Strahofe zadnje poplave v Slovtniji. Slovenijo je pretekli teden strašno zadela šiba božja — V spoTTdadnem in jesenskem času so sicer poplave nekaj običajnega, toda v tako velikanskam obsegu še niso dosedaj že zdavnaj nastopile in v mnogih krajiih niti najstarejši liudje ne poiminijo, da bi tako divjale. Poleg povodnji so nastopile še druge naravne nesreče, zemeljsJd plazovi so napravili ogromno škodo. Poplave je povzročilo dolgotrajno deževje, zlasti sŁovit naliv v sredo po noči. Talcrat je deževalo neprestano celo noč, kot bi lilo iz.škafa in že poprej nabrelde reke niso irvogle več sprejeti novih pritokov vode. Potoki in reke so izstopile iz bregov iin preplavile cele okraje. Poplave so divjale po celi državi, zlasti ob Savi in DravL Težko prizadeta je tudi Bosna in Srbija, velika nevamost je pa pretila tudi Vojvodini. Sedaj izgleda, da je nevamost novih nesreč že minila, ker prihajajo iz vseh krajev poročila, da vode padajo. i Poplava v Prekmurju. Strašno je povodenj opoistošaa mariborsko oblast, bivšo Stajersko in Prekm\irje. Najhujše je prizadeto Prekmurje, za njim Ijutomerski in ptujsiki okrajj Sotelska dolina, Savinjska dolina in mariborski okraj. Za Prekmurje se Irfv^ ko reče, da ga taka nesreča še ni nikoli zadela. Vsled strašnega naliva so izstopili vsi potoki in Mura je zaiHai celo pdkrajino v višini več metrov. Strašen je til pogled na ogromno blatno jezero, iz katerega so štrlela le drevesa in strehe od hiš, na katerih so se zblrale preplašene dn*« žine ter prezebajoč v najhujšem dežju čakale na pomoč brez hrane, v vedni nevarnosti^ da jim voda ifzpodnese še edino oporo ter jih pogoltne. Po blatni vodi je plavala okrog njihova imovina, živina je v hlevih tulila in mulcaln v naraščajoči vodi, dokler ni utonila; kjer se je posrecilov živino še pravočasno spraviti iz hlevov, je vseeno pogimia, ¦ker je voda narastla nad 2 metra ter uganobila vse, kar SQ ni rešilo na drevesa ali strehe. Z mostovi in brvmi je iih>pravila kratek obračuiv odnesla jih je neznano kam. Vi MuTski Soboti je voda porušila sedem hiš ter stala na iM> cah v višini več metrov. Poplava je odrezala Prekmurje od ostalih krajev, ker ]e razdrla želenziško progo iiv odneshl mostove. K sreoi |e še pravočasno pnVozil vlak z rešilnim osobjem — pionirji iz Ptuja, ki so pripeljali s seboj po»tone. Poplava je zahtevala v Prekmurju tudi tri človešto žrtve, med temi postiljona, ki je ufronil s loonji vred med vožnjo v Veržej. Enako občutno je prizadet tudi ljirtomerski okraj po sebno del, ki leži ob Muri. Kot v Paekmurju, je tudi tu po« vodenj strašno divjala. Železniški nasip pri Veržeju so morali prekopiati, da so napravili tako vodi odtok, ker bi drugače uničila vse sevemo od tam ležeče kraje. Škoda po povodnji v ptujskem olcraju je ogromna. V Halozah so napravili plazovi veliko škodo, voda je odnesla veliko število občinskih mostov, brvi in djTugih objektov. Pesnica in. Dravinja, Rogaznica in Grajena so poplavile velikansko ozemlje, voda je vdrla v hiše in gospodarska poslopja, uničila y kleteh pridelke in ravnotako v zemlji zakopan krompir in repo. .-^aiiila je ozimino ali odnesla rodvitno zemljo. Tirdi jDrava ie nadeljevala posebej pri Sv. Maricu, Sv. ^iarjeti in proti Obrežu in Središču svoje strašno uničevalno delo. V Ptuu sanvem je vcda vdrja v mesto ter napravila občutno škodo po hio^.., ki kže nizko ob I>ravi. Stavbeniku Denlcu je uničila poldrugi vagon cementa. Dravslka dolina je izg-lechla kot veJiicansko jezero — ^J km dolgo in 3 km široko. Ko se je voda odtekla, je bii pogled na upostošeno pokrajino narafvnost strašen. Velika je zlasti škoda, povzročena na cesti-i. Nova okrajna cesta pre'ko ptuisko-gorskega klanca, kaitero so zgradili ---<j pred dvem" letoma, v serpentinah, je skoraj imičena, ker je plaz odne-sel polovico serpentin. Železnidca proga Ormož—Ptuj je bila na> več mestih raz•drta, vendar ss je posrečilo promet kmalu upostaviti. Ppsebno škodo so napravili plazovL Omenili smo že uničenje ptujsko-gorske ceste; plazovi so zasuli tudi druge ceste, kot ono na Okič, kjer je voda zanesla na cesto oel vinograd. S plazovi so se selili celi igozdovi, sadonosmiki in vinogradi v dolLno, pri Majšpergu pa je odnesei hišo. , ¦- -¦' H;&$ Preteklq nedeljo so se sestali v Ptuiu okrani glavar dr. Vončma, poslanec Vesenjak, okrajii komisar Brenčič in ugotovili na podlagi došlih poročil povprečno škodo,. ki se bo še komisijonelno prihodnji teden v sredo, četrtek in pefeik podrobno ugotovila. Opustošenje v Slovenskih goncah. V sevemih Slovenskih goric.ah je povodenj napiavila istotako ogromno škodo. Čeprav m v teh krajih večje vode, so vendar tatmošnji potoki talco narastli, da so zalili cele doline ter poaekod, n. pr. v Cerknici pri Št Ilju, ogrožali hiše in človeško življenje, tako da je moralo dospeti na pomoč vojaštvo h Maribora. Nova dižavna cesta Št. Ilj—Velka je silno razrušena. Dol^otrajni nalivi so na novi cesti, ki bi naj ,spojila gornji del Slovenskih goric z Mariborom, napravili strašno škodo. Povso-d, kjer je zemlja nasuta, je cesta zrušena. Ogromni plazovi so cesto mnogokje odnesli, na številnih krajih pa zopet taOco zasuli, da niti peš na mogoče iti po njej. Na orii od Št. Ilja da Mariije Snežne, kjer je cesta spojena s stero cesto Gornji Cmurek—Apače—Radgona, je cesta uničena najimanj na 30 mestih. Od 14 km dolge proge je naliv odnesel ali zasul gotovo 2 d-o 3 km dolline. Največ krivde leži v tem, ker inženerji pri nasipih niso dali zabiti prav nobenih pilotov ali drugih ovir. Škoda •ravaša samo na tej cesti par milijonov dinarjev. Spomladi leta 1026 bi se imela nova državna cesta izročiti prometu, a je sedaj vprašunje, kedaj se to izvrši. Taiko so kraji ob Muri zopet odrezani od sveta. V Mariboru in v maribcrskem okraju poplava ni bila tako silovita, kot drugod, dasiravno je napravila veliko škodo. Maribor je vsled visoike lege dobro tsaščiten pred poplavi E>rave, pač pa je naliv zadelal kanale in voda se je razlila po ulicah ter napolnila kleti, kjer je napravila občutno škodo. Hu;še poskdice je imelo deševje za železnico. Na štirih mesti so plazovi pretrgali progo ter Meribor za nekaj časa popolnoma odrezali od prometa z drugimi kraji. Na progi Celje—Marilx>r je plaz taasul progo pri Ponikvi in Poljčanah, kjer se je vsul ravno na tovorni vlak, ki je privozil mimo usodnega mesta. lini6eir"h je bilo več vagonov, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Progo Maribor—Dravograd ]e plaz razdrl pri St. Lovirencu in osebni vlak |e radi iega skočil s tira. Povodenj v Savinjski in Sotelsld dolini. Celje in Savinjs-ka dolina še ne pomni tak-e poplave, loot je bila pretekli četrteL K sreči je Savinja narastla sarao v spodnjem teku, dočim v gornjem delu ni prekoračila bregov. V Celju je voda udrla celo v Westenovo tovarno, kamor do-sedaj še nikoli ni dospela. Hudo je raasajala tudi Voglajna, ki je preplavila celo Teharsko poije ter uničila polja in jih zasula s peskom. V Sotelski dolini je povzročila povodenj pravo kata-* etrofo. Posledice strašnega naliva so napravile ogTomno škodo. Sotla je poplavila polja, udrla v hiše, iz katerih so morali ljudje bežati, prekoračila je bregove v taki meri, da Ijudje rtiti ne pomnijo enake povodnjL Potok Bis-trica je etopil čer; bregove, odnašal posestnLkom razne barake in je v Podsredi prepIavU celo most, tako da je bil promet ea pol dneva nemc-joč. Na okra'ni cesti med Sv. Vidom in Planino je plaz zasul in odnesel tudi del ckrajne ceste. Iz ostalih Icrajev naše države prihajajo enako obupna poročila o strahovitosti poplave. iVelik del Zagreba je bil pod vodo. Sava je za Zagrebom porušila obrambne nasipe ter se razlila v širini več kilonaetrov. Okrog nasipov stoječe vasi ;e voda naravnost odpiavila. V I>ugem Selu je utonilo devet oseb, katere je vodo presenetila v hišah ter jim onemogočila rešitev. Jugioslovanski klub za poplavljence. Površna ocenitev škode, povzročene na Štajerskem in v ifrelemuirju, preaega svoto 100 milijonov dinarjev. Jugoriovansk? Id-ufc se je takoj zavzel ea poplavijene kraie, ko je doM prva poročila o nesreči. Na seji je bila takoj določena deputacija poslancev Hohnjeca, Vesenjaka in Klekla, da so šU k notranjemu ministru Maksimoviču, k poljedelskemu ministru Miletiču ter k finančnemu in vojnemu ministru. Deputacija je svojo nalogo takoj izvršila. Ministre je zaprosila za takojšnjo denarno pomoč, za pomoč vojaštva pri popravi poškodovanih cest, potov in mostov. Prosila je za večje izredne kredite krajeni, občinam in posameznikom, ld so trpeli na svojem imetju vsled poplav. Poleg osebnega posredovanja so vlažili nujne predloge na mijnistrski svet za nujno pomoč. Na podlagi izkušenj vsled povodnji pred leti so predlagali regulacijo Mure, Save, Drave in Sotle. Čiim bodo poslanci Jugoslovansikega kluba dobili podatke o povodnji na Kranjskem, bodo storili enake korake za pomoč poškodovanim. Več poslancev je taikoj odpotovalo v Slovenijo, da na licu mešta zberejo podatke o nastali škodi. Z ozirom na intervencijo KleiMa, Hotuijeca in Vesenjaka za podporo poškodovanim krajem na Štajerskem in v Prelonurju, je no-tranji miinister taikoj nakazal velikemu županu za prvo nujno pomoč 200.000 din. Strašno škodo bo nemogoče popraviti z denarno pomočjo. Predno si poškodovani kraji opomorejo, bodo pretekla leta. Vendar pa je dolžnost države, storiti vse, da se take katastrofe v jbodoče preprečijo, ali pa vsaj omejijo. To se bo doseglo edino z vstrajno in stetenvttično regtdacijo relc, zlasti v Sloveniji, ki vedno tolifeo trpi radi poplav •m povodnji. Poslanec Vesenjak je imel preteMo nedeljo v zadevi škode po povodnji razgovor z nekaterimi zaupniki v ptirskem okraju. Prosi vse župane in občinske kornisije, da mu naznanijo uradno cenitev Skode po posameznih krajih na naslov: Vesenjak Iv., Beograd, narodna skupščina. Uradne ugotovitve škode v posameznih okrajih naj naši občinsiki odborn.iki, žUipani in zaupniki v vsaikem okraju pošljejo tudi našim poslancem dotičnih okrajev. Za posredovanja in nadaljne korake pri razpravah o proračunu, davkih, pomoči itd. je to gradivo brezpogopo potrebno. Zato prosimo posebej naše organizacije da storijo hitro in temeljito svojo nal^ogo.