da mnogo privarčevati. Če si skromen, ne delaš izdatkov preko svoje- ali si ga drugače pridobe, gre na pot poželjivosti po telesnih sladkarijah ali še bolj v dušno naslajanje po raznih hudičevih brlogih, ki se jim 4'shows, moving pictures" ali kako drugače pravi. Pri odraščajoči mladini si privzame sladkosnednost drugo obliko, zahteva ne več samo cent ali nikelj, pač pa cele dolarje in je?avno tako, če ne še bolj pogubrfa. S silo izvijejo ubogi stariši nekaj dolarjev svojim odraslim otrokom, ki hodijo k njim po grdi amerikanski navadi 4 'le samo še na hrano", "na bord", drugače pa že samostojno žive in razpolagajo s svojim zaslužkom ne v varčnosti, ampak s zapravljivostjo, ki jo tirja od njih poželjivost in ne-čimernost. Znameniti ameriški državnik je rekel: Kedor vas, mladino, uči, da je mogoče po drugi poti, nego je marljivost in varčnost, priti do premoženja, — ta vam vliva strupa v čašo vašega življenja in vaše prave sreče. Mladina, uči se varčnosti: — starši, učite jo s svojim zgledom varčnosti : bodite vsi skupaj varčni! (Konec.) ta sproti plačevat,. To ima dvojno , ga stanu, ne živiš brezmisleno tja v konst: ker sprot, plačujeva, je re- en dan, - tedaj boš našel, da mar-Ke, kapitan, — denar pa gre nerad I sičesa v življenju lahko pogrešaš in IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Tioga, Wis. — Zopet je prišlo novo leto; morebiti je naše zadnje. A-ko se ozremo nazaj, koliko zanimivih, pa tudi žalostnih dogodkov nam vzbuja spomin na 1. 1920 in zadnja leta svetovne vojske- Moje pero je preslabo, da bi popisalo, koliko krvi in koliko solz se je prelilo in koliko trpljenja, lakote in bolečin se je prestalo v teh letih. Solze mi silijo v oči, ko se spominjam na vas, moji sovrstniki, ki vas že krije črna prst tam na bojni poljani. Dali ste svojo kri in svoje življenje za tužno nam domovino. Zamanj je bil vaš trud in vaša borba. Naša domovina se prodaja in trga kos za kosom. Se li ne more potem naše srce žalostiti ob pogledu na preteklo leto in na zadnja leta sploh? Sovražniki napadajo naše organizacije, kakor n. pr. "Orle". Boj se' nam napoveduje na vseh črtah; še taki možje, ki se štejejo v vrsto katoličanov, so vzdignili svoj glas pro ti nam. — Ne odnehajmo! Bodimo vstrajni in prosimo, naj nam pomaga On, ki je njegovo maščevanje strašno! V mlado leto 1921 stopamo z u-panjem, da nam bo v njem zasijala švitlejia zarja — seveda, treba je potrpežljivosti, vstrajnosti in zaupanja na božjo pomoč- Torej, Bog daj v tem novem letu naši duhovščini in našim organiza cijam obilo moči, uspeha in blagoslova, vsem naročnikom "Edinosti" pa obilo sreče in veselja l Udani Vam Leo Stupica. Ely, Minn. — Božične praznike smo tu v Ely še precej v lepem redu in zadovoljnosti praznovali. Društvo Marija Čistega Spočetja je praznovalo pred božičem svoj god. Ob tej priliki se je udeležilo skupaj sv. maše pristopilo k sv. obhaji- Prvi vtis je bil torej ugoden. In nadalje? — Miss E. Walker, Miss J. Hočevar in Miss M. Hočevar so zapele triglasno dve pesmici. Petje je bilo zelo nežno; mi bi poslušali celo noč. Tekom vsporeda sta nastopila tudi Mr- Joe Merlak, ki je zapel srčkano pesmico "My little Margie" in ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo, ter naša nova' pevka Miss Alice Gagran. Prišla! je pred kratkim iz New Yorka. V dveh slovenskih pesmicah, ki jih je zapela, je pokazala, kako poln in obsežen glas ima. Pozna se ji tudi,! tr,'u,"c.mojo zavest> da podjetje odda mora imeti dobro pevsko šolo za* £ovarJa potrebam svojih rojakov v seboj. V našem cerkvenem zboru5 Amenkl in vrši svojo nalogo v ZAHVALA IN POJASNILO, Ob času, ko stopa moja tvrdka pred našo javnost reorganizirana in povečana, si štejem v prijetno dolžnost, da se pred vsem zahvalim svo jim rojakom kar najtopleje za njihovo veliko zaupanje in naklonjenost. Promet, ki ga imelo to podjetje v dosedanjem pol-drugoletnem obsto-I ju, je tako velik, da popolnoma po- tmamo zdaj par izvrstnih pevskih moči, ki si od njih še veliko obetamo. Pri tej priliki naj omenim še nekaj. Nobene stvari ne potrebujemo tako krvavo, kakor tega, da dobimo v našo dvorano nov piano.— Dokler bomo imeli škatljo notri, je vsaka količkaj umetnostna glasbena prireditev nemogoča. Rev. Jeronim Knoblehar so s svo jim govorom, ki so ga znali zelo spretno osoliti z raznimi humoristi-čnimi dostavki, vzbudili splošno zanimanje. Tukaj so mojster: nihče ne zna lepše združiti koristnega s prijetnim, kakor znajo to naš Father Knoblehar. Kratek nagovor je imela tudi predsednica Društva Kr. Mater, Mrs. Gerbajs. Šolski otroci so ponovili živo sliko iz zadnjega dejanja igre "Na betlehemskih poljanah", ki so jo igrali na praznik sv. Štefana, kakor smo že zadnjič poročali. Višek tega zabavnega večera naj bi bila tvorila veseloigra v enem dejanju: "Dobrodošli! — Kdaj po-jdete domov?" — Igrali so Mrs. H. Kushar, Mrs. M- Blaj, Mr. J. Jerich in Mr. I. Račič. — Če je kdo vreden pohvale, potem je to gotovo naš Mr. Jerich. Svojega dolenjskega kmetica je igral tako vzorno, da ga ne bi mogel bolje. O prosti zabavi, ki je sledila nato, ne vem nič posebnega povedati, njih zadovoljstvo. Promet se je od začetka neprestano večal ter končno tako narastel, da sem poleg uslužbencev nujno rabil tudi tako pomoč, ki je v stanu sprejeti nase tudi odgovornost in delati z isto vnemo in istim interesom kakor jaz sam, kar pa je danes skoro nemogoče doseči drugače kakor s so-lastništvom. Tako pomoč sem dobil v osebi rojaka Alois Cešarka. ki živi in deluje med New Vorškimi Slovenci že celih 29 let in j« med njimi splošno znan in priljubljen. Poleg tega ima tudi mnogoletne izkušnje v pošiljanju denarja, kakor tudi v drugih poslih, ki spadajo v delokrog moje tvrdke- Reputacija g. Cešarka, njegova sposobnosti in njegova praksa mi torej dajejo najboljše zagotovilo, da mi bo v družbi z njim mogoče ne samo vzdržati tvrdko na sedanji stopinji priznane vspešnosti, temveč to vspešnost tudi povečati. Toliko se mi je zdelo potrebno povedati, da si ne bo kdo izpremembe napačno tolmačil. Leo Zakrajšek. Sakserjev "Glas Naroda" se je začel^ zanimati tudi za chicaške "device". G. obermežnarju najbrž ena Francka ni zadosti. Radi bi jih več spridili. So pač turške sorte! Veliko naših policistov bi bilo dobrih in poštenih, ko bi ne bilo pro-hibicije in skušnjav. * + + * * + * + * + + 4> AMERICAN ( Mi pošiljamo denar na vse JUGOSLAVIJE. Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse posiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEJINA, predsednik; A. J. KRASA, tajnik. - ^ ~ - - •_1_i___ Novice iz Jugoslavije. SLOVENSKI POSLANCI V KONSTITUANTI. Slovenija ima v konstituanti 40 poslancev in sicer: 1. Slovenska ljudska stranka: — Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josip Nemanič, Janez Stanovnik, Kari Škulj, Anton Sušnik, dr. Gosar, Iv. Roškar, Franc Pišek, Jožef Kleki, Martin Kranjc, Vladimir Pušenjak, Jožef Skabernik, dr. Ant. Korošec, dr. Josip Hobnjec. (15 poslancev.) 2. Samostojna kmečka stranka: Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pu-celj, Janko Rajar, Iv- Urek, Josip Drofenik, Ivan Mermolja, dr. Bo-gumil Vošnjak. (8 poslancev.) 3. Jugoslovanska socijalno demokratična stranka: Etbin Kristan, Anton Kristan, Filip Kisovar, Josip Kopač, Rudolf Golouh in dr. Milan Korun. (6 poslancev.) 4. Komunistična stranka: Dr. Milan Lemež, Marcel Žorga, Valentin Mlakar, Vladimir Fabijančič, Miha Koren, Ivan Faval- (6 poslancev.) 5. Jugoslovanska demokratska stranka: Dr. Ivan Tavčar, dr. Gregor Žerjav, dr. Vekoslav Kukovec. (3 poslanci.) 6. Narodno-socijalistična stranka: Ivan Deržič in Blaž Zupane. (2 poslanca-) trikrat gorje, ker bo moralo delati zgolj za te nenasitne kobilice. Poklicane oblasti naj ne dovolijo naselitve v Jugoslaviji niti enemu novemu Židu! Drugače se bo moralo ljudstvo samo pravočasno otresti te golazni. ' 'Moderno" zidanje. V Beogradu so tekom zadnjih mesecev zgradili veliko moderno zgradbo za bioskop, v kateri bi bilo prostora za 1300 duš, Poslopje je bilo zgrajeno iz železo-betona v največji naglici. Te dni i so začeli pobirati lesene podpore in i obloge. Kakor hitro so te odstranili, je začelo pokati ogrodje strehe in par minut na to se je zrušila vase celokupna zgradba. Ob času nesreče je bilo zaposlenih v poslopju o-kolu štirideset delavcev, ki so pa razen štirih pravočasno utekli. Štirje delavci so bili smrtnonevarno poškodovani. Kot vzrok te nesreče navajajo slab cement, pa tudi nepravilno konstrukcijo. Inženerja, j ki je vodil delo, na dan nesreče ni bil