ANGELČEK,
Radivoj Rehar: Sirota Anica in ribica
Šla je sirotica Anica gledat, kje njena je mamica, šla preko polja širokega tja do morjd je globokegu.
Tamkaj ob bregu se solnčila v morju prelepa je ribica, njej se je reva potožila, sooje gorje ji razložila:
»Ribica, ribica, dober dan! Daj, me prenesi na ono stran; daj, ah, prened me daleč ija, kjer je zdaj rnamica moja doma!«
llibica z repkom je zmignila, glaoo iz vode je dvignila, reoico Anico gledala pa ji sočuino pooedala:
>Če bi nosila te oenomer,
rano od jutra in pozno o oečer,
in od oečera do belega dne,
še bi nikoii ne pri&la do nje,
še bi nikoH ne prišla do tja;
kjer je zdaj mamica tuoju doma ..
A"->