Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise. - -------------------------------------
Geslo :
Vse za vepo, dem, cEsapja-
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. ---- -------------- - - - — - - - - -----------—---------
I. letnik.
V Gorici, 7. maja 1914
14. številka.
Kdo bo plačal ?
Z veliko napetostjo so pričakovali vsi politični krogi, kaj bo povedal v delegacijah naš minister za zunanje zadeve groi Berchtold in kakšen bo račun njegovega delovanja. Prav očitno je treba priznati, da tako lepo nam že dolgo ni nikdo naslikal našega političnega položaja kot ravno grof Berchtold in v resnici bi bili vsi lahko prav zadovoljni, ako bi bilo to le deloma res, kar je povedal gospod minister v svojem ekspozeju. Resnici na ljubo je treba priznati, da stoje stvari pač nekoliko drugače kot smo tamkaj brali in da bo treba marsikaj skoro ravno narobe obrniti, da bo prav. Posebno je grof Berchtold povdarjal važnost in trdnost Albanije, ki pa seveda ni nič drugega kot prav hudo anarhistično gnezdo, kjer imajo Lahi še nekaj vpliva, mi pa skoro nič. Saj knez Viljem niti dunajskih vseučiliščnih profesorjev ni hotel sprejeti, ko so se oglasili mimogrede v Draču. Tam doli pač sprejmejo le naš denar, za drugo jim ni mari.
Z veliko pozornostjo pa smo čitali o posebnem prijateljstvu, ki veže nas in Francijo in nas in Rusijo. Celo s Srbijo, pravi grof Berchtold, da smo v prav prijaznem razmerju. Nas bi ta reč prav gotovo veselila, a kar tako se nam vendar ne zdi vse verjetno.
Najlepše pa pride. Tedaj grof Berchtold pripoveduje, da smo z Rusi, s Srbi, s Francozi, z Grki itd. v najboljšem prijateljskem razmerju, kar mu za enkrat lahko’ verujemo, saj on pač mora te stvari vedeti od konca do kraja. Toda kako se ta reč vjema potem z vedno novimi vojaškimi zahtevami in z vedno novimi vojaškimi krediti. Vsak
Kdo je mož?
(Konec.)
Moder mož je torej cel mož. Brez modrosti sploh ni kreposti; zato lahko rečemo, da je modrost — most do kreposti. — Po čem pa spoznamo modrega moža? Na to nam da presenetljiv, nepričakovan odgovor prislovica: »Modri možje imajo brhke žene!«. — Če torej žena ni brhka, izkazal’ se je mož malo modrega; pustil se je prevariti in voditi za nos. Torej, mladeniči, pazite, kadar snubite, ker:
gorje možu, čegar žena nevedna je ino lena: ne loči ponev od piskra, zletava je kakor iskra! —
Moder mož, tih mož. — Modrega moža se spozna po njegovem govorenju; on nima mnogo besed. Ob strani modrega moža je pohlevna žena lepša, kakor da bi bila oblečena v žamet in svilo ter nališpana z zlatom in biseri. — Moder mož mora znati govoriti, a tudi molčati o pravem času:
V srcu jezik on ima vsekdar,
norec pa jezika ni vladar. —
misleč človek bo pač rekel: Hvala Bogu, da smo v taki prijaznosti, sedaj lahko enkrat vsaj denem meč iz rok. Pri nas pa to več ne velja kot se zdi in zato, ker imamo povsod same »prijatelje«, zato moramo hiteti z oboroževanjem, zato gre kar pol miljarde za vojaške potrebe, zato je bilo treba zvišati število rekrutov itd.
Vojni minister se očitno malo ozira na to, kaj pravijo gospodje diploma,-tje, on vidi le to, kar delajo druge države. Da se povsod oborožujejo, to je že res. Res je tudi, da so razni parlamenti dovolili velikanske svote za nove vojaške potrebe, a res je pa tudi prav gotovo, da nas vojaška bremena bolj žulijo kot drugod ,ker so po drugih državah pač bogatejši sloji, ki lažje dajo kot mi.
Pri nas je industrija precej zaspala, obrt je šibka, trgovec ne izpeča dosti, kmet je zadolžen, uradnik komaj izhaja. Tedaj je res prav težko najti tistega, ki naj z lahkoto plača vedno višje in višje davščine, ki so posebno iz vojaških ozirov poskočile. Lahko je sestaviti tako velike miljonske račune, a vprašanje je, kdo jih bo pa plačal. Lepo je, da se gospoda pobriga za razne povišane davke, a pozabiti bi ne smeli nikdar tudi onega, ki pri tem največ žrtvuje, to je davkoplačevalec.
Elektrika v naši deželi.
Pred 10 leti ni še nikdo mislil na to, da bo danes naša dežela omrežena z električnimi žicami. In vendar se je to zgodilo. Družba inženerjev in drugih podjetnih ljudi je začela pred leti z ve-
Umetnosti molčanja mora nekoliko razumeti tudi žena, ker to je potem o-bema v čast:
fj..
Možu, ki zna prav govoriti, in ženi, ki molčati zna, do tal se treba pokloniti. —
O nespametni, zadirčni in sebični ženi pa velja:
Kot nepokojna spaka še boljšega moža iz hiše peha —
kričeča sraka_____
Dobi ga alkohol,
zada mu smrt in bol--------
O glej, ni - li gorjup jezika strup? —
Cel mož je pravičen mož. Pravičen mož je bogat na vsakovrstnih krepostih. Kot takega slavi sv. pismo Jezusovega rednika, sv. Jožefa, ter mu daje najboljše izpričevalo za vse čase s kratkimi besedami: »On je bil pravičen mož«. — Vsakemu svoje, glasi se staro načelo; zato najprej Bogu, kar mu gre! Molitev in delo sta krona moža: Molitev da srčnost in radost srca, delo pa jači telo in duha.
Molitev je žlica, s katero se največ zajme. Oče in mati naj torej skrbita, da
likimi pripravami doli v Tržiču, da u-porabi Sočine vodne moči za proizvajanje elektrike. V svojili načrtih imajo dalekosežne namene, katere sedaj tudi realizujejo. Pretečeni teden so v Tržiču na slovesen način otvorili nove silne močne električne proizvajalnice, ki bodo imele tako moč, da bodo dajale elektriko v Trst, v Istro in na Goriško. To je nekaj posebnega. — Visoki električni drogi se že dvigajo v naši deželi, katerih ena vrsta —- že od poprej — gre po furlanski ravani v Gorico, druga pa gre preko našega Krasa v Miren do Gorice, odkoder napeljejo elektriko tudi v naše hribe.
Tudi v Kobaridu pripravljajo eno proizvajalnico elektrike, ki bo silno močna. Iz Kobarida bodo napeljali elektriko proti Gorici in tudi proti Bovcu.
To je vsekako velik napredek v naši deželi in naše občine se bodo gotovo okoristile ob tej priliki in si nabi-vile elektriko. — Kakor se nam poroča, je že mnogo občinskih zastopov sklenilo,'na napeljejo elektriko v občine in v stanovanja zasebnikov. Družba za proizvajanje elektrike napelje v občine e-lektriko prav pod ugodnimi pogoji. Imeli smo priliko videti cenik električne razsvetljave. Družba oddaja elektriko in sicer: razsvetljava ene goreče sveče stane na leto 80 vin. Ker pa e-lektričnih žarnic izpod 18 gorečih sveč moči ni dobiti, bi stala ena električna žarnica, ki bi smela goreti celi dan do 10. ure zvečer skozi celo leto 18 X 80 vin. = K 14.40 na leto. To je gotovo razsvetljava po ceni. Električne žarnice se dobe seveda različne velikosti in moči, tako se dobe žarnice, ki imajo 25 sveč moči, 50, 75, 100 in še več. Javni lokali, kakor gostilne, kavarne, ho-
se bo v njihovi hiši vedno vestno izpolnjevalo pravilo: »Molitev bodi k dnevu ključ in k noči luč«. —
Toda sama molitev tudi ne zadostuje; zato mora biti z molitvijo vedno združeno pridno deto, potem se pokaže v vsem vesel napredek. Za molitev lenuha so vsa ušesa gluha. — Molitev brez napora — sekira brez topora. — Zatorej mora biti cel mož tudi pošten mož; pa ne kakor tisti, ki je rekel:
Jaz sem poštenjak!
Kje je še kak tak? —
Ne kradem, če ne morem, ne pijem, če ne zmorem; zvonikov ne podiram, a cerkve še podpiram —
Jaz sem poštenjak!
Kie je še kak tak? —
Tudi tisti mož ni bil pošten, o katerem je žena pripovedovala sosedi:
Moj mož pobožen je kristjan, moj mož je vsem ljudem dolžan: če Bog mu še živeti da, še marsikoga naplahta. —
Tretja krepost, ki si jo mora mož pridobiti, je zmernost. Vse ima svoj čas in svoje meje. — Zlasti mora mož biti
teli bi plačali za 1 svečo električne moči celo leto 1 K, oziroma 18 K na leto za eno električno žarnico.
Družba za proizvajanje elektrike prepuščaposameznikom in občinam, da sprejmejo elektriko v domačem kraju v lastno režijo, ali pa da jo ima v režiji ona sama. V prvem slučaju skrbi občina z aplačilo družbi, v drugem seveda vsak posameznik. Več občin je sklenilo, da sprejmejo elektriko v občino, in potem je skrb občine, da razprede električne žice poljubno po občini in v stanovanja zasebnikov, seveda v slučajih, da občine sprejmejo elektriko v lastno upravo. V nasprotnem slučaju pa oskrbi vse družba.
Obetajo se torej električni časi na Goriškem. Da bo elektrika povzdignila blagostanje v deželi, je gotovo. Zato o-pozarjamo naše občinske zastope, naj se pobrigajo za napeljavo elektrike v svoje občine. Sedanji čas je čas napredka, je čas elektrike.
Obenem pa svarimo naše ljudstvo, naj ne stori pretiranih zahtev napram družbi za proizvajanje elektrike posebno pri odkupovanju zemljišč za postavljanje električnih drogov. Naše ljudstvo naj gre tej družbi na roko, kar bo le v splošno korist dežele, ker se elektrika toliko hitrejše napelje.
Politični pregled.
Cesarjevo zdravje.
O cesarjevem zdravju se izdajajo dvakrat na dan uradna sporočila. V zadnjem tednu se glede zdravstvenega stanja našega vladarja ni nič izpreme-nilo. Cesar se počuti precej dobro. Tek, moči in splošno počutje je vedno
trezen, ker drugače pride ob čast in ugled:
Pijanec in žaba pobratima sta:
mokroto in lužo imata rada. —
Pijanec ni gospodar niti svojih peterih čutov, sanja ob belem dnevu in vidi pošasti tam, kjer jih ni. Noge mu niso pokorne, in večkrat mora plesati, četudi ne zna. —
Vinski duhovi ga zvrnejo vznak — smatra nebesni svod za — dudelzak...
Njegov vzgled ima slabe posledice tudi za ženo:
Ko Ivan »Pri Rožci« sedi, se Franici želja vzbudi: po štamperle žganjčka bi šla, saj Bog ve: — potrebna sem ga. —
Torej, mož, bodi moder, pravičen in zmeren; pridruži tem trem čednostim pa še četrto, namreč: srčnost. Srčnost je krona moža, ona prav za prav ga naredi še-le pravega in popolnega. Srčen mož je pred vsem odločen; mož brez odločnosti je kakor la-dija brez vesla. O odločnem možu velja izrek: »En mož, ki hoče, naredi več, nego deset mož, ki morajo«. — Srčen mož je nevstrašen. Nevstrašeno kiju-
zadovoljivo. Cesar se vsaki dan sprehaja eno uro v grajski galeriji ob odprtih oknih.
Parlamentarna konferenca — brez-ospešna.
V pondeljek se je vršila konferenca strankinih načelnikov, ki je imela namen uravnati tla za sklicanje državnega zbora. Nekateri politiki so stavili dosti upanja v to konferenco1, ki pa se je čisto izjalovila in ostala popolnoma brezvrpešna. O sklicanju državnega zbora tudi sedaj še ni nobenega govora.
»Rudeča knjiga«,
ki jo je predložil minister Berchtold delegacijam, je vzbudila tudi v nemškem časopisju po večini prav ostro kritiko1. Knjiga vsebuje namreč vse polno prav malenkostnih aktov in spisov, a glavnih stvari se niti ne dotakne. Tako so izpuščeni n. pr. vsi spisi v aferi Pro-haska, celo potovanje princa Hohenlo-he, ki je nesel cesarjevo pismo v Petrograd, ni omenjeno. Ne le opozicijo-nalni listi, celo »Freie Presse« je ožigosala to »rudečo knjigo«, ki pravzaprav nič ne pove. Edini list, ki jo zagovarja je pa »Reichspost«, katera po-vdarja skrbnost in natančnost »rudeče knjige«. Nam in še marsikomu se bode to početje« Reichsposte« gotovo zdelo nemalo čudno.
Politika na Hrvaškem.
Med koalicijo, ki ima v saboru večino1, in med banom je bilo prišlo do o-strega spora. Sedaj je ta spor končan, ker je koalicija popustila od svojih zahtev. Komu na ljubo, še ni jasno, a bržkone le lastnim koristim, kajti narod gotovo od tega ne bo imel nič. Najvišji uradniki sedaj ne bodo vzeti iz vrst političnih oseb, ampak iz uradniških krogov. Spor se je poravnal le Hrvatom na škodo..
Velike demonstracije v Italiji.
Radi znanih dogodkov v Trstu, kjer so dne 1. maja laški pobalini in suroveži napadli mirne Slovence, so bile dne 3. in 4. t. m. po celi Italiji burne demonstracije, katerih so se vdele-žili dijaki, profesorji, uradniki itd. Demonstracije so se vršile v Rimu, v Napolju, v Turinu, v Veroni v Parmi, v
buje viharjem in nevarnostim, ne da bi le za hip omahoval v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti.
»Ti streti me moreš, potreti nikdar, osode sovražne
besneči vihar«. — Sim. Gregorčič.
Srčen mož je tudi potrpežljiv. Potrpežljiv mož je vedno boljši od močnega. — Srčen mož je nazadnje tudi veselega značaja. V zavesti, da je izpolnil svojo dolžnost, je vedno nasproten malodušnosti in čmernosti. — Mož, potrudi se za to krepost, ker je zlata vredna! En gram veselosti odtehta en stot bridkosti. — Ta zdrava, pristno krščanska veselost, ki nima nič opraviti z lahkomiselnostjo in razposajenostjo, je velikega pomena v družini; ker pred vsako hišo leži tnalo, če ne veliko, pa malo. — Pot križa pa je pot do poveličanja, in ni je druge, ki bi vodila do popolnosti. Skozi trnje vodi pot do venca zmage — skozi noč k zarji slave. —
Možje in žene! Postavil sem vas pred ogledalo, ki vam kaže resnico. Resnica sicer oči kolje, — tudi dim jih kolje — a jih tudi izbistri in izčisti. Stopajte radi pred to ogledalo. Gledajte pa vanje vsak za-se. Tu ne velja: »vsi za enega, eden za vse«, temveč vsak sam za-se. Če potem mož vidi, kakšen mora in kakšen ne sme biti, in žena isto-tako; in če si bosta oba prizadevala, popraviti razkrite napake, potem bo sad tega poštenega truda — srečen zakon in srečno družinsko življenje. —
Milanu itd. Povsod se je zbirala razdivjana masa po ulicah in kričala »evvi-va« in tudi »abasso«. Tisti »evviva« so seveda veljali »laškemu« Trstu, komu so veljali »abasso« (= doli!) tega »Pic-colo« sicer previdno ne pove, a mi dobro vemo, da so ti doli-klici veljali naši državi, naši avstrijski domovini. In potem še kdo trdi, da ni iredentizma, da smo z Lahi največji prijatelji. Posebno je pa to dejstvo važno za najnovejšo zvezo med Lahi in Nemci, ker vidimo, kje so si zvesti nemški patrijotje poiskali zavezniške družbe.
Tirolske deželnozborske volitve.
Nemško veleposestvo je vsled kompromisa izvlijo za poslance konservativce dr. pl. Wackernella, grofa Trap-pa in barona pl. Dipaulija, ter liberalce barona pl. Widmanna, barona Stern-bacha in dr. Pavla pl. Gradmayra.
Novi deželni maršal v Galiciji.
Listi poročajo, da bo sedanji deželni poslanec vitez Niezabitovski imenovan za deželnega maršala v Galiciji. Od druge strani pa se zatrjuje, da dobi to mesto grof Ladislav Tarnowski.
Konkordat med Srbijo in Vatikanom.
V Belgradu se govori, da bo imenovan za katoliškega škofa v Belgradu nek prelat iz Slavonije. Za duhovnike bo pa srbska vlada nastavljala večinoma glagoljaše iz Dalmacije.
Albanija
je zopet v ognju. Na vseh koncih in krajih nabirajo prostovoljce proti u-pornikom v Epiru. Te dni so baje Albanci napravili par vspešnih napadov na sovražnika in pridobili par vasi. Vseh prostovoljcev pred Korico bode okoli 10.000 mož. Knez Viljem je podelil prvo odlikovanje in sicer red albanskega orla laškemu vojvodu Abrucov.
Vojna v Mehiki.
Vojna nevarnost ni, kakor se je mislilo, pomirila in združila Mehikancev v en tabor, marveč je celo notranji položaj v Mehiki le še bolj poostrila. Zadnji čas so imeli tam premirje, da bi zamogle južno-ameriške države posredovati med Združ. državami in Mehiko. Zadnje vesti pa pravijo, da se je to posredovanje ponesrečilo, tako da se bode vojna v kratkem nadaljevala. —
Darovi.
Za »Šolski D o m«;
P. n. gg. Adolf Urbančič, mesar v Gorici, namesto venca na grob pok. g. Antona Fon 2 K.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e«:
P. n. gg. »Kmečka banka« v Gorici 30 K, vesela družba »Emavs« pri Podgorniku v Gor. Trebuši 6 K, za znake in razglednice 37 K 4 vin., Adolf Urbančič, mesar 1 K, Marija Fischer 1 K, Uršič Anton I K, Šuligoj Anton 40 vin, Anton Mervič 20 vin, Adolf Urbančič, mesar v Gorici, namesto venca na grob pok. g. Antona Fon 2 K.
Sklad Slov. Sirotišča.
V Vel. Repnu, Colju, Vozlju in Vr-hovlju se je nabralo 39 K 68 v.
Novice.
Imenovanja. Za višjega računskega svet. pri tržaškem višjem deželnem sodišču je imenovan rač. svetnik Josip Fritz, za računskega svetnika pa rač. revident Erminij Arnerrytsch. Za na-mestništvenega koncipista je imenovan namest. konc. praktikant Beno Szalat-nay de Nagy Szalatna na Voloskem.
Vsprejem v deželne umobolnico. Dogaja se čestokrat, da prošnje za sprejem umobolnih oseb v deželno u-mobolnico v Gorici se ne naslovijo na-
ravnost na ravnateljstvo deželne umobolnice; radi tega je deželni odbor te dni zopet opozoril županstva, da se imajo prošnje za sprejem v deželno u-mobolnico vlagati neposredno pri vodstvu deželne umobolnice. Kako naj bodo prošnje opremljene, določata §§ 25. in 26. štatuta za deželno umobolnico.
Razglas. Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri predp. je bilo v deželni hiši sedemindvajseto srečkanje deželnih obveznic izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. 3 za 1000 gl. = 2000 K, vrsta A št. 5 za 1000 gl. = 2000 K, vrsta A št. 49 za 1000 gl. = 2000 K, vrsta A št. 32 za 500 gl. = 1000 K, vrsta A št. 100 za 100 gl. = 200 K, vrsta A št. 74 za 100 gl. = 200 K; vrsta B št. 86 za 1000 gl. = 2000 K, vrsta B št. 68 za 1000 gl. = 2000 K, vrsta B št. 78 za 100 gl. = 200 K.
Deželna blagajna izplača te obveznice dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spadejo 1. avgusta t. 1.
Zdravilna zelišča misli saditi deželni odbor goriški na hribu sv. Antona pri Medeji v Furlaniji. Letos bode to le za poskušnjo, ako se obnese, baje začno drugo leto sejati zdravilna zelišča bolj na debelo.
Čuden razpis. V dunajskem uradnem listu beremo, da sti razpisani na goriški gimnaziji s slovenskim učnim jezikom dve profesorski mesti s pri-pomnjO', da morajo biti prosilci izprašani za slovenski in nemški učni jezik. Komu na čast in kje se je skuhala ta modrost?
1. maj v Trstu. V proslavo 1. maj-nika je priredila NDO v Trstu ta dan po shodu v »Narodnem Domu« obhod po mestu. Lahi so se zbrali na več krajih, kjer je prišlo z manifestanti do krvavih spopadov. Ponekod so streljali tudi z revolverji. Ranjenih je bilo več oseb, nekatere celo precej težko. Aretiranih je bilo 200 oseb, od katerih so pridržali okoli 70. Lahi so ta dan izvršili razna vandalstva. S kamenjem so napadli podružnico »Živnostenske banke« ter kavarno »Minerva« ter pobili več šip. Od tega dne se skoro vsaki dan ponavljali napadi na posamezne Slovence.
1. majnik v tržaškem mestnem svetu. Viharna seja. V torek zvečer je imel tržaški mestni svet sejo, v kateri se je imelo obravnavati o vodovodnem vprašanju mesta Trst. Koj začetkom seje je prevzel besedo drugi podžupan dr. Doria, ki je zaničljivo govoril o Slovencih, ki so na dan 1. majnika priredili obhod po Trstu. Z visokodoneči-mi frazami je dajal duška ogorčenju tržaških »cittadinov« (meščanov) zaradi slovenske »provokacije«. Za dr. Dorio je govoril dr. Wilfan. Odločno je zavračal Dorijevo trditev, da Slovenci niso »cittadini«, ter nasprotno dokazal na podlagi številk po ljudskem štetju. Med govorom je bil od občinstva, ki je v nenavadno velikem številu polnilo galerijo, kakor tudi od laških svetovalcev neštetokrat moten v svojem govoru. Slišali so se klici: »Fori i šča-vi!« in enaki. Konečno je dr. Wilfan pozval župana, naj skrbi za to, da morejo starešine vršiti svoje pravice ter se posluževati tudi svojega jezika pri razpravah. Nato je pričel v slovenskem jeziku: »Slavni občinski svet....« Nobena žaljitev, tudi najhujša menda ne bi bila tako učinkovala na laške svetovalce kot so te slovenske besede. Svetovalci so skočili s sedežev ter se vrgli na govornika. Začelo se je divjaško kričanje in ruvanje. Pri tem pa je dobil dr. Rybar s pestjo udarec v levo lice. Župan ni mogel napraviti reda ter se je odstranil. Dal je poklicati dr. Wilfana k sebi ter se začel ž njim po-
gajati glede nadaljevanja seje. In zgodilo se je, da je župan Valerio pri nadaljevanju seje prosil slovenske svetovalce za odpuščanje. Govoril je še so-cialno-demokratski svetovalec Pittoni, ki je bral italijanskim liberalcem precej hude levite zaradi dogodkov dne 1. majnika. Nato se je seja vsled pozne ure prenesla na naslednji dan. — Laška druhal je pred municipijem čakala na slovenske svetovalce ter jih po svoji navadi in znani kulturi sprejela s psovkami itd. Policija pa je kmalu napravila red.
Angleška eskadra v Trstu, — Te se priredi na čast angleškim gostom v Porto rose velika slavnost dni se mudi v tržaški luki angleška sredozemska 'eskadra, ki je posetila tudi druge avstrijske luke. Dohod eskadre se je oznanil z običajnimi pozdravnimi streli. O ti priliki se nahaja v Trstu tudi avstrijska eskadra. V nedeljo se priredi na čast rose velika slavnost ter bodo vozile tja goste avstrijske tor-pedovke. Tudi druge paroplovne družbe prirede ta dan izlete s svojimi parniki v Portorose.
S potovanja tržaškega škofa v
Rim. Na potovanju v Rim je bila tržaškemu škofu dr. Karlin medpotoma zamenjana torbica, v kateri sta bila razim precejšnje svote denarja tudi škofovski križec in prstan. Ko se je pa škof vrnil nazaj v Trst, je dobil torbico v popolnem redu nazaj.
f Dekan Volarič. Dne 3. t. m. je v Vrbniku na Krku umrl tamošnji dekan Franc Volarič. N. p. v m.!
Prijet poškodovalec trt. Večkrat smo že poročali o grdi in barbarski maščevalnosti, ki je v navadi pri nekaterih isterskih pohajačih, kateri porežejo kar čez. noč cele rajde najlepših trtnih nasadov. Te dni so pa enega takega ptiča vendar prijeli in sicer blizo Rovinja s pomočjo policijskega psa, ki se je zagnal naravnost proti njemu. V dveh tednih je bilo poškodovanih za' 3000 K trt.
Poskušen vlom. V Kanfanaru v Istri so poskušali neki zlikovci vlomiti v občinsko blagajno, a jih je orožniška patrulja pregnala, da so zbežali. Drugi dan je pobral policijski pes sled od občinske hiše proti hiši nekega Valli-cha, kjer se je vstavil in lajal. Imenovani je bil kot osumljen aretiran.
Z urami je sleparil po idrijskih hribih nekov tuj potepuh. Prodajal je po Kanomljah in Čekovniku »mesinga-ste« ure za zlate in je tudi dobil par kalinov, ki so mu šli na lim. Enemu je prodal »zlato« uro zavito v popir. Ko je možak stvar odvil, je bil notri okrogel' kos mila. Opozarjamo ljudstvo po deželi na take cigane. Kdor rabi uro, naj stopi v mesto k znanim našim urarjem, take ptičke pa naj lepo pusti v miru.
Nevarna igrača. Neki Josip Klobučar, doma blizo Novega mesta, je zažigal dinamitno patrono, da bi videl, kako poči.. Patrona se ni hotela koj zažgati, tako da je fant mislil, da se je vgasila. Da bi bolje vrvico pregledal, je Klobučar vzel patrono v roko, kjer mu je s strašnim pokom eksplodirala. Neprevidnež je ob štiri prste desne roke.
Požar pri streljanju skalovja.
Blizo Novega mesta so kopali te dni jamo za vodnjak in skalovje razstreljevali s smodnikom. Pri razpoku so prišle iskre na bližnjo streho in zgorelo je štirinajstim gospodarjem okoli 40 poslopij, skednjev itd. Požarna bramba je le s težavo omejila še večjo nesrečo in počasi pogasila strašen ogenj.
Novi župan na Reki. Ker cesar ni potrdil izvolitve Zanelle za župana roškega, se je vršila v soboto druga volitev, pri kateri je bil izvoljen za župana mestni svetovalec Corossacz.
Priloga „Goriškemu listu" št. 14 z dne 7. maja 1914.
Ponarejalce denarja so aretirali v Trstu. Ti so policiji dobro znani: Lovrenc Prodan iz Buzeta, Marij Jaschi, Josip Sever in neka Kaucich, soproga Aleksandra Kaucich-a, v čegar stanovanju se je ponarejal denar. Kaucich sam je zavohal nevarnost ter jo popihal. Ponarejali so komade po pet kron ter jih razpečavali po Trstu in po Primorju sploh.
Poskušena tatvina na vojni ladiji »Panter«. Te dni je poskusil neki podčastnik Ivan Hiipner prilesti skrivaj na vojno ladijo »Panter«, ki je sedaj v Pulju v popravi. Straža je to opazila in Hiipner je bil aretiran. Prišel je bil že do vrat železne blagajne in prinesel s seboj različno tozadevno orodje. V blagajni je bilo 35.000 K, ki jih je potem sodna komisija nesla drugam na varno. Zdi se, da je Hiipner že prej izvršil več tatvin na raznih bojnih ladijah, kjer je bil uslužben.
Laški delavci na koroško-laški meji odslovljeni. »Keichspost« poroča,‘da je koroška deželna vlada odredila, aa se morajo do 28. preteč, meseca laški delavci od Pontailja do Trbiža odsloviti in z mejnega ozemlja sploh odstraniti. Odlok se utemeljuje z nevarnostjo špio-naže.
Bivši splitski župan Katalinič o-proščen. Bivši župan mesta Splita Vic-ko Katalinič in pisarniški ravnatelj na splitskem magistratu, Marin Segvič sta bila tožena pred celovško sodnijo po § 305 kaz. zak. radi motenja javnega miru potom nekega govora, ki ga je imel župan Katalinič dne 10. nov. leta 1912 o priliki turškega poraza v balkanski vojski. Ker se pa obtožencem ni moglo ničesar dokazati, je sodni dvor oba oprostil.
Protilaški bojkot v Spljetu. »Tribuna« poroča iz Spijeta, da so Hrvatje sklenili, da bojkotirajo vse italijanske trgovce in Skladišča.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se bo meseca junija udeležil velikih vojaških vaj v Bosni.
Franc Košut na smrt bolan. Znani ogrski politik Franc Košut je smrtno-nevarno bolan in težko, da bo okreval.
Otok Lokrum prodan? Nekateri listi so poročali, da mislijo dominikanci prodati znani otok Lokrum, ki je bil voj čas lastnina pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. Sedaj ga je baje nameravala kupiti princezinja Elizabeta, nadvojvode Rudolfa hči, kar pa se zopet zanikuje.
Železnica Knin-Pribudič. Dne 27.
aprila je potekel rok za oddajo zgradbe te proge. Oglasilo se je 13 ponudnikov. Ta proga ima to važnost, da bo vezala Dalmacijo neposredno z drugimi deli Avstrije.
Hudo nevihto so imeli na Dunaja dne L majnika. Padala je kot oreh debela toča, ki je napravila veliko škodo ter ranila več oseb.
Regulacija plač častnikom. — Vojna uprava namerava predlagati prihodnje leto, da se povišajo plače častnikom, ki naj dobe isto plačo kot državni uradniki. Po 16—20!etni službeni dobi pa bodo dosegli vsi častniki Vili. plačilni razred.
Preskrba certifikatistov. V prvem četrtletju 1. leta je dobilo od bivših podčastnikov 49 uradniške službe, 105 pa je bilo nastavljenih za sluge. Nove certifikate za uradniška mesta je dobilo letos v prvih treh mesecih 87 podčastnikov, za mesta slug pa 100 čez vojaško dobo služečih podčastnikov.
Protinemške demonstracije v Mostarju. Te dni je gostovala neka nemška gledališka družba iz Tešna na Češkem v mostarskem gledališču. Med Predstavo so začele demonstracije in šunder, tako da je morala policija po-
seči vmes in tudi nekatere osebe aretirati. Posebno se je baje izpostavilo di-jaštvo, in nekateri dijaki so bili izključeni iz tamošnjih srednjih šol.
Predavanja o jugoslovanski kulturi imel je te dni po dalmatinskih mestih kot n. pr. v Zadru, v Splitu, v Dubrovniku itd. znani učenjak prof. dr. Sker-lič.iz Belgrada.
Mestne vesti.
m Zahvala. — Podpisana odbora se prav toplo zahvaljujeta vsem, ki so kaj pripomogli, da se je nedeljska slavnost tako veličastno izvršila. Posebno zahvalo izrekamo veleč. g. profesorju Dr. Tulu za lepe govore v cerkvi sv. Ignacija, preč. g. Budinu za krasne besede na sv. Gori, velecenjenim pevkam in pevcem zlasti njihovemu požrtvovalnemu pevovodji g. E. Komelu. Vrlim Korošcem, ki so nas razveselili tudi letos se svojim prihodom ter vrlim društvom iz goriške okolice, ki so povečala našo slavnost, kličemo: Na svidenje drugo leto! Prisrčna hvala tudi vsem cenjenim govornikom, gg. spovednikom, veleč. g. gvardijanu na sv. Gori in vsem čč. gg. patrom. Vse v čast Božjo in hvalo Marije Device sve-togorske!
Odboir »Skalnice« in »Slov. katol. del. društva« v Gorici.
m Procesija društva »Skainica« m »Slov. katol. delavskega društva« na
sv. Goro v nedeljo je bila veličastna. Udeležilo se je ni morda še nikoli toliko ljudstva. Slavnost so povečale še tri druge procesije, ki so prišle na sv. Goro deloma pred goriško procesijo deloma za goriško in sicer iz Kronberga, iz Bilj in iz Podgore. Procesija s Koroškega je prišla že v soboto popoludne in je štela okolu 800 ljudi. Vodil jo je veleč. g. dr. Arnejo. Med vdeleženci je bil tudi dr. Rožič.
m Odbor »Slov. katol. delavstrega društva« v Gorici ima sejo v nedeljo dne 10. t. m. ob 11. uri predp. v društvenih prostorih.
m Smrtna kosa. V petek ponoči je umrl v 68. letu svoje starosti g. Anton E o n, trgovec s klobuki in hišni posestnik v Gorici. Pokojnik je bil poštenjak stare korenine in je bil zaradi tega tudi jako ugleden mož. Kakor zvest in zaveden Slovenec bil je že v začetku našega, narodnega preporoda v go-riškem mestu član in podpiratelj raznih narodnih društev. Bil je tudi več let zaporedoma član načelstva »Centralne posojilnice«. Pogreb blagopokoj-nika se je vršil v pondeijek zjutraj ob 7. uri in pol ob veliki udeležbi njegovih prijateljev in znancev. Truplo so prepeljali v pokojnikovo rojstno vas, v 1 rnovo pri Kobaridu, ter je na tamošnjem pokopališču položili k večnemu počitku. Svetila mu večna luč, preostalim pa naše sožalje!
V nedeljo popoldne je spravljen z Bogom preminul v 38. letu svoje dobe po daljši bolezni - sušici - g. dr. Anton Dermota, odvetnik in hišni posestnik v Gorici. Oni, ki so imeli priliko občevati s pokojnikom, spoznali so v njem blagega človeka, ljubeznivega in odkritosrčnega značaja. Bil je tudi jako nadarjen. Pogreb se je vršil v torek popoldne ob 3. uri.Pokopali so ga na tukajšnjem pokopališču. Naj počiva v miru!
Umrla je v torek ponoči g.a Ana V i m p o 1 š e k, soproga' našega odgoi-vornega urednika, g. Josipa Vimpol-šek. Bila je pridna gospodinja in skozinskoz skrbna mati ter pobožna žena. Pogreb se vrši danes popoludne ob 2.45. Žalujoči družini izrekamo naše iskreno sožalje na prebridki, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi. Pokojnici svetila večna luč!
A' tor'k je umrl in so ga danes po-poluuiie pokopali Jožef Vuk dolgoletni osebni strežaj grofa Alfreda Coroni-ni-Cronberg na Cingrofu. N. p. v m.!
m Konstituiranje goriškega mestnega sveta. Včeraj ob 6. uri zv. se je sešel novoizvoljeni goriški mestni svet v namen, da se konstituira. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan Jurij B o m big, ki je dobil od 24 glasov 20. Za podžupana pa sta bila izvoljena dr. C e s c i u 11 i in dr. C r i s t o f o 1 e 11 i. Pri vseh volitvah so bile 3 glasovnice prazne. Zahvalivši se za izkazano mu zaupanje je Bombig med drugim poudarjal potrebo, da se zbere vse laške moči proti slovenski nevarnosti, češ, da je slovensko prodiranje prav sedaj prispelo do vrhunca. V enakem'smislu je govoril tudi dr. Cesciutti omenjajoč med drugim tudi dogodke v Trstu na dan L maja ter predlagajoč v narodnem oziru solidarnost goriških Italijanov s tržaškimi pouličnimi pretepači. Večje nesreče pri ti prvi seji ni bilo.
m Orožniški nadzornik v Gorici. '1 e dni se je mudil v Gorici c. in kr. o-rožniški nadzornik fcm. pl. Tišljar, kateri je na inšpekcijskem potovanju po naši deželi.
m Pes v cerkvi. Z velikim ogorčenjem so ljudje v torek zvečer pri šmarnicah v kapucinski cerkvi opazili neko žensko, ki je prišla s svojim psom v cerkev kot bi šla na sprehod v mestni vrt. K sreči je šla kmalu zopet ven. Vendar pa kaže tako početje grdo nespoštovanje do hiše božje in brezobzirnost do vernega ljudstva.
m Cene kruha in goriški peki. Iz mesta nam pišejo: Tako počasi smo goriški meščani zopet nekoliko dražji, vsaj v kolikor jemo dražji kruh. Prav na tihem so namreč gospodje peki nastavili zadnje dni aprila višje cene in sicer kar za 4 v na kilo. Kar pa je še najbolj zagonetno je to, da je vrsta kruha sedaj poleg podraženja večkrat tudi slabejša. Odjemalci so tedaj dvakrat oščipnjeni: enkrat pri ceni, enkrat pa pri kakovosti kruha. Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so vsi peki storili ta nov korak v svojo »obrambo« ali le nekateri. Nekako čudno in potihoma se je ta reč izvršila in ne škodilo bi, ako bi prišlo v to zadevo nekoliko več luči. Morda bi bilo vendar na mestu, da tisti pekovski konzorcij to stvar nekoliko pojasni, od pristojne oblasti pa bi si želeli, da bi nekoliko pobrskala po teh »regulacijah« cen in zaukazala, da se take reči tudi javno naznanijo po listih.
m Marij Kogoj misli s svojim zborom in zelo zanimivim vsporedom stopiti v soboto 9. maja ob 8. uri zvečer pred našo javnost. Koncert, ki se bo vršil v »Trgovskem Domu«, ima prednost, da drži neko umerjeno posredovalno pot med težko, nerazumljivo u-metnostjo in priprostim narodnim petjem. Zato je ta glasbeni večer, kakor sploh vse enake prireditve, velikega vzgojevalnega pomena. Ljudstvu je stvar ravnotako v prid, kakor glasbenemu izobražencu v duševni užitek. Ne samo zbori, ampak tudi klavirske točke, kakor živahne, kratke, elegantne Chopin-ove mazurke, imajo isto prednost, da zadovoljujejo vsakogar. Lanski izvrstno vrpeli koncert in temperament našega mladega umetnika nam zagotavljata, da bo tudi letošnja prireditev v vsakem oziru uspešna. U-pamo, da bo šlo slovensko občinstvo našemu umetniku, ki stoji sredi razvoja svojih sil, zadovoljno na roko.
m Goriški denarni zavodi. Vstre-zajoč prošnji svojega uradništva bodo vsi goriški denarni zavodi za čas od L maja do 30. septembra ob sobotah že ob 1. uri popoludne zapirali svoje pisarne. Enaka navada obstoji v drugih mestih že več let.
m Majnikov izlet goriške in tržaške podružnice S. P. D. se vrši ob u-godnem vremenu v nedeljo dne 10. maja 1914 na Trstelj (643 m). Odhod iz Gorice z drž. železnico ob 7h 58m do Prvačine. Povratek čez Železna vrata na Dornberg. Hrane je treba za vrh s seboj vzeti.
m Javno cepljenje koz. Javno cepljenje koz se bode vršilo sledeče dni od 4. do 5. ure pop. in sicer: Danes v it. šoli v ulici Cappelia; jutri v nemški šoli za drž. kolodvorom ter na Grčini v hiši št. 31; dne 11. maja v it. šoli na pokopališčni ulici ter v slovenski šoli na Blanči; dne 14. v it. šoli v ulici Sv. Ivana; dne 18. maja v otroškem vrtu na Studencu; dne 22. maja v »Šolskem«, dne 25. maja pa v »Malem« in »Novem Domu«; dne 28. maja v it. šoli v ulici Codelli; dne 29. maja v nemški šoli na Senenem trgu.
m Pod avtomobil je prišla neka 7-letna Albina Batistič, hčerka nekega prižigaica svetilk. Zlomljeno ima levo nogo v stegnu. Prepeljali so jo na _o-troški oodelek ženske bolnišnice. — Reči je pa treba, da je vendar že skrajni čas, da se tudi policija pobriga že enkrat za naše goriške avtomobiliste, ker človek počasi na javni ulici ne bo več varen življenja.
m Zaradi tatvine, izvršene v Šuli-gojevi trgovini z urami je bil obsojen Franc Brajnik iz Gorice na 2 leti ječe. Njegova dva pomagača Filip Šuligoj iz Cepovana in Franc Tencich iz Gorice pa sta bila dobila zaradi sokrivde vsak po štiri mesece ječe.
m Zaradi tatvine je bil aretiran 16-ietni Josip Pavlin iz Podturna. Odnesel je namreč svojemu gospodarju Batjelu, pri katerem je bil uslužben več predmetov.
m Sode je rastresal z voza neki Ivan Milost iz Grgarja, ko jih je peljal skozi mesto po Korzu. Da bode drugič take stvari bolje povezal in pritrdil na vozu, so mu dali 10 K — kazni.
m Premog je kradla na državnem kolodvoru neka Marija Juriševič. Za to je bila kaznovana na 10 K globe.
m Radi tatvine je bil obsojen neki Alojzij Sauer na šest tednov zajrora.
m Radi potepanja so zaprli nekega Friderika Seitz, doma iz Monakovega na Bavarskem. Prisodili so mu en teden zapora.	. »•
m Tri dni zapora je dobil neki A-lojzij 'Venier, ker je ukradel nekemu Leopoldu Štern sodček vreden 9 K.
m Ena najbolj priljubljenih ljudskih iger je gotovo »Četrta zapoved«, ki jo je napisal znani nemški dramatik An-zengruber. Te dni je tudi goriško občinstvo lahkovideloto izborno igro v »Central-Bio«, kjer smo v zadnjem času opazili sploh jako izbrane točke. Najboljše priporočilo za Bio so gotovo slike iz dvornih krogov in članov vladarske hiše, kot n. pr. krasen film, ki je predstavljal Njega visokost nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Te dni so na programu zopet zaniminosti prvega reda kot v največjih mestnih gledališčih. V nedeljo zopet dvojni vojaški koncert, ki vzbuja splošno pozornost goriškega občinstva. Opozarjamo posebno na predstavo Jezusovega življenja in smrti, ki pomeni vrhunec kinematografskega znanja.
m Zadnji semenj je bil precej živahen. Na trg je bilo prignanih 550 goved, 45 telet, 1400 praset in 10 konj.
m Umrli so v minolem tednu v Gorici: Marija Motz iz Lvova, stara 66 let; Franc Hlun iz Gobrminga, star 33 let; Blaž Magoric iz Magozda, star 47 let; Marija Krajnik iz Kozaršč, stara 78 let; Anton Fon, klobučar, star 69 let.
m Gibanje ljudstva v Gorici. V zadnjem tednu aprila od 19. do 25. je bilo v mestu rojenih 20 otrok, umrlo je
pa 15 oseb. Največ ljudi je umrlo v dobi od 1-5 let (t. j.5) in v dobi od 40 do 50 in 50—60 (t. j. 6).
m Izgubil se je omot z dokumenti. Kdor ga je našel, je naprošen, naj ga odda našemu uredništvu.
Najbolji, Ker blago« vonjav, barvovit, finega oKusa ter po ceni, je in ostane pravi : FrancKov: Kavin pridateK.
Goriška okolica.
g Smrtna kosa. V Gradišču je umrl 78-ietni posestnik heter Kerševan. Pokojnik je bil odlikovan z zaslužnim križcem za delovanje na polju vinogradništva in sadjarstva. Zapušča 6 sinove in ii hčera, ki so deloma pre-skroljeni. N. p. v m.!
g videmskoi društvo »Pro monti-bus«, ki se peča z gozdnogospodarskimi vprašanji, je priredilo dne 3. maja poučen izlet na naš spodnji Kras, kjer so si izletniki pod vodstvom g. c. kr. gozdnega nadzornika pl. 'Bersa ogledali nasade in pogozdovanje v mirenskem obližju. V Mirnu je bil potem skupen obed, katerega je priredila pcgozdovakna komisija, na kar so se gostje preko Gorice vrnili nazaj v Videm. Glede nasadov in pogozdovanja so se italijanski izletniki izjavili jako laskavo, kakor so bili sploh s tem izletom v našo lepo o-kolico jako zadovoljni.
g Dva prijazna brata. Brata Anton in Karl Zorzut iz Vedrijana sta bila tožena, da sta natepla kmetico Uršulo Zorzut, doma ravnotam. Prvi je bil o-proščen, drugi pa je dobil tri krone kazni.
g Brez luči je vozil neki Valentin Vendramin iz Šmartnega. Zato je dobil tri krone kazni.
g Z nožem je ranil soseda. Neki Karl Zorzut, star 22 let, doma iz Ve-drjana, je bil tožen, da je dne 12. oktobra 1913 v Višnjeviku ranil z nožem svojega soseda Alberta Kušar. Za ta čin mu je sodišče prisodilo 7 tednov zapora z enim postom.
g Radi beračenja je bil aretiran neki Andrej Brajnik, star 48 let, iz Štandreža. Vendar so ga hitro izpustili, ker je revež slep.
g Vrzote je kradel neki Karl Scherl na njivi posestnika Antona Kristančič. Za 50 ukradenih vrzot je dobil tri dni zapora.
Ajdovski okraj.
a Na skladovni cesti pri »Bone-tu« zgubil je nekdo iz V. Žabelj 5. trn. večjo svoto denarja. Pošten najditelj, ki ve, da »En krivičen krajcar sto pravičnih poje« se naproša, da prinese denar županstvu v V. Zabije, kjer dobi postavno odškodnino'.
Tolminski okraj.
t Iz liudajužne. Na praznik sv. Florjana je bilo kakor vsako leto tudi letos na Obtokah mnogo ljudi na božji poti. Ker so Obloke edina vas na Goriškem, ki ima duhovnijo, a nikake krčme, se ljudje ustavljajo v Hudajuž-m. Tja sta prišla v hotel »Crna prst« tudi dva mladeniča iz podbrške fare. Popoldne se je vnel prepir med njima m drugimi in sledil je pretep, pri katerem sta bila onadva precej dobro na-tepena. Napravili so tudi krčmarju precej škode
t Nesreča. 50-letni Andrej Mežnar iz Nemškega Ruta je padel s ceste 2 m globoko tako nesrečno, da si je zlomil obe roki. Leči se v goriški bolnišnici.
t Hudajužna. Pri nas je navada, da se delijo na dan sv. Florjana odpustki. Letos so se pa izjemoma delile tudi klofute. Ln par jih je dobil tudi huda-juženski poštmajster.
t Grahovo. Tu smo imeli na dan sv. Florjana sv. mašo z običajno procesijo, katere se je udeležilo veliko število vernikov tudi iz podmelške fare. Ljudstvo se je obnašalo uzorno celi dan.
Bovški okraj.
b Nesreča pri delu. 24 letni Franc Berginc iz Loga si je pri sekanju dreves odsekal dva prsta leve roke. Prepeljali so ga v bolnišnici v Gorico.
Komenski okraj.
km Radi nenravnega dejanja je bil
aretiran neki kamenar Josip Berga-mas, stanujoč v Nabrežini. Zlorabil je neko šestletno dekletce.
Sežanskj okraj.
s Iz Koprive. - Minulo nedeljo popoldan vršila se je tu redka slavnost — slovesno blagoslovljenje novega kipa lurške M. B.
Po krasnem govoru pč. g. kanonika Slavca iz Trsta, obavil je sv. opravilo preč. g. M. Sila, dekan-kanonik iz Tomaja ob asistenci še štirih drugih duhovnikov iz sosednih župnij.
Po končanem obredu dvignilo je osem belo oblečenih deklic krasno soho, nakar se je razvil uprav impozanten sprevod. Ljudstva je bilo toliko, da ne pomnijo domačini kaj enakega. Med potjo je cerkveni pevski mešani zbor ubrano pevai ljubke Marijine pesmice. Čast mu!
Vsa hvala gre tudi požrtvovalnim vaščanom, koji so prispevali za nakup prelepega kipa ter vestransko pripomogli, da se je slavnost lepo vršila.
Omeniti je še, da je domačin, kles. mojster g. Andrej Lavrenčič izdelal -po inicijativi tuk. duhovnika prč. g. dr. Požarja in po dobrotniku občespošto-vanem starešinu g. I. Turk, kateri je sam blagodušno daroval svoto —j krasen altar iz domačega marmorja. Dasi je delo precej jednostavno, je prav lepo, pravi kinč naše prijazne cerkve: nekaj nenavadnega od domačega mojstra in iz domačega materijala.
Bog živi domačo obrt!
Bog živi g. dobrotnika I. Turka in našega marljivega, obče priljubljenega za vse lepo in blago vnetega č. g. dr. Ant. Požarja.
Tržiški okraj.
tr Nova električna centrala v Tržiču, ki je bila dne 30. aprild slovesno otvorjena, je prav obširno podjetje in je stala skupno okoli 6 milijonov K. Cela naprava je razdeljena v tri dele. V prvi sobani so štirje kotli, v srednji 2 turbini na par. Ti dve turbini dajati 3000 konjskih moči. V tretji sobani so razni aparati za merjenje, reguliranje itd. Iz te centrale vodi žica na štiri strani: ena žica je v zvezi z Devinom, druga^s Trstom, tretja z Gorico, četrta pa s ^centralo ob Sočinem kanalu. Ta nova električna centrala, ki ima parni obrat, je del celokupnega velikega programa, ki bo obsegal tudi soško dolino, kjer misli ravno ista družba izkoristiti ogromno množino vodnih sil, v celoti okoli 70.000 konjskih sil, kar bi pomenilo čisto novo gospodarsko dobo na Goriškem.
tr Nov parnik v Tržiču. Dne 2. t.
m. so spustili v morje v Tržiču nov parnik z imenom »Tržič«. Parnik je last tržiške parobrodne družbe. Ladija irna prostora za 450 ljudi in bode vozila med Tržičem in Trstom.
tr Poskusen samomor. Neki nemški agent, po imenu Rud. Hofmeister, doma z Dunaja je prišel te dni iz Celja v Trst in od tu v Tržič. Tu je zastavil suknjo in si kupil potem steklenico ruma in 4 grame veronala. To je zmešal in izpil zunaj Tržiča v gozdičku, kjer so ga dobili ljudje in ga potem prenesli v bolnišnico. Baje je zakrivil neko tatvino in strah pred zaporom ga je gnal v smrt. Posebne nevarnosti ni.
Gospodarstvo.
Nalezljive bolezni na Goriškem.
Uradni list naznanja sledeče nalezljive živinske bolezni na Goriškem: Smrkavost v Sežani. Garje v Ozeljanu. Roža pila v Opatjemselu in v Šmarjah na vipavskem.
Izvozni trg v Gorici se otvori letos v pondeljek dne 11. t. m. Trg se bode odpiral vsaki dan ob 3. uri zjutraj. Trgovanje se pa do 16. septembra ne sme pričeti pred 5. uro zj. Od 16. septembra naprej pa začne trgovanje ob 6. uri zjutraj. Med 3. in 5. oziroma 6. uro se sme samo tehtati na trg prinešene pridelke.
Tržne cene zadnjega tedna. Pšenica 14.20 K — 14.50 K, rž 10.50 K — 11.00 K, ječmen 8.25 K — 8.75 K, koruza 7.65 — 8.00 K, oves 8.90 K — 9.50 K, ajda 11.25 — 12.00 K, krompir 3.25 K — 3.50 K, seno boljše vrste 5.10 K — 5.30 K, slama, ržena 3.40 K -— 3.50 K. Vse cene so za 50 kg.
Gospodarski položaj še vedno ni na splošno dovolj ugoden. V zadnjem času se je celo nekoliko poslabšal. Denarja je sicer po bankah jako dosti, a pravega zaupanja in kredita ni. Denar se dobi le prav z veliko garancijo, drugače ne. Zida se ravno iz tega vzroka seveda jako malo, edino kak kapitalist se loti dela. Tovarne še vedno delajo z manjšim številom delavcev kot navadno, poleg tega jim ostaja še lansko blago, ker tudi trgovci prodajo le malo. Izven države ne gre skoro nič, doma pa še vedno ni urejenega zaslužka. Tako za sedaj še ni mogoče govoriti o urejenih gospodarskih razmerah četudi gre povečini nekoliko na boljše. Posledice hude lanske krize bodo pač še dolgo ostale.
Poškodbe vsled mraza. Ogrsko poljedelsko ministerstvo je izdalo poročilo o stanju setev in poljskih pridelkov začetkom meseca maja. Mrazovi so okoli 2. in 3. t. m. v nekaterih krajih pokončali čez polovico sadja, vrtov in tudi vinogradov. V nekaterih krajih je pritisnila toča in slana, tako da je sadje deloma čisto posmojeno in uničeno, vinogradi pa občutno pobiti. Trpeli so tudi drugi pridelki.
Trtna uš v Dalmaciji. Več okrajev v Dalmaciji je okuženih po trtni uši, zato je vsak nakup trt od tamkaj strogo prepovedan.
Sadjerejci, pozor!
V	hruškah, kakor lešnik debelih, je do 15 prav majhnih belkastih ličink (črvičkov). Polagoma se hruška zmehča in znotraj počrni, potem lupina malo razpokne in kmalu popolnoma počrni, To škodo napravlja hruškova šiškari-ca (Birngallmucke, diplosis pyripho-ra). —
V	prvi polovici aprila, ko se začne kazati hruškovo cvetje, izleze majhna mušica iz bube, ki se nahaja v zemlji pod drevjem. Kadar se opari, zaleže samica po 10—15 jajčec na prašnike enega hruškovega cveta, ko je še popolnoma zaprt. V osmih dneh se izležejo majhne ličinke, ki se takoj zavrtajo v plodnico in od tam razjedajo meso mlade hruške.
Hruške, ki so napadane, se navadno razvijejo enostransko in so bolj po-dolgaste, kakor tiste, ki so zdrave. Ko so mladi plodovi debeli kakor lešnik, navadno razpokajo, počrnijo in popadajo na tla. Dorasle ličinke se prerijejo skozi razpoko in zlezejo v zemljo, kjer se zabubijo in v tem stanu čakajo prihodnje pomladi, ko mešica iznova začne svoje pogubljivo delo.
Ta nevarni škodljivec se pokon-čuje najlaže tako, da se hruške sproti, ko padajo z drevja, poberejo in zmečejo na ogenj. Kazalo bi tudi, spraviti napadane hruške z drevja s tresenjem ali s primernim tolkačem. Pri pritličnem drevju se bolno sadje lahko obere in uniči. — Na vsak način je treba preskrbeti, da se golazen uniči, preden nam uide v zemljo.
Ličinke, ki so kljub temu prišle srečno v zemljo in se tu zabubile, se prav uspešno zamorijo, ako se zemlja jeseni pognoji s kajnitom.
Letos so v Gorici in v goriški o-kolici hruške lepo cvetle ter imele prav mnogo zaroda, a v vrtih goriškega mesta je uničila hruškova šiškarica že dozdaj skoro vse hruške. Da ne bo škoda prihodnje leto še večja, naj skušajo vsi sadjerejci to škodljivko uničiti.
Navedena sredstva proti hruškovi šiškarici bodo imela gotov uspeh le tedaj, ako se rabijo splošno po vseh hruškovih nasadih. Kaj pomaga, če se posameznik še toliko trudi, da bi iztrebil mrčes s svojega vrta, ko mu pa vsako pomlad dohajajo vedno novi roji z vrtov zanikarnih sosedov!
Drobtinice.
* Dragocen piruh. Pokojni papež Leon XIII. je dobil pred leti za velikonočni dar s Francoskega tudi dragocen piruh, ki mu ni para na svetu. Lupina tega jajca je narejena iz slonove kosti. Beljakovina je bila iz belega a-tlasa in kot rumenjak je tičala v sredi zlata škatljica, v katero je bilo vdelanih dragih kamenov v urednosti 40.000 kron.
Dodatek k trozvezini politiki! Dne
24. aprila 1914 poroča videmski list »Patria del Lriuli« tudi o neki politični kaznjenki iz časa avstrijsko - laških vojsk, o neki Alojziji Linussio, ki je tudi »trpela« za domovino. Pri tem pa ne govori o Avstriji, ampak o »straniero oppressore« (t. j. tuji zatiralec).
Pomorske nezgode. Tržaški parnik »Sofija Hohenberg« je našel na odprtem morju neko laško jadernico ter jo srečno privlekel v luko, kjer so jo zopet popravili. Jadernica je bila vsled viharja v groznem stanju. — Blizo Newyorka je obtičala na bregu prevozna ladija »Federica« last »Avstro-Ame-ricane«. Ladija je bila naložena s sladkorjem in posrečilo se je, jo zopet spraviti v morje, tako da je srečno prišla v pristanišče.
Dva mlada lopova je zasačila policija v Krakovu v Galiciji. Doma sta iz Rusije in sta ukljub svoji mladosti že znana daleč po svetu radi svojih grozodejstev. Fantina, po imenih Makije-ta in Blukač, sta stara komaj po dvajset let, a sta priznala 12 umorov in 20 roparskih napadov.
Debrečinski atentator prijet? Laški listi poročajo, da se je posrečilo policiji v Mantovi zajeti nekega Barufal-di, ki je baje pravi povzročitelj atentata, ki se je z dinamitom izvršil dne 27. febr. t. 1. dobrečinskega škofa. 2 njim je bil tudi nekov drugi ptiček, ki pa je hitro odnesel pete. Zdi se, da je to tisti Barufaldi, ki je svoj čas blizo Tržiča odnesel pete pred tamošnjim orožnikom in ga tudi nekoliko ranil.
Zopet velika tatvina v Italiji. V Genovi sta bila napadena dva služabnika banke »Credito italiano«. Roparji
so jima pobrali 150.000 lir denarja in bežali. Enega je policija še zasegla drugi so pa odnesli pete.
Štrajk radi žganja. V Petrogradu je štrajkalo ža sv. Jurij 8000 delavcev, ker niso za velikonočne praznike nikjer dobili žganja. Za praznike je bilo namreč prepovedano po celem mestu točiti žganje in podobne pijače.
Družbo za podpiranje dezerterjev je zasledila rimska policija. Ta tajna družba je imela nalogo podpirati dezerterje in jim dajati poleg nasvetov tudi potrebne denarne podpore.
Prebrisani tihotapci. Na Nemškem so zajeli te dni 20 kvintalov saharina, katerega so hoteli tihotapci spraviti na prav nenavaden način na varno. Tihotapci so imeli namreč cel »ringel-špil« z votlimi konji in v teh konjih so prevežali saharin iz Švice na Nemško.
Bivši predsednik Roosevelt obolel. Iz Amerike poročajo, da ima Roosevelt tako hudo mrzlico, da ne more niti stati na nogah. Par služabnikov ga prenaša.
pripoveduje tako polzko vsebino kot omenjena Kraigherjeva knjiga.
Zabavni kotiček.
Pred leti so izganjaii v Klavžetu na Laškem iz obsedencev hudobnega duha. Izganjalci pa so morali biti neoma-deževani poštenjaki, dajim hudobni duh ni mogel kaj očitati. Pripovedujejo, da je k takemu bolniku bil poklican pobožen kapucin. Ko ga obsedenec zagleda, vpraša: »Kaj pa hoče ta sveti mož pri meni?« Kapucin odgovori: »Svet, svet še nisem, ali z božjo pomočjo in z lastno prizadevnostjo še lahko postanem.« In hudobni duh mu ni vedel kaj odgovoriti. — Nekdo, ki se je hotel tudi naučiti, kako se hudiča izganja, je vse pazljivo opazoval in poslušal, kako je kapucin govoril. Prigodi se, da se drugo leto pojavi zopet tak nesrečni bolnik. Sedaj se ponudi, da bo bolnika zdravil z bistroumnostjo ravno tisti, ki je prejšnje leto kapucina poslušal. Ko ga bolnik zagleda, vpraša: »Kaj hoče pa ta osel pri meni?« ' Vprašani hitro odgovolri: »Osel, osel še nisem, ali z božjo pomočjo in lastno prizadevnostjo še lahko postanem.«
In škratijec se je zakrohotal!
„Hotel Union44
restavracija prve vrste v Gorici v sredini mesta, dunajska in italijanska kuhinja, izborna namizna in boteljska vina, originalno plzensko, puntigansko in bavarsko pivo v sodčekih, lepo kegljišče, velik senčnat vrt, cene zmerne, postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča
' Najboljše in najmodernejše sukno za ---------------------------moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna
Viktor Toffoli-Gorica" -s:™fCA'/,Lcf“ v*
vzorci in cenik cez tisoč stvari z slikami
p riva zaloga oljkovega olja	poštnine prosto.
Via Tsatro 16. - Via Seimrto 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja. ..	=
Cene so sledeče :
Jedino olje fino . liter	Kron	1.04
Namizno olje . . . „		1.12
Istrsko-oljkino olje .	„		1.36
Valona	„		1.44
Bari	„		1.44
Oneglia	„		1.60
Lucca 	„		2.—
Nizza			2.40
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države.		
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Je-
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
$ Anton Kuštrin,
v Gorici Gosposka ulica št. 25-
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom,
Pošilja se po železnici in pošti.
0
$
$
$
ošti. (J)
-O-*
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
lenu«.
Trst .... 24, 5, 35, 81, 44.
Kristusovo rojstvo, življenje in smrt v kinemato-grafn „CENTllAL-BIO^ v
Gorici, v hiši Centralne posojilnice.
Ta veličasten film je izdelan v krajih, kjer je živel in trpel naš Gospod.
Predstavljal se bode od 21. — 28. maja in sicer vsaki dan od 9.— 11. do-poludiie in popoldne od 3 ure naprej.
Delo velikansko zanimanje v mestu in deželi vsestran-
sko!
Književnost.
Kontrolor Škrobar je naslov naj-^ovejšemu slovenskemu romanu izpod Peresa dr. Al. Kraigherja. Ta roman Prekaša v lascivnosti skoro vso slovensko literaturo in seveda ni ne za ttdadino, ne za naše ljudstvo. V romanu se zrcali neverjetno žalostna slika obmejnih odnošajev, a vendar knjige ne moremo na noben način priporočati. T a roman je v Gorici prvo razpečavala knjigarna, od katere bi kaj takega ne Pričakovali. Zdaj je baje nehala s tem razpečavanjem, kar je povsem umev-n°; kajti par kron ne more igrati niti najmanjše vloge, ko se gre za delo, ki ^ sebuje toliko moralne nevarnosti in
OBETAJO SE DOBRI ČASI onim cenjenim čitateljem, ki žrebanjem dne 14. in 15. majnika naroče izborno skupino 5 srečk z glavnimi dobitki 715.000 Kron, oziroma frankov in lir 715.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 5.25, ali manjšo skupino 3 srečk z glavnimi dobitki 335.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 meseč, obrokov poK3.25, kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni glavni dobitki. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana 8. —
Modna in manufakturna trgovina
Ivančič & Kurinčič
- - Gorica - -
Gosposka ulica štev. 11
ima v zalogi krasno blago za deklice in dečke !
Vzorci na zahtevo poštnine prosti!
Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista" Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič
Odli iovana pekarna in. sladčičarna
K. Draščik
v GORICI na KO R Bi U
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 In ulica Corno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
Trgovina z usnjem
Kapucinski [ulici št. 2 („Pri Lizi".)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje iz najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
ZAHVALA.
Najiskrenejše se zahvaljujemo za sočutje in sožalje, izzraženo nam od tolikih strani povodom smrti in za obilno vdeležbo pri pogrebu našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta itd. gospoda
ANTONA FONA
Posebno pa se zahvaljujemo Centralni posojilnici, ki je darovala tudi venec. Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu ter Katoliškemu delavskemu društvu, ki sta se udeležili pogreba z zastavama, dalje veteranskemu društvu, ki je tudi položilo venec na krsto, družinama Poveraj in Milller za darovana venca, in sploh vsemu občinstvu v Gorici, ki se je vdeležilo pogreba na Trnovem pri Kobaridu, zlasti še došlim Bovčanom, Srpeničanom in Kobaridcem. — Bog plačaj vsem stotero!
GORICA, 5. maja 1914.
ZRLUJOCI OSTRLI
Pinter & Lenard -- Gorica Raštelj 7-9.
Vinogradniki in kmetovalci dvakrat porinjano-žico za trte, razne mreže in žico s trnjem za ograje kupite v veliki izberi in prav nizkih cenah le pri naši domači tvrdki, av m m
Vspešen boj
proti peronospori, proti škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlinstva se doseže z MAYFARTH-ovo samodelno brizgalno
v v SYPHONI!A v v
nadalje posebna izdelava vinskih in sadnih stis*	Lm 1hidravhe-
kainic JlBIHllieS nih stiskalnic grozdnih in sadnih mlinov popolnih mostnih naprav nadalje vseh kmetijskih strojev in orodja najboljše vrste
mi:
' Sp
emliiini.i ■
: E
Ph. Mayfatth & C.
Tovarne kmetijskih strojev DUNAJ.
II. Taborstrasse št.‘71.
FRANKOBROD M.	BEROLIN	PARIZ
Obširen ilustriran cenik št. 403 zastonj in franko. Iščejojse zastopniki.
tm
im
„CENTRALNA POSOJILNICA"
FSEGISCROVAHA ZADRUGA Z OIREJenO ZAVČZO
v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5%. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7V0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do L popoludne.	---- Odbor.

^!§





Ž. VIŽINTIN
primorska industrija za pletarstvo
- - v Sovodnjah pri Gorici. ■ ■
Najmodernejše mobilije za veže, verande, balkone, vrtove, kopališča itd. itd.
Najfinejše mobiije iz beddig in indijske cevi, pambusa itd.
Po načrtih prvih umetnikov. — Edina tvrdka te vrste na
celem jugu.
Edino moderno delavnico
z elektriSno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer.
Stulna u'. 7, (župnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stare p? sode, orodje se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka
Tvrdka 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici v hiši „Goriške ljudske posojilnice"
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in eene konkurenčne.
Naznanilo.
Sl. občinstvu v mestu in deželi uljudno nazrlanjam, da sem preselil in na novo uredil
krojaško delavnico
na Tekališču Franc Josipp št. 27 in ulica Bertolini št. 2 (prej na Kornu). Priporočam se sl. občinstvu v mestu in deželi posebno pa še preč. duhovščini. S spoštovanjem se bilježim udani Franc Simčič krojaški mojster.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sred Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nimberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebačine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Rasnovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Adolf Urbančič,
===== mesar
Gorica — ulica Sv. Ivana štev 7 — Gorica
se priporoča cenjenim odjemalcem. — Naročila v vsaki množini donaša na dom po navadni tržni ceni. Blago prve vrste!	Postrežba točna in solidna !
Štev. 1453 | E
Naznanja se, da
Razglas.
javna dražba
zastavil I. četrtletja, t. j. mesecev januarija, februarija in Marca 1913. začne v pondeljek, dne 8. junija 1914, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pondeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne, 13., 17., 20. in 24. junija bodo od io. do 12 ure predpoldne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, dne 29. aprila 1914.
Od ravnateljstva zastavljalnice
Mirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zvezkov
Kožnar £ C.i GORICA
Tchalitče Josipa Mijo št. 7.
Tfajcenejši nakupovalni vir na drobno in debelo.
P.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX30CXXXXXXXXJ
Lekarna Cristofolotti V Gorici na Travniku. |!|
Trskino (štokflievo jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti.
Izvrna steklenica tega olja na r&vnoroene barve po K 140, bele barve K 2.
Trskino železnato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne boležni, žlezni otroki, golše, malokrvnost itd.
Ccus e«;e steklenice je 1 krono 40 vinarjev, —-—z——:
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Sorvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim «č. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
Cristofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem.
—— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
£ČXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3CXXX:«:
Jakob Šuligoj
mr c. br. železnic, Gorica Gosposka ulica št. 19
(prej št. 25) v hiši poštnega urada
priporoča svojo najveći veliko zalogo vsakovrstnih ur od 8 K do 700 K.
— Zlatnino in srebrnino in vse optične izdelke. — Vse blago prve vrste z večletno garancijo.
Pozor!
Zaradi preselitve
Pozor!
prodajam do danes naprej različno znano najboijše in popolnoma sveže platneno in bombažasto blago po znižanih cenah.
H. Walland, Gorica Gosposka ulica 17.
Še nikdar tako ugodne prilike za nakup oprem (bal) nevestam, gostilničarskih in domačih potrebščin!
Vsem gospodinjam toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
-- edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. -=
v korist
obmejnim so vencem.
Centrala Ljubljana, p družnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.
delniška glavnica K 8,000.000. RezervnSizaklad Ki,000.000.00
Vloge na knjižice po 41|20[0, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenjegkuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.