7W t List i -i * ' -r > & ï& ' i Tečaj XXV < gosp dar 5 brtn šk ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 20. februarja 1867. Gospodarske stvari. moti, kdor misli, da imenovana dva vzroka obrtniji kar nič ne znižujeta cene. Stroški za prevažanje obrtnij-skih izdelkov so sicer niži, kakor za prevažanje kme- Ne Denarna stiska v življenji posameznih ljudi, ampak tudi v njihova teža veliko manjša; a znameniti so vendar le tijskih pridelkov, in to zato, ker sta njihov obsežek in društvenem življenji nastopajo dobe, ki večkrat za vse življenje ali člověku ali združbi odločujejo osodo. y da obrtniku znižujejo ceno. tako izdelki tudi bolj izvažajo v tuje dežele, kakor kmetij ski Ce se obrtnijski Tako razsojevalne dobe so jako razne. Iz ozira na pridelki, vendar ta izvožnja ni tolika, da bi obrtnikom narodno gospodarstvo zdí se nam treba, deliti jih na kazala dobiček, k večemu jim le zgubo nekoliko zmanj- koristne in škodljive, na ogibne in neogibne. šuje. Jasno je toraj, da imenovani trije vzroki jako Ne hodi nam na misel, iz obeh vrst posamezno ome- slabijo in tarejo tudi obrtnijstvo. njati vseh, govoriti pa hočemo o dôbi, ki bi utegnila razsodna biti za Avstrijo, in o Ob rtnijstvo (rokodelstvo) ima velik upljiv na njenih nasledkih, ki se kmetijstvo, kmetijstvo pa na obrtnijstvo. To se lahko nam že kažejo, ter iskati pomočkov, s kterimi bi se umé iz naslednjega pomisleka. Kadar obrtnik svojih iz-Avstriji dalo škodljivi, a še ogibni dôbi v okom priti. delkov ne more v domači deželi prodati zavoljo pomanj- ki opazujejo in presojajo avstrijski blagostan, kanja denarja, ampak jih večidel pošilja tujcem, tedaj Vsi " 7--~ I---J J --- x----~ J "J ------J---- ----O------7 """J" «ix^/wiv J*" ' r j V^JWÍJ-I, u^viovj kakor iz enega grla kričé, daje zanemarjeno kme- mu izvožnji stroški manjšajo cenó blagá, zato delà za tijsko gospodarstvo vzrok denarnim našim stiskám, majhen dobiček, če ne celó v zgubo. Kaj pa iz tega Statistika o izvožnji avstrijskih pridelkov v tuje dežele izhaja? Da mora živeti, mora si pritrgovati na živežu s svojimi ste vilkami potrj uje te tožbe, ker dokazuje, da in omejevati svojo obrtnijo. In komu to zlasti škoduje? Avstrija vsako leto za 47 miiijonov goldinarjev več tu- Prav kmetij skim pridelovalcem; kajti davščine in jega blaga vvaža, kakor v tuje kraje izvaža doma- potrebščine so mu vedno iste čega če ne veče stnji y j voj ih prida toraj vsako leto 47 miiijonov zmanjkuje Av- delkov pa ali ne more prodati, ali jih mora prodajati ki jih plača za tuje blago, ki se v naše cesarstvo rav po nizki ceni. To pa je vzrok, da tudi on ne prodává; ta primanjkljej se ne poravná, dokler prav kupuje obrtnijskega blagá, kterega mu ni neobhodno za toliko ne poskoči izvožnja domaćih pridelkov, ampak treba, in tako mora obrtnikom zniževati se zaslužek. ž njim se tujim deželam plačujejo stari in z nova ra- Obrtnik in pridelovalec se toraj vzajemno slabita. stoči dolgovi. tej vojski za denar je pa pridelovalec toliko na boljšem Omenjena številka je vzeta iz lanskega letnika av- da mu kmetijstvo, če tudi gré rakovo pot, donaša y saj strijskih obrtnikov, je tedaj resnična in tedaj resnega hrano, dokler mu kmetije ne prodadó upniki, kterim premi šije vanja vredna. Imenovani letnik pa navaja še mora priti v roke, če stroški njegovi presegajo pre- dva druga vzroka denarnih avstrijskih stisek ; prvi je ta, jemke njegove. da ima dunajska banka za četrtino bankovcev manj V kakošni razmeri pa javne davščine stojé z dr- med svetom, drugi pa ta, da v blagajnici leži veliko žavljanskim premoženjem, vedno ginočim? denarja, kterega država za-se potřebuje. Ta „hudobna trójica Državni stroški se ne znižujejo v razmeri v kteri u m5ra? ki v svojih kleščah gine državljansko premoženje. Kaj izhaja iz tega? To Je tišči denarne zadeve, zlasti je pa prvi vzrok vedno da se davki ne dajo primerno zniževati, da nas davki čedalje bolj stiskajo in da država čedalje bolj slabi v krvaveča rana, ki slabi državo in jej proti pogin ■Ta rana je glavni vzrok naših denarnih stisek; kdor zaceli to rano, ta reši Avstrijo. denarnih zadevah. Da je temu res , jasno je kot beli dan. Dokler se ne znižajo državni stroški, dotle se ne Cem manj je denarja med svetom, tem več kme- morejo znižati davki, s kterimi se plačujejo stroški. tijskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov dobiš za isti Cem manj premoženja imajo državljani, tem teže pla- znesek zm^OCJJV , to je, i,Vyi_Li OA ovj iviuv/nj on.1 piiuwn.1 au U UJ V JU LIČI VIV C , te 111 UU1J JIU LUlčtj L1SOC. UCUi UUULUI8I obrtnijski izdelki. Vendar pa kmetovalca bolj kot obrt- so državljani, tem slabejša je država v denarnih za- tem cenejši so kmetijski pridelki in čujejo davke, tem bolj jih toraj tiščé. Cem ubožniši nika tare nizka cena, in temu sta vzroka dva prvi devah. Ako se torej Avstrij i vsako leto za 47 mili- veliki stroški za prevažanje njegovih obsežnih pridel- jonov goldinarjev zniža, davki pa isti ostanejo, očividno kov j drugi pa ta, da so pridelki tem cenejši, tem več Je da ima premoženje y znižano za 47 miiijonov y od- jih deželi ostaja čez lastno potrebo. Obrtnijskih izdel- rajtovati iste davke, ktere je plačevalo, predno je bilo kov poslednji vzrok v tej razmeri ne zadeva, kajti ku- znižano, ali z drugimi besedami rečeno, od kapitala je odstotke, to je, više davke. Davki T jjyvuivvtxAji » VA* * J * ^«I^v* * «v^viv » ^ J ZJ LI ± AJ C4/ JLJ. KJ j CAilL JLk pujejo jih tudi tuje dežele in to saj nekaj časa zadr- treba plačevati više žuje prenaglo znižanje njihove cene. Vendar se pa čeravno v isti številki šalo y so tem viši *) Iz časnika dunajskega gospodarskega društva. , Čem bolj se je zmanj-«— premoženje, od kterega se plačujejo. In to je, kar čedalje bolj tišči državljane, in slabi državo. Davki, 60 na ta način povišani, kmetovalcu če dalje bolj branijo kupovati obrtnijsko blagó; to je pa vzrok, da obrtnija začne pešati tako, da onemore ; onemogla domaća obrt- nija kapitalov, od kterih so se nekdaj plačevali davki, ne vabi iz tujih dežel in tako vsihajo studenci, iz kterih bi imelo čedalje več davščin teči za čedalje veče državne potrebe. To je pot, ki državo naglo pelje v prepad j v kterem ni več moč spoznati, ali je on, ki je popréj one- mogel, druge va-nj potegnil za seboj, ali pa zadnji s svojim padcem prejšnje pred seboj pahnil va-nj. Podoba, ki se nam v teh premislekih razvija pred ocrni, nam vpodablja pogrezajočo se državo. Koga ne straši ta podoba, ki bi utegnila imeti nasledke, kte- rih še ne slutimo ne ! Varite se plesnjivega kruha! Neka dr tako (oč 7 mati in 5 let stara de klica) Ko piše zdravnišk časnik — je bila 14 dni od doma. , najdejo hleb črnega kruha, ki se povrnei na dom bil domá pečen in plesnobo převlečen v omari ležal i čez in čez s očedij ga 7 začne vse tri trebuhu zeló klati, težko pa ga jedó. Al kmalu lim in hud krč jih napada. Na njih jecanje in stokanj hité bližnj edj j in ko idij delà pri f da jih bolezen hudo vije, neutegoma leté po zdravnika, kteri po velicem prizadevanji očeta in mater srečno smrti otme, deklica mu pa med rokami ugasne. Opešalo kmetijstvo in onemoglo obrtnijstvo pa ni-mate samo tega nasledka, da si ljudstvo zmanjšuje svoje potrebščine; ampak one tudi moč národom slabé Popotnikove opazke po Angležkem- moc narouom siaDe ; Častiti čitatelj, aci oi mo nctvuctj — jvci uuigu na kakošnim otoku, časa je že, kar sem imel priliko pisati — spremljal na ker si me nekdaj ker dolgo ker pa avstrijski narodi ne v • r zive ampak sredi med močnejšimi narodi, zato pride jim bode tuja moč razsodila osodo. čas, ko cem se hoče država braniti, ktera nima še toliko obrtnij G y tlel ^ ^ -L.1CV ▼ V Oi ov, luuotu^^a £JL y 1J V^HJ c* J ^J^1 bi si sama pripravila orožje in druge vojskine potreb- vendar zdaj zopet rad živim, podal sem se na deželo, Kako se more braniti država, če državljani ni- da se s farmerji^ ali kmetovalci angležkimi nekoliko seznanim. Ako si Člověk hoče kaj ogledati, mora se naprčevih kolih voziti, in kdo neki bi tega ne storii, ki niti podagre niti kurjih očés ne pozná ? Vendar tukaj neki da mojem potovanji, lahko bi si bil misiil da sem pri obrt-nikih angležkih in njihovih družbah zamrl, vendar temu še ni tako.1 Naveličavši se mestnega življenja kjer v V* 9 scine ! majo prihranjenega denarja ali premoženja, da bi nakupili orožja in plačevali vojsko! si Prepozno smo spoznali, u« nu« lu A j ^ u, ^ —----r—o-----------j—----—r-----* ------- ----j obrtnijstvo tako nesrečne nasledke^ tega krivi so na Angležkem se ne potuje tako po študentovsko kakor da ima zanemarjeno oni ki so se predolgo zibali v tolažilni misli, da Av- v Avstrii ? tukaj nie ni znana zlata strija je država poljedelstva. (Konec prihodnjič.) studiosus sum, petoque viaticum" stavil ? kar prošnja ,,pauper pa bi jez pre- vsem slovenskim študentom, ki to geslo nosijo: Gospodarske novice. Mačiće laških bčel (kraljice) „Nemařen sem dijač, nesramen mlad berač". Morebiti da se kteri naših dijačev nad to prestavo spotakne, pa mislim, da pomen sem zadel; kar se pa mojega jezika J VlXiVJU. ^ V Uui. ^UIVAVJL J JL*. K^J t U W £ J O I W Là M. A. V. C V se morejo tiče, to vem, da sem še precej neotesan in neopiljen ; naročiti pri gosp. dr. BI um h of-u et Comp. v Luini pesnik nikakor nisem; kako bi tedaj v štihih (verzih) poleg vélikega jezera (Lago Maggiore) na Laškem po sladko zvoneče prestavljati mogel! Sicer mi je dobro naslednji ceni: znano uplemenjena srednji roj cei j da se mnogo mnogo naših dijakov z vso silo z roj matica z zdru- poldrugi funt težak tri verzljanjem pečá — nota bene tudi jez sem nekdaj od 1. 15. maja žicami: za 10 težak : funte: frankov 21 frankov 27 frankov 11 15.- -31. „ 77 9 19 77 25 II 77 1.- -15. junija 77 8 ii 17 77 23 >> 77 15.- -30.. „ 77 7-50 ii i 15 77 21 71 77 1.- -15. julija 77 7 ; fl 14 77 19 79 77 15.- -31. „ 77 6-50 77 13 77 18 77 77 1.- -15. avgusta 77 6 77 12 71 17 71 77 15.- -31. „ 17 5-50 77 11 77 16 77 77 1.- -15. septembra 77 5 71 10 71 15 71 97 15.- -30. 77 4-50 77 9 77 13 11 77 oktobra meseca 77 4 M 8 V 10 77 Kdor 20 in več macic na < enkrat naroči j će ravno vès vnet pegaza za rep popadal, pa zdaj so mi vse take želje prešle, kar sem enkrat z mršavega kluseta dragi cas ti verzlajoči dijaki tedaj, ki mnogokrat vès , namesti da bi se koristnih reči za življenje učili, zaverzlajo in v luno trkajo, naj moje verze blago- voljno popilijo kako. ; ker so mi iz peresa zleteii, da ne vem Al kam vedno zahajam! Potujva, dragi čitatelj, cez polje 7 pašnike, travnike, vrte in umetno zasaj ene Tù je kaj prijetno, posebno meseca junija in ju-kadar ni velike vročine. se imajo na več krajev in ob raznih dobali razposlati, ta dobi 10 odstotkov odpusta (rabata) od cene. Razun tega se takim naročnikom, kteri veliko bčel naročijo, po številu naročenih mačić ali kraljić ena ali tudi dve loge. lija, kadar ni velike vročine. V farovž ne pojdeva v niso tako postrežljive kakor kuharice naših gospodov; poleg teh pase ve cele kope otrok, —med njimi se tudi lepih hčerek ne manjka. noben; fajmoštri imajo ženke, ki Al vse to nič ni za naji; potujeva naprej; celi dan na vrh daste. je, poštnine prosti prejemajo našega denarja. Pisma in denarji se le frankirani to Frank veljá 43 kraje. ne sreča va prijaznega obraza, še za denar ne, dar navadno prijazna lica donaša, ki ven- in kadar treba, poj- y V * Zoper plesnobo. deva presneto slabe; saj jez jih ne morem več hvaliti public house" t. j. krčmo. Al te so navadno ka- Prav pogostoma se pri- kor one v Istrii in Primorji. teh public house-ihť c ti v^vi ivi o u y w v> - jl i»» ov |u i. uuvy v louii iu jl l íllikjl ji.. t tun ,,pui/iiV/ uvuo^ iu petí, da klobáse, plece ta in druga jedila v shram- dobiš piti porter ali ale (pivo angležko) celó mlačno bah plesnijo, posebno če so v kakem zaduhlem hramu m toplo ? ter gin ali brandy (žganje). Jesti dobiš shranjena. Da se to odvrne ali zabrani, ni nič bolj šega pol pečene govedine ali ovčevine (rost-beef in mutton) pripomočka, kakor je kuhinjska sol, ktera se v sira in kruha, naj gotoveje pa čaja. Vse to ti je še imaš želodec že poan- a j/vuiv/uivw j u u i nj o a. w o v i i ci ov/ v ona iu i\i una -, U RJ ^u tu kaki skledi le s toliko vode polije, da se sol kakor v dosta dobro , se ve da, ako močnik raztopi. prav redko Ako plesnjive klobáse s to solnino namažeš, plesnoba se ž gležen. Pri tem pa vendar tudi to povem, da dobre njo brž přežene, in angležke jedí so bolje kakor ktera si bodi druga čalo-čez ene dni so klobáse s celó tankimi solnimi kristal- bodra. Kar se prenočišča tiče, ima s tem člověk na čeki převleče ne. Ti ob varuj ej o klobáse, da se jih plesnoba več ne prime. Ravno tako naj se ravná s ple- deželi veliko sitnost, ako ne priđeš v kakšen trg ali vas kjer je kakšen lodging-house, težko ti ga je pri- četi, kračami in drugo mesnino, če jo plesnoba v členih dobiti. V angležkih vaséh pa nikako ni tako V napada. živo, kakor je v naših na večer, veselega petja ni slišati, samo Me todisti in Wesley-anci y 0 kterih sem že govori! v časi svoje himne baželorijo; tudi ne pete do glave pogleda, potem pa me med ovčjo trumo ljudi posta- peljá in mi eno za drugo skazuje in še pri vsaki na- jati posebno možkih ne in se o praznih receh tanko genealogijo (rodopis) razlaga. takim ovčjem razgovarjati, pri vsaki hiši je vse mirno; celi dan gre rodbinoslovjem me je tudi v Normandii na Francozkem vsakdo le po svojih poslih ne brigaje se za drugi svet nek star ovčár mnogo kratkočasil, al Francoz nikako in ravno tako se zvečer vtrujen tiho k počitku podá. ni bil tako ponosen sè svojimi ovcami, kakor Anglež v Na potu iz prijaznega mesta Beverley-a, ktero milj od Huila v York, prehitela me je noč, da mi ni bilo prenočišča dobiti, posebno ker sem iz pra- Yorkshire-i; pa saj bi tudi ne bil mogel biti. Slišati raz I ago ovčje genealogije — mi bo pač vsak čitatelj rekel misli f ni nikakor zanimivo; res tudi jez sem teh ali ni marsikaka slavljena naj mi rece kdo V se manj zanimiva, in vega pota zašel celó med polja, travnike in pašnike. Gredé dalje in dalje v mraku in temi naletel sem trumo človeška genealogija v zgodovini ovác ali goved, ki so prenocavale same na lepo ogra- vendar se toliko študentov in profesorjev ž njo grenko jenem pašniku. Naposled najdem tudi kopico sená blizo muči. Ko sva si tako vse ovce na drobno ogledala, podal nekega ovčjega krdela in zavalivši se va-nj, prav dobro sem se z ovčarjem, ki je bil sam farmer, na njegov zaspim. Pri tej priliki ne morem si kaj ? da ne bi mimo dom ? gredé omenil sledeče dogodbe. Ako bi me še kedaj pripoveduje. drugač sreča na Koroško zanesla in sicer blizo ali na kjer mi zajterk ponudi in mi še več o ovčji reji (Dal. prih.) Led povem da bi rajši šel prenočišča pod kakošno smreko ali na senéno kopico iskat, kakor glasit se pri poštnem gostilničarju, kteri me je nekdaj, s predragim mi prijateljem, ko na večer po dežji mokra in po dolzem popotvanji vsa trudna tje prideva in prenočišča prosiva, v konjišnico poslal na (kup konjske stelje v nekak kot ali skoz poleg kónj, kjer je še hlađen veter, ne vem, «n ^ ^ ^ wvc*x wu-munambuu v uan^ai , jc okno ali kako drugo prasko dež na naju nosil. E prijetna bil že 20 let poglavar v Kovarezmii, še dobro ne zve bila je noč poleg konj skega klobitanja! In zato, da sva smrti svojega brata, pa že si dá naslov „sultana." Na-pravico tamkaj ležati imela, morala sva Ozir po svetu T u r k i. Spisal M. ^ (Dalje.) Abu Ikarem- M ohamedov stric S an čar ki Je V se svoje po- poti se sè svojo vojsko proti Perzii, zmaga Moha-potne liste mu Čez noč izročiti. Eto pozdrav rdečonos- meda v krvavi bitvi ter mu vzame vse zunaj malega nemu, poštarskemu gostilničarju na koroškem Ledu, ako kosčeka perzijske zemlje. Mohamed vlada potem še še živi! 13 let pod vodstvom svojega strica v Iraku, vedno se Al zdaj hočem o druzih stvaréh govoriti, o ovcah bojevaje sè svojim bratom, ki si je bil dal tudi naslov in njihovi reji in to še toliko bolj, ker mi je ovčarstvo sultanov, s križarji v Sirii in z bagdaškim kalifom, ki zeló na srce prirastlo, ali V se bolje rečeno j ker sam sem pri ovcah vzrastel y to je ? Pohorec sem nisem iz Skumerske fare y o kteri y in ? akoravno odrajtovati. UU1WWUV y ; o ji v Kjiin ali u Lřa^uaox\iui ivauiuui ^ ivi ga prisili, da mu dá vse orožje in da mu mora davek se poje: Blagor tebi Skumerska fara, Kder je že navada stara; Da vsaki farman je smolar, Vsaki burgar pa coklar. Ko se otrok na svet uleže, Mu že coklice priveže, Ga zažene ovce past, Kak bi sroče moglo rast' itd. Po njegovi smrti leta 1131 prevzame brat M as ud vlado v Iraku. Tudi on se je bojeval z bagdaškimi kalifi, dokler ni vzel za ženo hčeri kalifove Fatime. S tem pa si pridobi oblast in pravico, da se sme njegovo ime imenovati v Je bil molitvah; vendar vladar prav za prav vendar sem blizo te fare od ondot y kjer se pravi, S an čar, ki se je tudi vedno bojeval z bliž-in daljnimi sosedi, dokler ga leta 1140. karizmiški sultan v krvavi bitki ne zmaga. Pokončá mu vso voj- njimi da je svet z deskami obit in se sinčekom blizo tako godi, kakor onim v Skumerski fari, da že poprej ovce pasti morajo, kakor dobro hoditi znajo. Mene, takoŠnega ovčarčeka je ljubeznjivi starcek Vidovni Juri iz Skumra večkrat obiskal učec me svoje pesmice, rekši: sko y vzame mu vse, kar je premogel in še Sančar sam mu komaj uide. Kmalu ima zopet pripravljeno vojsko udari jo zopet na karizmiškega sultana in povrne mu kar mu je šio. y y > Star kos na hrbtu nosim Po sveti grem okolj, Vse sorte pesmi trošim, Ne zmanjka m' jih nikolj itd. e stara resnica je, da sreča stori člověka prevzetnega, in to se je pokazalo kmalu tudi pri Sančaru. Namesti da bi bil skrbel zdaj, kako bo zacelil rane svojemu narodu, ki so mu jih bili vsekali vedni boji, iskal je le priložnosti za nove boje. Le pre-hitro za-nj se mu ponudi taka priložnost. Zgodilo se Da! ni mi ta možek prepeval „Arma virumque je pa to tako-le: O guzi, ali kakor so jih Bizantini cano u y pa Jurjeve smolnate pesmi so mi bolj pri srcu imenovali, Turkoman! y so živeli mirno y pecaje se z kakor pozlaćene Virgiljeve, in želim, da bi pohorskim živinorejo v balški okolici in odrajtovali so Selčukom ovčarjem se še vec Vidovnih Jurjev pridružilo. davek. Mahoma švigne emiru balškemu misel po glavi, Al zakaj teh stvari omenj am potovaje po Angležkem? da jih napade sè 10.000 vojaki in jih skuša drugam Zato, da bi drugi bratje ovčarji, kteri bi slučajno čitali, segnati. Oguzi bojujejo se ko levi in v malo urah je kar pišem o ovčarstvu angležkem, mi verovali in vsa emirova vojska pokončana. Emir se obrne za pomoc do Sančara, kteri mu je tudi ne odrece. Kolikor med JLXVVJk ANJ lil W V/ F V X M f VI W \f JL JL ^ A V U JUL V 1JJL J zaupali vedé, da sem iz njihove „cunfti". V jutro je že solnce sijalo, ko se v senéni kopici mogoce hitro zbere vojsko sto tisoč mož močno prebudim in V t OC1 odprem; moja prva skrb je bila se tem, ko Oguzi divjaje mesta in vasi požigajo Ko iz- po ovcah ozreti, kakor nekdaj domá, kadar sem na vedó paši zaspal in živino zgubil. y veselje ! ovce so se da namerja Sančar po njih udariti, mu ponudijo vse blizo mene pasle, nisem jih zgubil; mislil sem se sužnjev in denarja kolikor bi hotel, samo, da bi jih v m r u HHHHBHHÍ M HHHHHHHHI pustil ; Sančar hoče razsoditi z orožjem v roki. domá na Pohorji, šel sem med nje — pa pri tem se Vojski se sprimete obrekne moški glas „What do you want Sir?" (kaj bi sreča je ugodna Oguzom. Ne radi?) Ogledavši se vidim, da stoji pri meni korenjašk celó Sančara samega samo, da so mu vso vojsko pokončali, ampak vjamejo ovčar Anglež s primerno mu batino. To me je pa celó se takemu spodobi; ko jim pa začetku ravnaj o ž njim, kakor noče prepustiti glavnega iz spanja zdramilo; povem mu na kratko svoje želje mesta, dajo mu tudi okusiti, kaj se pravi vjetemu biti. in dogodbe ; možak me mirno posluša in večkrat od Cela leta razsajajo potem Oguzi po Sančarovih okrájíš nah, in to tem grozo vitnejše, ker si domišljujejo biti blag misel po gled drugih slovanskih Matic izvoljenci za to, da svet očistijo islama (turške vere), osnovati društvo v povzdigo dotlej zanemarjenega slov-imenovanih štirih letih vendar zberó Sančarovi emiri stva in narodnega izobraženja ostanke velike vojske in svojega gospoda in deželo re- Djansko pa pričela Matica slovenska svojo de šijo iz sovražnikove oblasti. Maščevati se misli zdaj lavnost 1863. za Slovane jako pomenljivega leta Sančar zavolj tolike sramote ) ki kajt so O guzi ; smrt in mu tako unići vse naklepe njegove Po Sančarovi smrti je bilo kmalu konec mu jo napravili praznovaje god slovanskih blagovestnikov so obhajali ni mu bilo dano, kajti leta 1156. ga pobere Slovaki prvi véliki zbor slovenske Matice v Turčij skem sv. Martinu vse moči Cez 5000 navdušenih rodoljubov vsakega stanu in selčuske. Nesloga in prepiri med emiri so kraljestvo razne starosti se je vdeležilo pod prvomestnikom pre-v kratkem času tako globoko pogreznili in v nič spra- uzvišenim škofom Stefanom Mojzes-om prvega občnega vili, da že Čez 40 let po Sančarovi smrti mine v Perzii zbora. Ko je Njih Veličanstvo blagovolilo potrditi pra- oblast selČuskih vladarjev. Zadnji vladar, ki je imel vila in velikodušno darovati društvu 1000 gold, še naslov sultana, umre leta 1195. Veči del dežele, vila je Matica posebno poslanstvo na Dunaj 7 odpra- ki je bila pod vlado selčusko, dobi sultan kovarezmijski, ki pa si pod vrže tudi skor vso S i rij o in velik del male v na j v jLvjLuitiv^c« ^uoiaiiow v \j lic* lyuiiaj y ELclJ imenu vsega naroda zahvali presvetlemu daritelju. se v Da število udov dan na dan raste in se doneski dokler si pozneje ne prisvojé Mongoli Kovarez- prav obilo stekajo, kažejo nam računi matičinih do- Azije, mije, cele Perzije, Sirije in male Azije. Ozrimo se zdaj še malo na mlajšo selčusko vejo. čane glavnine 37.875 gold. (Dalje prihodnjič.) hodkov. Koj prvega leta imela je Matica skupne vpla- kr. a. v. Slovstvene stvari Slovansko slovstvo. * Zakonska solu igra (in 56.188 gold kr. zagotovljene) ; leta 1865. je naznanil blagajnik tretjemu občnemu zboru, da znaša vplačana glavina 55.579 gold. 64 kr. ; leta 1866. se je Matičin imetek pomnožil po blagaj niko vem sporočilu pri četrtem občnem zboru do 57.682 gold. 84 kr. Posebno omeniti je dar blagodušnega gosp. J. N. ki tako se zove kratkočasna Petiana, fararja (župnika) v Turo poli na Slovaškem ki jo je izurjeni prestavljavec glediščinih iger je v oporoki poklonil Matici 9000 gold., in tega gosp. dr. Matija Prelo g po nemški poslovenil in na slovenska Matica podpira po svojih pravilih tudi pridne svetio dal. Ker igro vršijo samo tri osebe in je prizo- pa uboge dijake raznih fakultet. rišče celó prosto , bode dobro došla čitalnicam ktere Matica slovenska ima tedaj že toliko dohodkov da X iOVV VV1V X VUWV y WVVAV \JK\J KJ J. \J VlUOlC« VI lOHU 1VUILI y ITV lvi Kj t v/us/u«^ J w y ^wu občinstvo svoje radi kratkočasijo s šaloigrami. Cena ji more popolnoma vstrezati društvenemu namenu in raz- je le 15 soldov; v Ljubljani jo prodaja knjigar J. vij ati^vses trans ko delavnost. Lercher. - r ~ * ki Prijatelj pučki ga bode v F ran ce lj , uč da med ljudstvo (puk) tako se zove hrvaški časnik, u na svitlo daj al gosp. Bartol telj na realki, s tem glavnim namenom V a r a ž d V • siri omiko na vse strani ? 7 razun politike gi svojem piše gosp. izdatelj med drugim to-le: ,,Skoro vsi evropski narodi nastavljaju Školsku obuku svojega puka shodnimi knjigami i stovi, jer bez toga veoma malo koriste učione. Usud-jujem se napomenuti u tom obziru bratju Slovence, imaju liepih pučkih knjigah, što ih stvara slavno koj društvo sv. Mohora i četiri pučka lista Up ovimi sredstvi napredovao je slovenski puk u novo doba vrlo dobro, premda mu bijahu (pa su mu mnogo još pučke Škole tudjom zlobom do zla bog ada) alj premda je čamio do tisuć godinah pod protunarodnom birokracijom, te se je nedavno mislilo da ga vise neima j j J —* . --------, Sve to sklonulo je podpisanoga uz obrečenu Da se narodna zavest zbuja in razširja med prostim ljudstvom, zato je dal odbor na matičine stroške natis -niti krasna ogovora gos. predsednika Stef. Moysesa pri II. in III. občnem zboru v 10.000 iztiskih, ki so se po sklepu občnega zbora zastonj razdelili med ljudstvo. Izvrstni spis prevzvišenega škofa Moysesa v koledarji za leto 1866. ,,Myšlenky o zahradnic tve vôbec a o steparstve obzvláště" (misli o vrtnarstvu sploh in o sadje rej i posebej) je přišel na Matičine stroške še tudi v posebnem nátisku (5000 iztiskov) na světlo, in se je razdelil med narod. veliko korist Matici slovenski bila je prostému ljudstvu primerna razprava: „Rozhovory o Matici slo-venskej", ki se je tudi v obilném številu razposlala po deželi. Gospod farar na svojem vrtu jedrno razlaga so-sedoma Načinskemu in Cudzonu převážen in občekori-sten namen slovenske Matice, dokazuje jima, da morajo tudi prosti kmetje djansko pokazati ljubezen do svojega pomoc vrstnih prijateljah izdavati tjednik zvati ,,Prijatelj pučki j koj ce se List će se izdavati u Varaž naroda in pristopiti kot udje k slovenski Matici. Razun že omenjenih prostonarodnih knjig je dala slovenska dinu vakoga četvrtka na pol arka a v Ť anj ce cesce Matica v se te-le na svetio : izlaziti oglasnik kano prilog. Ciena je „Prijatelj u Letopis Matice slovenskej ročník 1864. f ročník na pol godine j lovoza : Poštom to je 7 od početka ožujka do konca ko i nošenjem u kuću for 50 Predplaću prima samo na pol godine podp nove. ured- 7 te moli slavne rodoljube nik četka ožujka 7 da mu Ju do po Slovenska (slovaska) Matica. ica slovenska v Banjski Bist Slovakii je poslala Matici naši zopet tri lep II. 1865., ročník III. 1866. Letopisi obsegajo pravila, sporočila o matičini delavnosti, najvažnejše stvari iz vseh odborovih sej, sklepe občnega zbora, natančno statistiko udov itdv Slovenská Čítanka pre nizsie gymnasia sestavil E. Černý diel I. 1864. in II. 1865. *) - Obe knjigi je potrdilo kr. ogersko namestništvo z odpisom od 13. novembra 1864. pod štev. 90.335 in 12. decembra 1865 Mat v ktere nam očitno kažejo, kako krepk veliko korist svoj narodu preduj knjige, na Mislimo, da bode našim bralcem po god ako pri štev. 94.771 za šolski berili (čitanki). Narodni Kalendář (koledar) ročník in ročník II. za leto 1867. Po čio veda čili Arithmetika pre triedu (razred), pre nižšie reálky za leto 1866. II. z očetovsko skrbjo žrtvuje napredku tega obdelovanja, je na drobno popisal vse, kar se je od leta 1829. noter do konca 1866. leta za osušenje močvirnega sveta godilo na mahu, čegar pridelki v 33 letih se morejo ceniti na 2 milijona 656.694 gold. Se ve, da stroški, iz kterih so zrastli toliko vredni pridelki, so bili tudi sila veliki, kakor je bil sila velik trud posamnih gospodarjev, da so nekdaj nerodovitni zemlji, ktere oral leta 1826. seje prodajal po 20 krajc., izvili se-danjo rodovitnost. Mislimo tedaj , da vse to je bilo vredno, da se je poslalo v parižko razstavo, da. svet vidi, kaj zmore um in marljivost slovenskega naroda, kterega tuji omikonosci tako radi svetu razgla-šajo za neumneža. — Za deželo našo zeló važno novico so nam přinesli gospodje dr. Toman, dr. Costa in dr. Klun, ki so ob priliki siovanskega shoda na Dunaji bili, kot odborniki za železnico ljubljansko-belaško, pri gospodu ministru kupčijstva. Rekel jim je, da priznava velika važnost železnice iz Belaka v Ljubljano, in da se bode prva med novimi železnicami delati začela; že to spomlad se prične snovati pot (trasirati) na državne stroške. , . : ^ r ; ici \ — ([Nova vredba [cesarskih sodnij na Kranjskem.) Kakor smo zadnjič povedali, bodo sodniške gosposke po vsem našem cesarstvu popoinoma ločene od okrajnih (kantonskih) gosposk. Zdaj že tudi vemo, k o-liko bode sodniških gospósk na Kranjskem in kje da bodo. Cesarski ukaz od 12. dne t. m. veleva, da ima biti 26 sodniških gospósk, in sicer: 1) v Kranjski gori, 2) v Radolici, 3) v Tržiču, 4) v Loki. 5) v Kranji, 6) v Kamniku, 7) na Brdu, 8) v Litii, 9) v Idrii, 10) v Vipavi, 11) v Bi s t r i c i* 12) v Ložu, 13) v vélikih Laščah, 14) v Ribnici, 15) v Kočevji, 16) v Žužemberku, 17) v Trebnem, 18) v Ratečah, 19) vMokronogu, 20) v Metliki, 21)^v Crnomlji, 22) na Vrhniki; — vse te sodnije bojo za vse te kraje, za ktere so dozdaj bile; 23) v Postojni za postonjski in senožeški okraj in za občine Strmica in Studeno; 24) na Krškem za krški in kostanjeviški okraj, 25) v Planini za planinski okraj brez občin Strmica in Studeno in 26 j v Višnji gori. Mestna delegirana sodnija v Ljubljani in sodnija v Novomestu ostanete. Pri vsaki sodnii je en sodnik glavár, kteremu so dodani adjunkti, ak-tvari in kancelisti z dninarji in služabniki, kolikor jih je treba; če je treba, se dado sodnii tudi voditelji gruntnih (zemljiščinih) bukev. — 10. dan sušca začnejo nove sodnije svoje delo vanje. Minister pravosodja "je izmed dozdanjih okrajnih predstojnikov, ki niso obdr-žali svoje prejšnje službe, sledeče izvolil za okrajne sodnike: Fr. Omahen-a za Trebno, Jur. Levič-nika za Loko, Jož. Logar ja za Litijo, Jan. Rotha za Brdo, Jan. Lapp ein a za Mokronog, Jan. Logarja za Črnomelj, Val. Susteršiča za Ribnico, Jož. Ver-dovca za Lož, Vine. Jevnikarja za Postojno, Fr. Schullerja za Metliko, Jan. Eisner ja za Kamnik, Lud. Semena za Višnjo goro, Jan. Koširja za Ko-čevje in Jož. Paeuerja za Idrijo. — 12 sodnikov ni še imenovanih. . — V pondeljek se je na povratku iz Italije v Ljubljani mudil slavni poslanec hrvaškega deželnega zbora gosp. Mraz o vic. Prinesel nam je pozdrav od preuzvišenega biškupa Strosmajerja, ki še kakih 14 dni ostane v Rimu. — Kje da biva nekdanji vrednik iz-vrstnega „Ost und West-a", nismo vedeli; zdaj smo - 4i>5 - slišali, daje v Fiorenci pri ministerstvu vnanjih o práv pospeševali to društvo, ktero jih bo še dalje čislalo za v dobri službi. svoje dobrotnike. — Za vodja družbi je bil v posled- njem zboru 10. dne t. m. voljen g. Fr. Resman , za namestnika njegovega pa g. dr. A. Schoppl; glavni denarničar je g. Alb. Samassa, kontrolor g. L. Burger, zapisnikar g. Oton Linčinger. Družbini denarničarji so za šenklavško faro g. A. Miklavčic, za št. Jakobško g. Fr. Debevec, za št. Petersko g. Jan. Novak, za tr-novsko g. Jan. Komar, za kapucinarsko predmestje g. Fr. Waidhauser, v Gradišču g. Jan. Mauser. — V pondeljek je hranilnica imela občni zbor. Razun nekterih druzih manjših daril seje sklenilo, da ubogi v Mihovem in Stopiču dobo 1000 gold. — Volili so se tudi novi udje ; potrebno število glasov so dobili le dr. Župan, dr. vitez Stockl, dr. Pfeffrer, okrajni predstojnik Pajk in mladi Lukman. Da ne pride „nemirni" národni kvas med patrijarhalno življenje v hišo na sejmskem trgu, zato so dr. Etb. Costa, dr. Jan. Bleiweis, trgovec V. C. Zupan, trgovec Ivan Vilhar itd. na cedilu ostali. Direkcija je za to volitev iznajdlanovo bistroumno proceduro; dala je izvoljence „trgati", in nobeden národnih mož se ne more pritožiti, da ga je ona „strgala." — (Iz le tne g a poročila ljubij. društva za pomoč — „Južni Sokol" je razposial te dni svoje 3. letno bolni ko m in oskrbljenje onemoglih) povzamemo sledeče sporočilo. Neugodnemu času vkljub držalo se je dru-vrstice s to opombo, da se društveni račun in spisek stvo krepko in je vedno spolnovalo svojo nalogo. Udov premoženja nahaja v današnjem „Oglasniku". Konec je imelo konci 1866. leta 195; îzstopilo je med letom 1. 1865. — se piše v sporočilu — se je zbralo več spošto- 40 udov> pnstopilo 38, umrli so 3. Premoženje dru-vanih mož našega mesta, da bi pomagali uboštvu, ki ga štveno znašalo je 604 gld. 39 kr; od lanskilh dohodkov napravlja bolezen in smrt v družinah bolj nizkega obrt- jo ostalo 56 gld. 19 kr. gotovine. Dodan je letos tudi nijskega in delavniškega stanu. Da bi spolnovali to na- prvikrat — imenik udov. Pri tej priliki naj omenimo, logo, zato se je v Ljubljani 1. januarja 1. 1866. z dovolje- da je načelnik praškega Sokola, dr. Miroslav Tyrš, iz-njem slavne c. k. dež. Vlade 21. okt. 1. 1865. s št. 2363 <*al knjigo z naslovom: Statisticko - historický přehled vstanovilo društvo v pomoč bolnikom in za oskrblje- jednot Sokolských, ktera obsega zgodovino in statistiko vanje onemoglih. Ker je v to društvo v letu 1866. stopil vseh sokolskih društev in med njimi se ve da tudi to 301 ud, zato je bilo društvo letos zmožno, daje 23 udov našega „Južnega Sokola". Priporočamo to lepo in za-zdatno podpíralo z 250 gld. pri bolezni in eni smrti, nimljivo knjigo vsem prijatlom Sokolovim, posebno pa tako, da je pri malém vplačilu z 10 kr. na teden 2 gld., našim čitalnicam; velja 80 kr. in se dobiva v Ljubljani in ko je en ud umri, so njegovi rodovinci dobili 15 gld. P" gosp. bukvovezu E. Honu. Naročí se lahko tudi od povračila, kar kaže, kako je vsakem družinskemu očetu „odbora južnega Sokola." Kdor jo želi dobiti, naj se z malimi darovi mogoče braniti se v sili, in kako bo oglasi skoraj, ker imamo le malo iztisov še. po drugi strani tudi društvo, ako ga bodo lepo djansko — Te dni je vrednik „Novic" iz severne Amerike podpirali udje, zmožno, da bo svojo dobrodelno nalogo dobil nemški časnik „Wahrheitsfreund" od.2. januarja najboljše izvrševalo. Pri spolnovanji teh dolžnosti si t. 1., kteri izhaja v Cincinnati. In kaj neki tako važ- je pa društvo pri vseh velikih težavah, s kterimi se nega nahajamo v tem listu, ki je dolgo pot po morji mora vsako novo vstanovljeno društvo prva leta boriti, in po kopném hodil, da pride v Ljubljano? Podcrtan vendar toliko zmôglo, da si je pridobilo vstanovnega smo našli v dopisu iz „Oesterreich" sledeči stávek: kapitala, kakoršnega se je komaj pričakovalo, t. j. 1413 ,,So rumort z. B. auf dem Krainer Landtag in Laibach gold. 68 kr., kakor kaže spisek društvenega premoženja. Herr Bleiweis, welcher bocksbeinig darauf beharrt, . Ako bode društvo dobivalo kakor do sedaj tudi vpri- ausschliesslich in slavonischer Sprache zu reden, was hodnje toliko zdatné podpore in če se ga bo vdeleže- beim Umstande, dass die andern Mitglieder meist dieser valo toliko udov, skoro je gotovo, da se bode dosedanja Sprache gar nicht kundig sind, natiirlich eine ganz un- podpora z 2 gold, na teden po moči zviševala, pa tudi verníLnftige Confusion in die gefíihrten Erorterungen da se bode preskrbovalo, da bodo udje zastonj imeli bringt. (Auf diesen slavonischen Don Quixote spielte zdravniško pomoč, da bodo brez plače dobivali zdravila, im niederosterreichischen Landtage Herr Schindler Izreci se mora pa tudi srčna hvala ne le samo tistim an, als er sich gegen die erkíinstelten slavischen „ Blei- udom, kteri v bolezni niso tirjali svoje pravice, da bi weisse" ausliess, allerdings zugleich mit Anlehnung an jih bilo društvo podpiralo in so tako dobrotniki tega bel, welches in slavischen Zusammensetzungen weiss društva, ampak hvala bodi tudi tem, kteri so z dařili bedeutet)." — Da si Slovanojedci s tem še ne olajšajo pripomogli, da se je vstanovilo to društvo, kteri so go- svojega trebuha, da crni svoj žolc v eno mer razlivajo spodje: Franc Resman, Oto Lintschinger, Anton po dunajskih, graških in druzih avstrijskih časnikih, to Samassa, Ludvik pl. Rechfeld, Ignáci Szentin- jim radi verjamemo; al da v kolosalni aboti svoji mi- ger, Martin Ivanetič, Jožef pl. Pagliaruzzi, Vil. slij o, da Amerikance to interesira, kako nam je vit. Fritsch, Ivan Tanšek in Viktor Brus. Enako nemškutarija starodavna popačila celó lastna imena, hvalo naj sprej mejo tudi gospodje: dr. Emil vit. Stockl, tega bi ne bili verjeli, ako bi nam ne bil amerikanski dr. Franc Fuks, dr. Adolf Eisl, apotekar Alb. Ram m, „Wahrheits(?)freund" povedal črno na belo. Res, da unim, ker so ude brez plačila zdravili, temu pa, ker je vsaki dan imamo prilike več pokušati nemško „kulturo" precej boljši kup dajal zdravila udom. Upa se, da bodo in da čedalje bolj Boga hvalimo, da nas je obvaroval ti dobrotni gospodje tudi za naprej , kakor di> sedaj te nesreće. Ljubljane. Zopet je domovina naša zgubila vernega sina • * w J1 Je dušo telesom udan: spoda Jožefa Pleiweis-a deželi spoštovanega govca, načelnika ljubij anskega društva za podporo bolnih trgovskih pomočnikov, mestnega odbornika, odbornika kupčijske zbornice družbenika vseh domaćih društev, kterim bolehnosti vseskozi djansk podpornik. šestletni dne m. naglega mrtvuda miru Gospodovern zaspal, star. Bodi zemljica lahka poštenemu možu iskrenemu domoljubu ! Vrednik „Novic", brat rajncega, dostavlja tem v ža- lostnému naznanilu posebno v imenu pretužne vdove njegove vsem. hčerke in sinka njegovega presrčno zahvalo dne m. pogreb preljubljenega ne- pozabljivega očeta s sprevodom svojim v tolikem številu počastili, kakor tudi gospodom društva „sokola" talnice", vodu svetili truplo raj nega nesli na pokopališče, spre-nadgrobnico 66 Jutri v četrtek je zopet sokolski shod v Viran- priČakuje, da bode deželni zbor se precej poprijel vo tovi gostilnici. Ker se bodo obravnavale in določevale litve po si v državni zbor, kteremu bode vlada važne stvari , zato se odbor nadja , da se snide veliko poročala, kakošni so bili pogovori z O g in udov. pravi či la poslednjem listu smo omenili j da se na Du- v^«. ~ ^^ KSM.M.M. \J ji^ T \J X X £J ill KjyiCUy to, kar je storila. Ob enem se temu zboru predložé naji snidejo 15. dne t. m. mnogi deželni poslanci iz skup črti postave zastran pošilj za skup reči poslancev v posvetovalno zastran daljnega razvoja slovanskih avstrijskih dežel in se pridružijo tudi ustavnih pravíc, odgovornosti ministrov, predrugačbe nekteri iz Tirolov. In tako je bilo. Gospodje dr. Toman, --- 1------7--O --------— —v * , f- 13. februarskega patenta, veče avtonomij dežel o- dr. Costa in Luka Svetec, ki so iz Ljubljane šli v ta novi vredbi vojaštva itd. Gosp. predsednik po braném zbor, in kterim se je na Dunaji tudi dr. Klun kot dež. ministerském odpisu naznani zboru , da ga dá natisniti poslanec kranjski pridružil, .ne morejo nam dosti dopo- ki Je štel mnogo vedati, kako sijajin je bil 'ta zbor, najveljavniših gospodov iz visocega plemstva in druzih Ko bile prihodnji seji postavi na razpravo poslancev odobrene (razun ene v Postojni, druge v slavnih móž ki jih Česka, Mora vij a in Galicija med deželni gl tretje v Kranji) sej dež. zbor ustanovil svoje prvake šteje. Bili so namreč v tem posvetu iz veskega: grof Leon Thun, grof ~ Lobkovic, knez Adolf Schwarze Rieger Skrejšovsky (lastnik sky, Salm i , J v---- profesor Zeithammer j> ) > glavarja namestnik in danes že potrj knez Ladislav so po postavnem předpisu obljubo storili tem nasvetuje dr. Costa naj se voli odbor cev Po poslan iz Moravskega: knez , kteri po kratki poti presodi ugovore zoper gori Sladkov- omenjene volitve in že o prvi seji poroča o njih. Izvo 7 in Brandi grof E. Belkredi, baron Kônigsbrun, dr. Pražak dr. Klun, Svetec in Ravnikar ^ « « m i « # • /I il Tpv 1 • /i SO bili V ta odbor gospodje dr. Costa, dr. Toman iz Galicije: grof Ad. Potocki, grof ili AJl Chil , ^«liViJV, b* ^ .X MVVVX.1 , b* V/i Wodzicki, vitez Graholski, dr. Zyblikievič, dr. Zemial- kovsky iz Tirolov: grof Brandis ? iz Kranj- skega: dr. Toman, dr. Costa, dr. Klun in L. Svetec iz Štajarskega: dr. Dominkuš. ; Od 10. ure do- poldne do 4. popoldne je trajalo pomenkovanje, ravno tako temeljito kakor prevdarno, ravno tako lojalno kakor skrbno za veliko družino avstrijsko; v popolni i; Telegram „Novicam". Gorica 19. febr. Včeraj nismo nié v deželnem zbora obravna-vali. Danes : potrjevanje volitev in volitev odseka, ki presodi vladino» sporočilo in predloži nasvet. Kastvi na Primorskem napravi čitalnica ve slogi in globoki zavesti solidarnosti slovanské se je raz- selico s plesom, petjem in deklamacijami. šel zbor, z obljubo, da svojih razprav ne obesi na vé- prijazno vsi domoljubi. liki zvonec časnikarski, kakor je to storil zbor nemških Vabijo Odbor. centralistov in dvalistov j ki Je bil dni pred tudi na Dunaji, pa se je, razkačen med seboj, ločil, ker ni do-segel porazumljenja. Minister Beust je, kakor dr. Rie-gerja in nektere druge, tudi dr. Tomana povabil k sebi v pogovor. Da mu je odkritosrčno razodel, kar zahteva pravica za narod slovenski in v obče blagor Avstrije, ni nam treba še posebno pritrjevati. — Po zboru so gori imenovani deželni poslanci imeli. pogovor tudi s slavnim poslancem srbskim v ogerskem zboru, generalom Stratimirovičem. Račini dohodkov in stroškov za Slomsekov i I upomínek. Skupnina prejsnjega računa 2535 gold. 32 kr., 3 ces. zlati, 4 '/2. križ. toi., 2 prosta tolarja in 8 dvajsetic. Dalje so darovali r Kucanj M., žup. v Prevarju 2 gold., Srednik Ant., žup. v Polji7, MlinariČ J. v Leskovcu, Vaiksler J. pri sv. Barbari v Halozah Stranjsak M., žup. v Zavrču, po 5 gold.; Trampu» J., kapl. v Zavrću , Ornik J., žup > vajger G., kapl., oba pri sv. Vidu pod Ptujim; Kancléř P., žup., po 3 gld.; Haje P. Benediktus, Petanjek L., vsi trije pri sv. Trojici v Halozah, zadnja dva po 1 gold.; Arnus T.. kapl. v Leskovci, RajČ Bož., kapl., po 2. gold. Slivniska fara 13 gold. 87 kr., Dolinar M., žup •i Krogel Novice iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Po slovesni maši v stolni cerkvi, ki so prečastiti general-vikari 11. uri pričel deželni zbor Kos y o služili se je v pondeljek ob M., kapl., oba v Slivnici; Rat Fr., župnik v Fravhajmu, po» 5 gold. Iz Vojnika, bratovsina roženkranska 4 gold. 50 kr.r gospá Kleinšrotova je nabrala 2 gold., gospá Vreeerjeva přidala. 1 gold. Neimenovan 2 gold. 50 kr. Pečnik. kapl. v Lembahu 2 gld., Bohinc J., profesor prejšnjim 8 gld.) 10 gld., Ulaga Njih ekscelencija cesarski namestnik pozdravlj v Jož., dr. in profesor v drugič 10 gld., Pack M., korar 10 gld.v vsi trije v Mariboru ; Kandut J., trgovec na Reki, birmanec-rajnega knezo-škofa, 5 gold. — Preč. nadsk. konsist. v Gorici imenu vladinem zbor s kratkim ogovorom in mu naznanja, da so presvitli cesar imenovali grajščaka dr pl. Wurzbach-a za deželnega glavarja, mestnega pana dr. Costo pa za glavarjevega namestnika. 22 gold. Skupnina vseh dohodkov do 1. januarja 1867 2673 gld. 19 kr. Za postnino se je meseca grudna po rabilo v zu- De- 67 kr., tedaj ostane čistih dohodkov 2672 gold. 52 kr. , 3 ces zlati, 4'A križastih in 2 prosta tolarja in 8 dvajsetic. Dr. Matija Prelog, denarnicar. želni pogl se vsede zdaj na mesto svoj sklene s slava-klicem Njegovemu Veličanstvu nagovor kte- V Mariboru 1. januarja 1867. 7 rega zbor ponavlja trikrat. In daj se zacno razprave. Cesarski gospod namestnik bere dopis minister- kranjskemu zboru od 4. svečana v nemškem in vladin svetovalec g. Roth v slovenskem jeziku. Jedro tega MHbaM^MBMMMHH^HHMMta^MM^M naj se Listnica vredništva. Gosp. L. J. v Aleksand Radostní smo sprejeli pismo Vase, pismo iskrenega domoljuba. Bog Vas živi l Gosp. V. Budinskemu: Ne upamo si danes od zagot ovi takim rečem • v kajti mnogih ?? je Gosp. M. v. S ki niso zanimive le samo za dpisa je ta, da je Njegovo Veličanstvo ukazalo, tako, da bi ne mogli čakati dovrSbe. Kadar zgotovite pa tudi Sajjg k, ne mudi se, prosimo.. d d b 7 ki ga klical ces. da poaljete patent od 2. januarja t 7 ne skličuje, ampak zbor tak, kakoršen ima sušca snide po ustavi biti, in sicer ta naj se 18 Dunaji. Vzrok te važne premembe stavi ministerstvo v to, da je cesarska vlada med tem časom se pogodila z Ogri in da so tedaj poznejši do-godki že prehiteli glavno misel. Ministerstvo za trdno Kursi na Dunaji 19. februarja 50/ /o metaliki 61 fl. 50 kr. Narodno posojilo 71 II. 75 kr. Ažijo srebra 125 fl. 75 kr Cekini 6 fl. — kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj