40 din - Leto XXXVIII - St. 88 KRANJ, torek, 19. 11. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^Ve "L *a ,W Francka Plavijo v Gorenjski predilnici napravi, ki namesto delavke zaveže nit. Pri nas je to še silno red-aPrava, zato ni čudno, da so ji dali ženska imena. Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Spet pozabljeni Minulo soboto je bilo v Škofji Loki tretje srečanje gorenjskih tekstilcev. Ob tej priložnosti so med drugim povedali, da v gorenjskem planu niso niti omenjeni. No, to se jim ni zgodilo prvič, zato niso kdove kako presenečeni. Vendar pa bi zaslužili več kot zgolj omembo, saj so za tekstilce na obzorju novi časi. V koš bo treba vreči besede, da tekstilna industrija nima prostora v sodobnem industrijskem razvoju, da se mora seliti na jug, kjer je delovna sila poceni. V razvitem svetu danes v tekstilne tovarne uvajajo sodobno tehnologijo, povsem avtomatizirane in računalniško vodene stroje. Za predilnimi in tkalskimi stroji ni več delavk, tam so le vzdrževalci, ki skrbe, da se stroji ne ustavijo. Stroji pa se vrte dan in noč, celo ob nedeljah. Visoka produktivnost, večja kakovost, manjši stroški energije odlikujejo novo tehnologijo. Takšna sodobna tekstilna tovarna vrže na trg 90 tisoč ton umetnih vlaken, vse slovenske jih, denimo, narede 5.500 ton. Sodobni, silno natančni stroji dajejo enakomerno in boljšo kakovost izdelkov, saj izločijo človekove napake. Tudi energetsko so varčnejši. Vse skupaj seveda prinese nižjo ceno in s tem dobro prodajo ter zaslužek. Seveda pa tudi možnost, da stroje že po nekaj letih zamenjajo z novimi, še boljšimi. Tudi naša tekstilna industrija bo morala kreniti po takšni poti, saj bo sicer zapisana propadu. Prav v tehnološkem pogledu pa že zdaj caplja daleč za svetom. V naših tekstilnih tovarnah ropotajo stroji, ki so stari trideset, štirideset, tudi petdeset let. Naša tekstilna industrija ima 92-odstotno odpisano opremo. Kriči po obnovi in posodobitvi, brez nje ne bo dobrega zaslužka in konkurenčne cene na svetovnem trgu. Usmeritev v sodobni tehnološki razvoj ni zgolj izdelava računalnikov, prav toliko ali pa še bolj je pomembno njihovo uvajanje v proizvodnjo. M. Volčjak iV*azutv Savi DooR^Nj ~ Minuli teden so za-r «em v tovarni Zvezda v Kra- jjjM zaznali vonj po mazutu v po-S U Meteorne vode, ki se izliva v °* V kotlovnici so takoj žaga ^v^u dovod mazuta iz glavnega. zervoarja. Dognali so, da je ciia ? Zftčelo odtekati, ker je po-ev predgrelca mazuta, zato je odtekal v kondenzacijsko posodo v vodo za ogrevanje mazuta. Izliti mazut je onesnažil tehnološko, sanitarno in pitno vodo v vodnjaku na dvorišču tovarne, zato so pitno vodo priključili na omrežje mestnega vodovoda. Ugotovili so, da je v Savo odteklo kakih 200 litrov mazuta. Napako so odpravili. Odgovornost zase in za skupnost Ljubljana — Predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner in predsednik izvršnega sveta Dušan Šini-goj sta predsednike slovenskih občinskih skupščin na petkovem sestanku pozvala, da aktivnost v delegatskih klopeh konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta ne sine opešati. Razloge za takšno opozorilo je kratko in jedrnato opisal predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Slovenija že sedaj troši 180 milijard dinarjev več kot bi smela, zato je nujno povečevati proizvodnjo in varčevati povsod, kjer je le mogoče. Višja proizvodnja in davki bodo prinesli nekaj denarja, za uresničitev vseh programov po občinah pa bi morali povečati davke na osebne dohodke, kar pa ni sprejemljivo. Denar bo moral najprej tja, kjer je najbolj potreben: za pokrivanje izgub in za uresničitev glavnih slovenskih naložb, ki so že začete ali bodo, kot je na primer karavanški predor in vse-jugoslovanska avtomobilska cesta. Marsičemu se bo treba odpovedati in dobro oceniti tudi naložbe, za ka- tere se zbira denar s samoprispevkom. Dogovoriti se moramo, da bo na primer tisti, ki neupravičeno troši več energije, več plačal, da bomo stopili na prste tistemu, ki neupravičeno draži svoje delo, pa naj gre za gradbince ali kateregakoli drugega. Vzdržati moramo, je dejal predsednik Šinigoj, saj imamo sile ne le za preživetje, ampak tudi za napredovanje. Tako kot so jasni problemi, so znani tudi načini reševanja: doslednost pri zadevah, za katere se bomo dogovorili, varčevanje, organizacijske spremembe na področjih, predvsem pri porabi, kjer prihaja do nesmislov ali celo neumnosti (cestno gospodarstvo, vodno gospodarstvo). Predvsem pa pri tem ne smemo videti le sebe, ampak moramo poznati in biti tudi soodgovorni za položaj v drugih delih države. Vsaka politizacija teh težav bi bila neodgovorna in škodljiva. Občina kot temeljna samoupravna in družbenopolitična skupnost ne zgublja pomena. Njeno temeljno poslanstvo ostaja, saj republika ne more sprejeti vsega bremena. J. Košnjek Po treh dneh je na Lubniku zasvetila luč Lubnik — Žled, ki je minuli teden lomil drevje, je potrgal tudi električne instalacije in telefonsko napeljavo med Sušo in Lubni-kom in onesposobil televizijski pretvornik vrh Lubnika. Da bi Lubniku znova vrnili elektriko, so člani Planinskega društva iz Škofje Loke skupaj z delavci Elektro in vojaki iz škofjeloške vojašnice v nedeljo zjutraj krenili v delovno akcijo. Sprva so nameravali poklicati na pomoč helikopter, ki bi nov kabel ponesel v vrh Lubnika, od koder bi ga laže spuščali v dolino proti Suši. Vendar jim je ponagajalo vreme in 80 planincev, delavcev Elektro in vojakov je v nedeljo zjutraj vleklo kabel iz Suše vrh Lubnika. Potrgani električni kabel so nadomestili z 800 metri novega. Po treh urah trdega dela je na Lubniku spet posvetila luč. Organizatorji nedeljske delovne akcije se zdaj dogovarjajo s PTT, da bi na Lubnik, ki zdaj nima telefonske povezave z dolino, usposobili še telefonsko napeljavo. Afa Q n.aTa en]skem še niso pozabili lanskega uničujočega viharja, že se je ire}JVa Znova znesla nad gozdovi. Pod težo žledu in snega se je lomilo tefe/e' Bukve, hrasti, macesni, smreke so padali na električne vode in rio^^ke kable, zapirali ceste. Škoda je precejšnja. Iz krajevne skup-PeUQ . *"* Poročajo, daje prvi letošnji sneg povzročil na telefonski 710,-škort°V2a šttri milijone dinarjev škode, drevje leži vsevprek po tleh. Še u a ie največja na območju Žirovskega in Mrzlega vrha, tod so bile Čim^^ljo zvečer prenekatera naselja brez električnega toka. Doma-^On*0 Sami odstranjevali drevje, postavljali telefonske in električne Pač f°e' »Tegaseneda opisati, to je treba videti,« je pribil Vinko Ko-Še ^ aJmk krajevne skupnosti Žiri. Pa ni bilo tako le v Žireh, temveč (lTeX)^tev{lnih naseljih na Gorenjskem. Prvi letošnji sneg je oklenil ^in V ^e(* predvsem na območju med 600 in 900 metri nadmorske e- ^eč o naravni ujmi na 7. strani, (cz) Foto: F. Perdan Prazna smučišča v Kranjski gori Kranjska gora — Čeprav je v Kranjski gori že več kot pol metra snega in so žičničarji zadovoljivo pripravili smučišča, je bilo minulo soboto in nedeljo na pobočjih Vitran-ca malo smučarjev. Žičničarji, ki so našteli le okoli 500 ljubiteljev smučanja, pravijo, da je prvi letošnji sneg padel zgodaj in da zato ni bilo vrst pred petimi žičnicami in vlečnicami, ki so obratovale. Verjetno je, da bomo zaradi visokih cen smučarskih vozovnic manj smučali kot minula leta. Kranjskogorski žičničarji pa so prepričani, da bo na smučiščih dovolj obiska, saj so na ljubljanskem smučarskem sejmu, na katerem so sodelovali prvič, že prodali za 5 milijonov smučarskih vozovnic. L), o. Jesenice — Minulo soboto je obiskal jeseniško Železarno član predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Najprej si je ogledal gradbišče nove elektrojeklarne na Koroški Beli, nato pa se je pogovarjal s člani poslovodnega odbora Železarne, predstavniki sestavljene organizacije Slovenskih železarn in skupščine občine. Jeseniški železarji so ga seznanili s težavami pri gradnji elektrojeklarne. Gradnja se je zavlekla zaradi problemov pri dokumentaciji, vendar so gradbeniki pohiteli in tako danes poteka gradnja po načrtu. Zaradi visoke inflacije in interka-Iarnih obresti — znašajo 12 milijard dinarjev — se je predračunska vrednost jeklarne danes povzpela na 50 milijard dinarjev. Stane Dolanc je v pogovoru poudaril, da je nova jeklarna potrebna, saj z novo, najbolj sodobno tehnologijo prinaša slovenskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu kvalitetna jekla, ki jih bodo lahko prodajali tudi na zahtevnem tujem tržišču. D. S. REKREACIJSKO DRSANJE v prostorih gorenjskega sejma SREDA od 16 -18*1 SOBOTA od 10 -12n ČETRTEK od 16 -18" od 14 -16h PETEK od 16 _18K NEDELJA od 10 _12h od 19 -21h od 15 -17h V:-===== od 18 -20h poceni sprostitev in zabava poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA Loški komunisti o onesnaževanju na Trati Zavlačevanje je le večalo ekološki problem Občinski komite ZK Škofja Loka je razpravljal o ekoloških problemih na Trati in v Sv. Duhu — Zahteval je odgovorno izpolnjevanje sklepov in ukrepov, sprejetih v zvezi s tem v občini ter v Termiki sploh, ko bo sprejet (že osmi) sanacijski program ŠKOFJA LOKA - To, kar je bilo le nekaterim jasno že pred 15 leti, je zdaj jasno vsem: druženje industrije in stanovanjskih naselij, tako kot je to na Trati, ni možno. Jasno pa je tudi, da ne bo mogoče podreti in odstraniti ne prvega ne drugega soseda, ki se vse bolj grdo gledata — tako grdo, da se je problema onesnaževanja okolja na Trati lotil tudi občinski komite ŽKS Škofja Loka na svoji zadnji seji. Izhod iz tega stanja, ki postaja zadnje čase v Škof ji Loki prava vroča tema — vsaj glede na problemske konference, ki se kar vrstijo — pa je le sanacija Termike. Že uvodničar k četrtkovi razpravi na občinskem komiteju ZK FEDJA VRANICAH je ugotavljal, da je skrajni čas, ko naj tudi ZK spregovori o tem problemu krajanov Trate in Sv. Duha. Vendar pa ZK ne more biti mesto za razsojanje o povsem strokovnih vprašanjih ekologije, vsekakor pa mora zahtevati od članov ZK, da spoštujejo sklepe, ki se v zvezi z reševanjem tega ekološkega problema v občini sprejemajo. To pa seveda velja tudi za Termiko. Že prejšnje problemske konference in druge razprave so pokazale, da v Termiki, v obratu na Trati, pa tudi v delovni organizaciji s sedežem v Ljubljani na opozorila krajanov na sklepe, ki so jih sprejemali v občini, niso pravočasno reagirali. Zadnji dve leti sicer sanacijo jemljejo resneje. Toda moralo je miniti več kot deset let opozarjanj in moralo je nastati kar sedem sanacijskih programov, od katerih pa nobeden ni bil povsem uresničen. Zdaj nastaja novi, trenutno ga ocenjujejo v SEPO. Tako krajani kot občinski izvršni svet pa so odločeni, da do devetega sanacijskega programa ne sme priti. Čakanje, odlašanje, razmišljanje o Jubilej Staneta Dolanca V petek zvečer sta predsedstvi SR Slovenije in CK ZKS Slovenije v Ljubljani priredili sprejem ob 60-letnici Staneta Dolanca, člana predsedstva SFRJ. Ob tej priložnosti je njegovo življenje in delo orisal Andrej Marine, predsednik CK ZKS. Med drugim je dejal, da življenje slavljenca ne pozna miru in počitka. Stane Dolanc se ni nikoli branil odgovornih in težkih nalog. Takšen je bil, ko se je kot mladenič kalil v političnem življenju Hrastnika in pozneje kot partizan, oficir, družbenopolitični delavec v ZKS, na univerzi in v CK ZKJ. Stane Dolanc je opravljal odgovorne dolžnosti. Med drugim je bil pobudnik za ustanovitev Visoke šole za politične vede, njen predavatelj in tudi ravnatelj, član sekretariata CK ZKS, član predsedstva CK ZKJ in sekretar njegovega izvršnega biroja oziroma komiteja, kot zvezni sekretar za notranje zadeve član zveznega izvršnega sveta in sedaj član predsedstva SFRJ. Odlikovan je bil z redom junaka socialističnega dela. Cetb desetletje je neposredno sodeloval s Titom in Kardeljem. V svojih govorih, člankih in knjigah je bogatil samoupravno socialistično misel, ki jo je vedno povezoval s prakso. Med drugim je tudi • redni profesor Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Stane Dolanc prihaja pogosto tudi k nam na Gorenjsko. Vedno je dobrodošel med nami, vedno smo veseli pogovora z njim, njegovih napotkov in pojasnjevanj aktualnih družbenogospodarskih razmer. Stanetu Dolancu ob jubileju tudi naše čestitke! prestrukturiranju proizvodnje, se že vse predolgo vleče. Razprava na komiteju ZK se je v glavnem sukala okoli problemske konference, ki je bila oktobra na Trati, udeležili pa se je niso ne predstavniki Termike ne predstavniki občine. Do dialoga, do katerega na tej konferenci ni moglo priti, bo verjetno le prišlo na konferenci, ki jo za 23. november sklicuje občinska konferenca SZDL. Da je problem onesnaževanja na Trati prišel tako daleč, je posledica neodgovornih dosedanjih sanacijskih programov, je menil MITJA ZUPAN s Trate. S temi programi, ki niso bili učinkoviti, so bile vržene proč milijarde, posledice pa čutijo krajani. Člani komiteja so menili, da so za tako stanje krivi v Termiki, ker so dolga leta podcenjevali upravičene pobude krajanov. Očitki pa se ne nanašajo le na poslovodni kader, temveč tudi na delavce v Termiki, ki se kot krajani Trate in Sv. Duha obnašajo doma tako, na delovnem mestu drugače. Komite občinske konference je poslušal tudi obrazložitev sklepov, ki jih je v zvezi s tem problemom že sprejel škofjeloški izvršni svet. Predsednica IDA ,FILIPIČ-PEČE-LIN-ovase je strinjala, da je za tako stanje odgovorna tako delovna organizacija kot obrat Termike na Trati. Ni pa problem le Termika, temveč ves industrijski del na Trati in še kje, zato mora reševanje ekoloških problemov najti mesto tudi v planskih dokumentih občine. Pri tem pa se vsi zavedajo, da bo to jabolko sila kislo, zagristi pa je treba vanj , morda celo na račun opuščanja dela proizvodnje, v skrajnem primeru tudi vse proizvodnje v Termiki. Kako to izvesti, naj bi prinesel osmi (zadnji?) sanacijski program. Med sklepi in stališči, ki jih je do ekološkega programa na Trati sprejel občinski komite ZK, izstopa predvsem ta, da mora Termika hitreje in resneje izvajati sanacijo proizvodnje, izvajati sklepe izvršnega sveta in občinske skupščine ter o tem izvajanju tudi obveščati. Izvršni svet pa mora sprotno spremljati vse te aktivnosti in zahtevati tudi polno odgovornost od vseh, ki so zadolženi za njihovo uresničevanje. Medtem ko odgovornosti za nazaj, za neizpolnjevanje dosedanjih sanacijskih programov in sploh za sedanjo ekološko sliko, ki je tudi posledica mi-žanja pred problemi, loški komunisti niso zahtevali. l. m. Bernard Tone j c po razgovorih z direktorji Pošastna režija Predsednik skupščine radovljiške občine Bernard Tonejc je spregovoril o problemih gospodarjenja, potem ko je imel pogovore z direktorji organizacij združenega dela radovljiške občine ostale le cene živilske industrije, zato so njihove izgube vsaj v tem pogledu razumljive. Vendar pa je za pritiske na večje osebne dohodke značilno, da ni primerjav med rezultati delovnih organizacij, temveč je vse polno primerjav, koliko zasluži kdo glede na izobrazbo: koliko zaslužijo delavci z enako izobrazbo v posameznih delovnih organizacijah. Ni pa prizadevanj za večji dohodek, ki edini lahko prinese boljše osebne dohodke. Kjer imajo sodobno tehnologijo in dobro organizacijo dela, je vzdušje boljše Podčrtati velja ugotovitev, da so red in disciplina ter medsebojni odnosi boljši tam, kjer imajo sodobno tehnologijo in dobro organizacijo dela. Sicer pa sta red in disciplina problematična povsod, tudi v občinski hiši, je dejal Bernard Tonejc, ne smemo gledati le organizacij združenega dela. V občinski upravi je potrebna reorganizacija, potreben je skupni nastop z interesnimi skupnostmi, kjei*-je boljše gospodarjenje z denarjem bistvenega pomena. Dokler tega ne bomo napravili, ne moremo kritizirati delovnih kolektivov, kjer je delovni čas slabo izkoriščen, kjer sta prihod in odhod z dela všteta v delovni čas, kjer delavci zapuščajo delo, kjer disciplinske postopke ustavlja kvazisolidarnost med delavci. Režija je pošastna tudi v gospodarstvu Režija ni problematična le v interesnih skupnostih in v občinski Razkorak med dohodkom in osebnimi dohodki Tudi pod vtisom dogodkov v Verigi so konec poletja marsikje krepko popravili osebne dohodke in po devetih mesecih ugotavljajo razkorak med dohodkom in osebnimi dohodki. Letošnja praksa je torej malce drugačna, saj so v preteklih letih osebni dohodki krepko porasli ob koncu leta. Zato je pred zaključnimi računi težko dati končno oceno. Resolucijske usmeritve so zdaj kršene, je dejal Bernard Tonejc, narediti bo treba vse, da bo dohodek večji, da ne bo treba kje zmanjšati osebnih dohodkov ali ustaviti njihovo rast. Že zdaj splošna družbena klima in delovno vzdušje nista najboljša. Direktorji pravijo, da je veliko pritiskov na povečanje osebnih dohodkov. To je seveda razumljivo, saj je inflacija visoka. V osmih mesecih so cene porasle za 104 odstotke, v radovljiški občini za 90 odstotkov, pri 70 odstotkih porasta so upravi, temveč tudi v gospodar stvu, je dejal Bernard Tonejc. Ce v Verigi seštejemo le administrativno računovodski in vodilni kader, ne da bi prišteli mojstre v protf-vodnji, imajo tega toliko, da bi lajj" ko napravili tri in pol oDČinS^ uprave, s sekretariatom za ljudsko obrambo in krajevnimi uradi vreo-Če to preračunamo na 12 tisoč za' poslenih, je to pošastna režija. Vsega torej ne bomo naredili z reorga" nizacijo občinske uprave in in**" resnih skupnosti. Na tem PodT°2?. moramo temeljito spremeniti nos do dela, režija je marsikje tolikšna, da bi lahko uvedli tretjoig meno. Res pa je, da takšne rezfle nimajo povsod, kar je najboljši dokaz, da gre tudi brez nje in da se ne kaže izgovarjati zgolj na spl°" šne razmere v naši družbi. Kritika navzgor Če bomo sami uredili svojo režijo, jo bomo lahko kritizirali navzgor. Brez tega nimamo v rokan pravih argumentov, je dejal .Bernard Tonejc. Ubrati moramo po* da bomo iz delovnih sredin stališč* prenašali navzgor. Naši skupini delegatov za republiško skupščino sta vse bolj aktivni. Iz delovn£ okolij morajo prihajati zahteve, sf. veda pa se moramo v občini organi' zirati tako, da bomo zahteve lan*0 postavljah. Počnemo vse, samo da ne bi bilo treba delati Na zvezni ravni ni pravih ukre pov za povečevanje dohodka, tenj' več le za prerazporeditev in za dr£ gačno razdelitev dohodka. Sk?Kv vito povečanje cen v proizvodnji rn stalno povečanje družbenih °DV^ nosti nas ne bo rešilo, rešilo nas w le zniževanje cen in potrošnje, tod ne z intervencijami države, ternve^ z lastnim ravnanjem. Tako Pa vedno počnemo vse, samo da ne bilo treba delati. Tu ima apaW svoje korenine, večina delavcev v > da nas takšne stvari ne bodo rešn -da nas lahko reši le boljše delo- M. Volčjak^. Radovljiška mladina ima novo vodstvo Pokljuka — V nedeljo so se na Pokljuki sestali člani občinske konference ZSMS Radovljica. Na pro-gramsko-volilni seji so govorili o delu v minulih treh letih, se dogovorili o nalogah v prihodnjem in začrtali usmeritve za nadaljnje mandatno obdobje. Izvolili so tudi novo vodstvo. Novi predsednik radovljiške mladine bo poslej Miha Potočnik z Bleda, podpredsednik Viktor Oblak z Lancovega in sekretar Rafael Pod-logar iz Lesc. Znanju dajmo ceno Te dni se pri nas spet glasno govori o nuji po izobraževanju odraslih. Izobraževanju vseh vrst: strokovnem, družboslovnem, kulturnem, samoupravljalskem, izobraževanju za večjo kakovost življenja. Samo izobraženi delavci bodo lahko uresničili visoko zastavljene cilje v srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih planih. Znani so tudi nekateri podatki, ki kažejo siromaštvo znanja. Med njimi je posebno zanimiv ta, da je kar polovica slovenskih delavcev brez kakršnekoli strokovne izobrazbe oziroma so si strokovna znanja pridobili z delom. To pomeni, da imajo neformalne oblike izobraževanja pri nas premoč v primerjavi z diplomami. Neformalnega izobraževanja odraslih sicer ne gre zapostavljati, saj ga je v nekaterih razvitih zahodnih državah bistveno več od formalnega, vendar pa, ga je treba po nekih merilih usmerjati in preverjati. Izobraževanje odraslih mora biti trajno, vseživljenjsko, če bomo hoteli v korak s svetovno tehnologijo in delitvijo dela. Napraviti bo treba korenit premik v kvalifikacijski in izobrazbeni strukturi zaposlenih. Lani je slovensko združeno delo porabilo dobrih deset milijard dinarjev za izobraževanje ob delu, vprašanje pa je, koliko denarja je bilo res dobro naloženo glede na to, da združeno delo nima opredeljenih dolgoročnih ciljev razvoja in z njimi potreb po kadrih. Izobraževanje odraslih je zakonsko sicer opredeljeno enakovredno rednemu izobraževanju, v praksi pa za njim močno šepa. Sistem izobraževanja odraslih je nepopoln, treba bo izboljšati organizacijske oblike in kakovost. Spodbujati bo treba predvsem izobraževanje na višji in visoki stopnji, medtem ko bi moralo večino izobraževanja na srednji stopnji prevzeti redno šolanje. K sreči na Gorenjskem Število osnovnošolcev, ki nadaljujejo izobraževanje na srednji stopnji, ne upada tako kot ponekod v Sloveniji. Nazaduje pa visokošolsko izobraževanje, s katerim se še nikoli nismo mogli hvaliti. Dokler znanju ne bomo nalepili prave cene in ga uveljavili v sistem napredovanja, tako dolgo delavci ne bodo čutili, da je potrebno. Tako dolgo bodo vse razprave na kongresih, javnih tribunah in problemskih konferencah o izobraževanju odraslih dale jalove sadove. H. Jelovčan Kam spadajo zaposleni v KS Kranjska občina je ena redkih v Sloveniji (če ne kar edina)| kjer ne »morejo« rešiti statusa zaposlenih v krajevnih skup nostih KRANJ — Praksa, da imajo v večjih krajevnih skupnostih (P0?^ kod so to tako imenovane mestne krajevne skupnosti) v slovenski občinah zaposlene tajnike pa tudi druge delavce, ni nič posebnega« manj pa nova. Tudi na Gorenjskem imajo v vseh občinah (razen v^r*-e ški) v nekaterih krajevnih skupnostih zaposlene. Zanimivo pa je. da r status njihove zaposlitve različno urejen. ■ Zaposleni v krajevnih skupnostih v jeseniški občini imajo zd J svojo delovno skupnost, po novem letu pa naj bi bili organizirani k posebna delovna skupnost pri sekretariatu skupščine občine. V škotj loški občini je njihovo delovno razmerje urejeno s pogodbo s sveti kf jevnih skupnosti. V kranjski občini pa to vprašanje rešujejo že °f 1979. leta, vendar ga kot kaže, ne »morejo« rešiti. O tem so pred leti s znanih že druženega pravobranilca samoupravljanja, ki je naročil * vršnemu svetu, da mora stvar urediti. Od iskanja različnih možnih šitev pa se ni kaj dosti premaknilo. Zato se med zaposlenimi vse bo utrjuje neprijeten občutek, da so nekakšen nebodigatreba. . . O posledicah takšne neurejenosti pravi vodja sindikalne skup,n delavcev, zaposlenih v krajevnih skupnostih, tajnik krajevne skup*1 sti Vodovodni stolp, Konrad Pavli: . l »V 11 krajevnih skupnostih v kranjski občini je deset ali enajs redno zaposlenih. V večini ostalih krajevnih skupnosti pa imajo n°n rame delavce. Zaradi neurejenega statuta zaposlenih ni rešeno vpr sanje združevanja sredstev za sklad skupne porabe. Vprašljivo je. primer, vprašanje stanovanjskega posojila, posebnega zdravstveneg varstva, koriščenja objektov za dopust in podobno. Skratka, gre za * gotovilo dohodka in možnosti razpolaganja z njim.« i »Torej sedanji status kaže na nekakšen mezdni oziroma ref»uV odnos?« »Recimo. Vendar pa moram povedati, da je v občini zdaj v raZP^ vi predlog pogodbe o urejanju delovnih razmerij delavcev, ki opravU jo dela za krajevno skupnost. S predlagano rešitvijo pa se ne moreni _ strinjati, saj smo v odnosu do sveta krajevne skupnosti obravnavan še vedno kot posamezniki. Da pa ponujena rešitev tudi nima Pra«. podpore v svetih krajevnih skupnosti, je vzrok v dokaj neurejenem nanciranju krajevnih skupnosti oziroma pogostem spreminjanje kriterijev za financiranje kranjski občini.« »Kakšno pa je stališče sindikalne skupine, katere vodja ste?* »Deset, enajst zaposlenih v krajevnih skupnostih v občini je ^ naši oceni dovolj veliko število, da bi morda lahko imeli svojo delo^f\ skupnost. Tako je urejen status zaposlenih v večini slovenskih ob*'_ Ponekod so le-ti vključeni v službe samoupravnih interesnih skupn^ sti. Ob drugače urejenem sistemu financiranja krajevnih skupnosti občini (v škofjeloški občini imajo to urejeno na podlagi svobodne m njave dela), bi bila najbrž izvedljiva tudi pogodba s sveti krajevn skupnosti. Osebno pa mislim, da bi bila še najboljša rešitev takšna, . katero se zdaj odločajo v jeseniški občini: posebna delovna skuPn° pri sekretariatu skupščine občine.« j\ Zalar ^S* GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP ljudska pravica U*Krj Naslov uredništva m uprave lista: Kranj. Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: d"*^ Klavni urednik 28-463, redakcija 21-860, zgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda računovođu«*0 mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II polletje 58?. 19. NOVEMBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. stran (mmmmmmoiLAS Gorenjski tekstilci so korak pred slovenskimi Prodaja oblačil se doma že ustavlja Položaj tekstilnih delavcev se slabša hitreje V 15 gorenjskih tekstilnih tovar-Jah je zaposlenih 8 tisoč delavcev, JJf 3e 14,3 od'stotka slovenskih tek-*lllnih delavcev. V letošnjem pr-yem polletju so ustvarili 20-odsto-^J.1 delež v dohodku slovenske tek-Jjuie industrije, imeli za 19 odstopov višji dohodek na delavca in za p°dstotkov višje osebne dohodke. + ovprecni zaslužek gorenjskega je znašal do- v. teke" ^"renjsKem predstavljajo ^snini delavci 13 odstotkov vseh brJ 39 tisoč dinarjev" Gorenjskem 20"oJ~T"*h v industriji. Ustvarili so SPoslen. odstot lav, Ig °st°tni delež dohodka, imeli za lavo kov višji donodek na de~ oSe.a\ vendar pa so bili njihovi ži* j don°dki za 6 odstotkov ni- P , P0yprečja. slah ^ tekstilnih delavcev se SDj?a hitreje kot v industriji na- y otl- Rast dohodka in čistega do- t Tretie srečanje gorenjskih ^kstilcev je v soboto, 16.no-pnbra, potekalo v Škof ji Loki, per je za organizacijo poskrbe-y Gorenjska predilnica. Bilo je "Jfegatsko kot lani, zbralo se je poli 500 delavcev. Prihodnje ,to pa nameravajo ob 50-letni-^ stavke pripraviti spet delavsko srečanje v Kranju. .Čeprav skromno, je bilo sobotno srečanje prijetno. K temu P znatno prispeval nastop me-p^ega pevskega zbora Lubnik !* Škofje Loke, čigar pokrovitelj r Gorenjska predilnica. Odli-jUJe ga izjemna in svojstvena pterpretacija in brez zadrege J*hko rečemo, da je zborovodja *«maž Tozon v nekaj letih na- PraVil Odltfon nrKn.- Svi odličen zbor. °je je seveda naredila mod- ti lSfy|» ki ie vse,eJ p88* za J*1- Videli smo oblačila in tkanine gorenjskih tekstilcev, naj- ^Jskem sejmu mode prejela 0jH aPlavz je požela Almirina >n. ,c'ja, ki je nedavno na beo-^jskem sejmi "r wi nagrade. He^5 ter dosežena akumulacija cije °mtevajo visoke stopnje infla- ^°faWdar pa so g°renJski tekstilci din+^Dred slovenskimi, tako hu- stii težav kot MTT Maribor in Tek- Cj,_ , -»OU1UC II1UUSL11JC UDI I" Vezda Kranj). ^devetih mesecih j~~°dstotno uresničili *v°zni načrt skueži so Podatki o izvozu, gorenj-le^!ekstilci so v devetih mesecih Jon Sl\Jega leta izvozili za 20,5 mili-a dolarjev izdelkov, njihov letni plan je 23 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so ga 90-odstotno že uresničili. Zanimivi so seveda podatki, kako so to opravili v posameznih tovarnah. Letni izvozni načrt so v BPT Tržič v devetih mesecih uresničili 110,2-odstotno, v IBI Kranj 108,2-odstotno, v Gorenjski predilnici Škof j a Loka 91,7-od-stotno, v Šeširju Škofja Loka 96,3-odstotno, v Tekstilindusu Kranj 85,7-pdstotno, v Zvezdi Kranj 98,7-odstotno, v Suknu Zapu-že 21,7-odstotno, v Almiri Radovljica 97,8-odstotno, v Vezeninah Bled 69,7-odstotno, v Gorenjskih oblačilih Kranj 88,3-odstotno, v Kroju Škofja Loka 84,5-odstotno, v Odeji Škofja Loka 63,6-odstotno, Triglavu Kranj 78,5-odstotno in v Etiketi Žiri 148,6-odstotno. Uvozili pa so za 16 milijonov dolarjev blaga, letni plan znaša 30,2 milijona dolarjev, kar pomeni, da so ga v devetih mesecih uresničili 53-odstotno. Težave imajo z domačimi surovinami, predelujejo pa lanski, dražji bombaž Uvoz izdelavnega materiala po cenovni plati ni problematičen, z nekaterimi dobavitelji imajo sklenjene letne pogodbe, kar daje popuste pri cenah. Probleme pa imajo z domačimi, saj jugoslovanski izdelovalci sintetike in viskoze še ne dosegajo evropske kvalitete, problematična je tudi cena. Na cene končnih tekstilnih izdelkov trg že pritiska, saj se prodaja oblačil doma ustavlja in izdelovalci so pri cenah zmerni. Domači dobavitelji izdelavnega materiala za to še nimajo posluha, vsi po vrsti seveda zahtevajo tudi devizno participacijo. Ker tekstilcem zdaj ostaja le 36 odstotkov deviz, se rešujejo s tujimi blagovnimi krediti. Vendar pa je pot zaradi dolgotrajnosti naših postopkov dolga, tako je trajalo kar deset mesecev in pol, da je v tovarno prišel z blagovnim kreditom kupljen ameriški bombaž. Medtem pa je na svetovnem trgu cena bombažu z dveh dolarjev padla na enega in pol za kilogram. Zbil jo je vdor kitajskega bombaža, ki konkurira ameriškemu in sovjetskemu. Naše tovarne pa tako letos predelujejo lanski, dražji bombaž, kar jim seveda povzroča težave pri prodaji na tuje, saj je cena hitro previsoka. Na višjo ceno vse bolj vplivajo tudi drugi stroški, predvsem energija, ki ima v nekaterih tovarnah že 7-odstotni stroškovni delež. V dohodek pa se vse bolj zajedajo tudi obresti, ker nimajo zadosti lastnih sredstev (vse bolj jih vežejo zaloge surovin in končnih izdelkov), si izposojajo denar, obresti pa so seveda visoke. V letošnjih devetih mesecih so gorenjski tekstilci za obresti plačali štiriinpolkrat toliko kot lani v tem času. Na sobotnem srečanju gorenjskih tekstilcev je spregovoril Janez Bohorič, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije. Dejal je, da so se tekstilci vedno opirali na lastne sile in ogromno prispevali k razvoju drugih panog. »Na lastne sile oprt način gospodarjenja vas je prekalil in usposobil, da tudi danes dosegate dobre rezultate, lahko ste marsikomu zgled,« je dejal Janez Bohorič in v nadaljevanju spregovoril o aktualnih problemih naše družbe in gospodarstva. Posebej se je ustavil ob načrtovanju razvoja do leta 2000 in poudaril potrebo po povezovanju gospodarstva v skupne razvojne programe, v katerem naj bi imeli vsi gospodarski subjekti enake možnosti, o delitvi dohodka pa naj bi odločal njihov položaj na trgu. »Hitro prilagajanje potrebam trga je potrebno bolj kot kdajkoli,« je dejal, »za tekstilno industrijo to pomeni obnovo in posodobitev opreme z uvajanjem sodobnih, računalniško krmiljenih strojev in nadomeščanje uvoženih surovin z domačim.« Dotrajana oprema V slovenski tekstilni industriji je oprema odpisana kar 92-odstotno, na Gorenjskem ni nič bolje. Za uvoz rezervnih delov morajo zato odšteti dosti denarja, dragocenih deviz. Za uvoz nove opreme pa jih sploh zmanjka. Že pri surovinah si morajo pomagati z maloobmejnim prometom in dodelavnimi posli in gorenjski tekstilci imajo kar 40 odstotkov dodelavnih poslov (ostali so predvsem v Peku in Planiki). Pri uvozu nove opreme so tako resnično dobrodošla tuja posojila, prav zdaj v plačilo prihajajo mednarodni kreditti IFC. Podobno kot pri razdelitvi ameriškega bombaža je bila pot do njih dolga, trajalo je kar 16 mesecev. BPT Tržič je dobil 1,45 milijona dolarjev, Gorenjska predilnica 583 tisoč, Tekstilin-dus 1,96 milijona, Almira 980 tisoč, Vezenine 1,09 milijona in Etiketa 300 tisoč dolarjev kredita za uvoz opreme. Varčevanje z energijo Pri svetovni banki za obnovo in razvoj pa se zdaj odpirajo možnosti kredita za prihranek pri porabi energije. Tako v Gorenjski predilnici računajo na 1,3 milijona dolarjev kredita v prihodnjih dveh letih, projekt bo narejen za varčno porabo energije v celotnem proizvodnem procesu. Napovedujejo, da bo prihranek tolikšen, da se bo naložba povrnila v treh letih in pol. Tehnološka posodobitev Obnova in tehnološka posodobitev naših tekstilnih tovarn je edina pot njihovega nadaljnjega uspešnega dela. Doma je malo posojilnih možnosti, tuja bodo seveda zelo dobrodošla. Splošno združenje tekstilcev Jugoslavije napoveduje, da bodo s sodelovanjem švicarske firme s štirimi ekipami natančno predlagali, kako naj bi za tehnološko posodobitev porabili dobrih 200 milijonov dolarjev kredita. M. Volčjak Cestarji so že imeli generalko Cestarska zima je letos pohitela — Inženir Jože Pirnat iz Cestnega podjetja Kranj: »Soli in materialov za posipanje imamo dovolj. Vendar nas letošnja zima vseeno skrbi.« mov je bilo. Zato se je pluženje na nekaterih cestah, kot na primer proti Pokljuki in v nekaterih predelih Gorenjske, tudi zavleklo. Kar kakšen teden dni oddiha bomo potrebovali .preden bomo stroje spet usposobili.« »Zadnjih nekaj zim ste tarnali zaradi pomanjkanja soli, nafte; le po-sipnih materialov je bilo dovolj. Kako pa bo letos?« »Pri nafti se nam je tokrat na samem začetku malo zatikalo in so kamioni tudi obtičali. Vendar upam, da se bomo s Petrolom uspeli dogovoriti za nemoteno preskrbo z gorivi. Soli imamo 2100 ton in bi jo moralo biti dovolj za normalno zimo. Posipnih materialov pa tudi tokrat ne manjka. Vendar nas letošnja zima vseeno Inženir Jože Pirnat, vodja tozda skrbi- Mehanizacija je leto dni sta-Vzdrževanje in varstvo cest v rejsa^ stara pa 3e bila ze prejšnje le-Cestnem podjetju Kranj to. Predvsem se bojimo velikega in r •> ■> ■' težkega snega.« Kranj — Zima na Gorenjskem se za cestarje začne 1. novembra. Takrat morajo biti ceste opremljene s snežnimi količki, za nekaj voznikov in delovodij pa se začne obdobje pripravljenosti. Za štiri mejne prehode, 106 kilometrov magistralnih in 470 kilometrov regionalnih cest na Gorenjskem skrbi pozimi Cestno podjetje Kranj oziroma zaposleni v tozdu Vzdrževanje in varstvo cest. Redno zimsko dežurno službo običajno uvedejo sredi decembra. Letošnja generalka, ki se bo kot kaže kar nadaljevala z zimo, pa se je začela že mesec dni prej. »Vsako leto nekako s strahom pričakujemo prvo zimsko akcijo,« pravi vodja tozda, inženir Jože Pirnat. »Vozila in stroji se morajo največkrat zelo hitro premakniti z letnih gradbišč in se preusmeriti na sneg. Čeprav mehanizacijo med letom redno vzdržujemo, šele prvi sneg prav pokaže, kaj zimi ne bo kos, ker je že preveč dotrajano. »Pred dnevi ste že imeli takšno generalko.« »Precej neusmiljena je bila. Težak in moker sneg je že na začetku pokazal, na katere pluge in stroje to zimo še lahko računamo. Kar precej lo- Za zimsko službo ima Cestno podjetje Kranj letos 30 težkih in 15 lažjih vozil. Vsa so opremljena s plugi, nekatera pa tudi z vlečnimi posipači. Razen tega imajo še tri unimoge s plugi in stranskimi odmetalci in en, že sedem let star snežni rezkar. Skoraj vsa mehanizacija pa je stara šest let. Zimana Gorenjskem od letnega zneska za vzdrževanje cest pobere okrog 70 odstotkov* Za letošnjo bi po programu morali imeti okrog 60 milijonov dinarjev. Trenutno pa manjka še 10 milijonov. »So letos kakšne spremembe pri vrstnem redu pluženja?« »Tako kot prejšnja leta imajo tudi zdaj prednost mejni prehodi in magistralne ceste. Takoj za njimi pridejo na vrsto regionalne in tiste, ki so povezane z nemotenim obratovanjem industrije ter šol. Tudi letos pa bo veljal med nami in komunalnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi na Gorenjskem dogovor o zimskem vzdrževanju cest.« A. Žalar Najboljša'naložba so dobri strokovnjaki V Iskri na Blejski Dobravi zaradi kratkih rokov delajo tudi ob sobotah in nedeljah — Preusmeritv v elektroniko in več strokovnjakov Blejska Dobrava — Letos praznuje kolektiv Iskre na Blejski Dobravi petnajstletnico ustanovitve. Sestavljajo ga večinoma ženske. Mlad kolektiv je mlad tudi po povprečni starosti zaposlenih, le 33 let. Skupaj z ostalimi devetimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji Iskra Telematika Kranj pa se iz leta v leto trudijo, da bi kar najbolje gospodarili. »Letos načrtujemo za 280 milijard celotnega prihodka, ki naj bi ga po J Zadnjih letih je črnih Nadenj manj ~ Po letu 1979 je bilo v L01feni 1 občini brez ustreznih do-\ & J. zgrajenih 89 objektov. Več Nr^* črnih gradenJ JltW : drvarnice, čebelnjaki. V "i-^dlo - s DreiSniimi lpti i p močno - prejšnjimi leti je močno "^iškii u na črno zgraJenih P°" ^lival ic> na kar 3e brez dvoma !fr t^2^011 o Triglavskem narodne rku. t*1 l97q8ledamo po letih, je bilo v le-J 198] o^1 1980 18 črnih gradenj, le-2l*ta u?«; leta 1982 23- leta 1983 15 Sih S» 10- Vse8a skupaj je bilo 'ol^...8 primerov. Osmim so izdatno13*?0 d°voljenje, sedmim ne-Vf^itv°- 0čbo' dvema odločbo o od-t m 21 urbanistično potrdilo. |J 27 an3u pa je še 51 zadev, od te-Jlh hi?tnoznin objektov, 16 počitni-^Di-Uj' dve stanovanjski hiši in iSrojt ■ k občinskega komiteja f 0CeJ .nJe prostora in varstvo okopih ' da je po letu 1979 števi" * ^ bil8l>adenj' normalno- dosti več namreč pred tem letom, o «Noim? že večkrat pisali. Ned-kJllzU^A-stotka in 5 odstotkov objektov on" benega standarda. ^ Čeprav naj bi imela v Gipossu v prihodnje prednost stanovanj t gradnja, ocenjujejo, da p"h° jL?-na tem področju ni rožnata. ~ gram družbeno usmerjene st vanjske gradnje se zatika. Ocen da je glavni vzrok preslaba str%ih na usposobljenost samouprav, stanovanjskih^ skupnosti. Vecje^ zagonu stanovanjske gradnje pa gradbene organizacije nis° p. zaradi premajhne akumulacije; ^ zen tega, poudarjajo gradbenikf- $ nes lahko le z 29 odstotki vplivaj'' ceno kvadratnega metra stanova j. Na tem področju se obeta v prl nje malo zelo dragih stanovanj- ^ V Gipossu zato ocenjujejo, °? \\e do tudi v prihodnje morali nad ^ vati oziroma iskati delo v drug1*1 ^ publikah in v tujini. Tako je ^^jf čanosti posredno ugotovil tudi ^ ^ ko Bule, ki je poudaril, da se je gradbeništva v Sloveniji v zB7^$ petih letih v družbenem Pr0 tjCjj« prepolovil, saj so se investi zmanjšale s 34 na 19 odstotkov, j. nil je, da je osnovni izhod gra štva sicer še vedno v domači sta^ vanjski gradnji in tudi v zmanjs ^ domačih investicijah. Vendar prodor na tuje trge moral biti ŠO.^ ko večji kot v tem petletnem oO I ju. Ne glede na to pa bi si tu,9tji gradbeništvu morali zadati cilj;fl jO v Sloveniji v prihodnje zgradili P do 11 tisoč stanovanj na leto. jp Ob 20-letnici Gipossa so na sy%j-nosti minuli teden podelili tud1 ^ znanja. Iz kranjskega Gradbinc?« ^ bila med dobitniki Vlado Mohor1 y delo na samoupravnem področl * Franc Vončina za aktivno druž° f A. 2al . politično delo v sozdu. zavaruje triglav J25§M9. NOVEMBRA 1985 KULTURA .5. STRAN (^gMKMMES w w • Novo rojstvo dupljanske graščine "uplje — Minulo nedeljo so se vrata dupljanske graščine na široko odprla za vse krajane Dupelj. Tako bodo lahko ljudje, ki so sko-raj deset let opazovali spreminjale nekdanje propadajoče stavbe v Poslopje, ki tudi na zunaj ohranja videz baroka, spoznali tudi njeno Jotranjost. V manj kot desetih letih si je graščina, ki izvira nekako lz 13. stoletja, povrnila videz, tako značilen za nekatera minula obdobja. Pri obnovi je bil sedanjemu jastniku Dušanu Mavserju za pred-i°fti° Valvazorjev bakrorez iz leta AJ89. Tedanjemu izgledu se sicer stavba ni mogla povsem približati, lastnik jo je dobil pred leti kot zapuščeno kmečko poslopje, katerega del je služil kot gospodarsko po-JJgpje s hlevom in senikom. Leta |832 je graščina gorela, zato so pri Kasnejši obnovi poslopje znižali, toda nova streha, strešna okna in ftolpič na strehi različnimi oblikami portalov. V ta, spodnji del stavbe je postavljena stalna razstava zgodovine graščine; z dokončno obnovo ostalih spodnjih prostorov, to je kmečke »hiše« iz 18. oziroma 19. stoletja, pa bo spodnji del hiše postal ne le galerija za občasne ali stalne likovne pohištvom in predmeti, ki se jim pozna poznavalska roka zbiralca, tudi obenem posrečena simbioza s sodobnim likovnim ustvarjanjem. Obokana stopnišča, prostori v prvem nadstropju s prehodi, ki so s poznavalsko potrpežljivostjo in iskanjem izpod stare pozidave razkrili nekatere originalne elemente stavbe, so namreč sijajna galerija, kjer že vrsto let razstavlja svoje slike akademski slikar France Slana. Tudi tokrat je na ogled izbor slikarjevih del iz novejšega obdobja. kava okrog oken in nad portalom vendarle vračajo poslopju graščinski videz. Podobno je tudi z notranjostjo, rjeJ so številne pozidave v prete-Kuh stoletjih skoraj povsem zabri-sale sledove obdobij in možnost za verno rekonstrukcijo. Veža, kamor Jtopimo skozi portal iz zelenega kamna z obliko, kot jo ima Valva-2°rjev bakrorez graščine, je močno Ugibana, prostori pa se odpirajo z obnovljena posli- razstave, temveč tudi prostor za kulturno dejavnost kraja, pa tudi širše. Kajti sedanji lastnik stavbe s prenovo graščine nikakor ni dvignil vseh «dvižnih mostov«, da bi sam užival v zgodovinski zapuščini. Celo nasprotno; že doslej so bili graščinski prostori opremljeni s Kopitarjevi dnevi St*Utf1Ce ~ Lani so 00 140-letnici V ^ Je.zlkoslovca Jerneja Kopitarja ^odic uah odprli spominsko sobo-, v ^Valn*-^3 50 središče kraja poime-SoVori]. °Pitarjev trg. Tedaj so se doli Kor>'+' da bodo vsako leto pripravi-Ves^J^Jeve dneve. Po lanskih slo- Potekal b°do torei letos v Vodicah Cerod! 9nPrvi Kopitarjevi dnevi in si-S Dr do vključno 23. novembra. 20. jV lreditvami bodo začeli v sredo, Vne err»bra, ko bodo v domu kraje-ieVe JuPnosti Vodice odprli Kopitar-^S0rineVe 85' KUD °ton Župančič ^lešw ^a bo uPrizorii° Lucijo Frana n°Vei^kga FinžgarJa- V četrtek, 21. ievr,6 bFa- ob 13. uri bo v domu kra-^r0je skuPnosti Vodice Oder treh jSr0 12 PirniČ uprizoril otroško 0c*nik n dom- ob 11 ■ uri pa bo v ^nilf°yi niši v ^iški večer poezije <2. nQ*a Toneta Kuntnerja. V petek šoli mbra- ob 10- uri bo v osnovni ltt_ ranra A/t----..it—i;„„u___x„ Uca Mama v Vodicah sreča-Predstavniki osnovne šole Vu- ka Karadžiča iz Tršiča, ogledali si bodo spominsko sobo Jerneja Kopitarja v Repnjah. Ob 14. uri se bo v prostorih osnovne šole v Vodicah začel Kopitarjev študijski dan, na katerem je seveda osrednji poudarek. Udeležili se ga bodo slavisti in drugi učitelji osnovnih in srednjih šol. Dr. Jože Pogačnik bo imel predavanje z naslovom mit in resnica o Jerneju Kopitarju, dr. Štefan Barbarič bo govoril o Kopitarjevem pojmovanju ljudskega pesništva, dr. Vasilij Me-lik o Kopitarju in zgodovini, pesnik Ruda Milenkovič pa o Kopitarjevem pomenu za kulturo Srbov. Po predavanjih bo okrogla miza, ki bo zbrala tudi kulturne in družbenopolitične delavce. Dogovorili se bodo o vsebini bodočih Kopitarjevih dni. Pokrovitelj Kopitarjevih dni v Vodicah je kulturna skupnost Ljublja-na-Šiška, pripravlja pa jih prireditveni odbor, ki ga vodi Jožko Peter-nel. Profesor dr. NACE ŠUMI, ob otvoritvi muzeja dupljanske graščine in razstavi slik akademskega slikarja Franceta Slane. »Treba je čestitati lastnikom te stavbe in vsem novim graščakom, ki danes uspevajo napraviti taka okolja. Stare graščine smo podrli, kot vidim so majhne ostale. V njih bomo imeli kulturna ognjišča, kjer se staro vzdušje, stara stavba, ujema tako s starim kot novim slikarstvom. Slikar Slana, priljubljen med drugim zaradi motivnega slikarstva, je ves čas ohranil svojo pot. Njegova dela, znane stvari našega podeželja in njegovi šopki se čudovito ujemajo s starinskim vzdušjem dupljanske graščine.« M. Kunšič Vendar pa ta hram lepote, kot so v knjigo obiskovalcev že pisali najbolj očarani, še nima povsem izdelanega načina za vključevanje v kulturni prostor. Zato je bila du-pljanska graščina vse doslej tudi malo znana. Pač — poznali so jo krajani, nekateri so celo prinesli kakšen predmet v zbirko, pa šolarji, kulturni delavci in drugi. Pomen, ki ga je imela obnovljena graščina že doslej v našem kulturnem prostoru, pa za zdaj kaže, da lahko postane celo več kot le sijajen okvir likovnim razstavam. L. M. Koncert ob 150-letnici rojstva Davorina Jenka Kljub temu da še vedno slavimo evropsko leto glasbe, v katerem so bili tu pa tam proslavljenim skladateljem s svetovne glasbene scene (Bach, Handel in D. Scarlatti) dodani še nekateri drugi in obrobni velikani glasbene muze (H. Schiitz, J. Gallus,...), je šla cerkljanska prireditev ob 150-letnici rojstva DAVORINA JENKA (rojen 9. novembra 1835 v Dvorjah pri Cerkljah, umrl 25. novembra 1914 v Ljubljani) skoraj mimo vseh proklamiranih prireditev. Razen seveda, če odštejem tisti uvodni nagovor namestnika predsednika republiškega komiteja za kulturo toy. Jožeta Humra in ki je hkrati pomenil tudi tovrstno oddol-žitev skladatelju Davorinu Jenku. Moški pevski zbor Davorin Jenko, ki ga dovolj zgledno skladateljevemu imenu in njegovi predvsem zborovsko bogati glasbeni zapuščini vodi zborovodja JOŽEF MOČNIK, je minulo soboto v avli osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah zapel dobršen del najpopularnejših Jenkovih moških pevskih zborov. Med obema najpopularnejšima zboroma, Lipa in Naprej, zastava slave, se je na pevskem srečanju Jenkove glasbene zapuščine zvrstilo še 14 skladateljevih moških zborov, razen dveh v priredbah današnjih Jenkovih somišljenikov, vsi v izvirni Jenkovi notaciji. Kljub temu da je skladatelj Jenko več kot 40 najbolj ustvarjalnih in poustvarjalnih skladateljskih let prebil med bratskimi Srbi, je za njegov celotni glasbeni opus značilna dovolj enovita zborovska, stilna in kompozicij sko-tehnična glasbena nota, ki v tej ugotovitvi ne odstopa kasneje niti v njegovih orkestralnih glasbenih delih. Prav tako je bil Jenkov vokal-no-instrumentalni glasbeni opus, kjer so poleg že omenjenih zborov še največ vredne opere, podoben in avtentičen Jenkovemu zborovskemu in solopevskemu opusu. Vokal, ki je bil za tiste budniške čase tako na daljnjem Dunaju, pri nas in v oddaljenem Beogradu (tu je Jenko doživel kulminacijo svojega ustvarjalnega in poustvar j alnega glasbenega duha) najbolj potencirana in izvenglasbeno pomembna osebna in skupna nota, se je tudi na cerkljanskem prazniku Jenkovega petja izkazal za najznačilnejše Jenkovo delo na celotnem glasbenem področju. Davorin Jenko kot prvi slovenski glasbeni romantik tudi kasneje, do konca svojega ustvarjalnega opusa, ni zapustil teh romantičnih okvirov. Kljub temu da je hkrati postavil temelje tako slovenski kot srbski glasbeni romantiki, je prav za celoten glasbeni opus najbolj značilna tista osnovna, pa zato univerzalna ustvarjalna glasbena nota, ki je imela osnovne panslovanske idejne temelje. Poleg tega pa je za Jenkov zborovski opus značilno še to, da je skušal iskati in dati svojemu celotnemu opusu še takrat dovolj živ idejni podznak enotnega jugoslovanskega glasbenega stila. Da je bilo res tako, pričajo tudi na cekljanskem koncertu moškega pevskega zbora Davorin Jenko pod vodstvom Jožefa Močnika zapete pesmi, ki so sicer imele začetne in zaključne vzvode v najbolj popularnih slovenskih pesmih, spremljane pa so bile z nič manj vrednimi odseki iz pravoslavne liturgije (Pričasten z basovskim solom), z moškim zborom iz najboljše Jenkove opere Pribislav in Božena, z zborom na srbsko besedilo (Na moru, Petar Preradović) in seveda brez števila tistimi slovenskimi budnicami, za katere so pomembni slovenski pesniki (Prešeren, S. Jenko, Funtek, Stritar, Aškerc in drugi) prispevali prav tako budniška besedila. In nenazadnje velja še ena od ugotovitev Jenkovega glasbenega opusa: v zborih in samospevih se je neverjetno velikokrat posluževal besedil svojega pesniškega rojaka, somišljenika in sotrudnika, pesnika Sorskega polja, Simona Jenka. Zbor z J. Močnikom je svoje poustvar jalno delo opravil več kot odlično. Prav gotovo so pevci ponovno dokazali, da sodijo po kvaliteti petja med najboljše tovrstne sestave na Gorenjskem, da je njihova pevska miselnost še precej pred drugimi in da ima sedaj kolektiv z dobrimi 30 pevci še naprej dobre poustvarjalne zglede. Tudi letošnje obletnice naj zbor ne pozabi, saj se mi zdi, da bi prav v nadaljnjem branju podobne in tovrstne glasbene literature lahko pel tudi tako izenačeno ter smelo še marsikatero stran domače ali tuje zborovske pesmi. Franc Križnar Začel seje slovenski knjižni sejem LJUBLJANA — V Srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so sinoči slovesno odprli sedmi slovenski knjižni sejem. Na slavnostni otvoritvi je uvodoma spregovoril Ivan Bizjak, predsednik organizacijskega odbora letošnjega knjižnega sejma, nato pa slavnostno besedo povzel Franc Šetinc, predsednik RK SZDL. Slovesnost se je nadaljevala z akademijo Neznano slovensko pesništvo upora. Letošnji knjižni sejem bo odprt do prihodnjega ponedeljka, 25. novembra. Osrednja razstava je slovenska knjiga v štiridesetih letih svobode. Vsak dan se bosta na sejmu predstavili po dve založbi, še zlasti obsežno bodo opozorile na knjižne novosti. V tednu sejma se bodo vrstila srečanja s slovenskimi ustvarjalci mladinske književnosti in ilustratorji, saj so dosedanje izkušnje pokazale, da je največ obiskovalcev sejma šolarjev. Med prireditvami naj omenimo tudi srečanje z mladimi književniki, na katerem bodo podelili tudi nagrado za najboljši knjižni prvenec, posvetovanje slovenskih knjigotržcev, srečanje s književnimi jubilanti, posvet Društva bibliotekarjev Slovenije, večer slovenskih pesnikov in pisateljev, zbor delegatov bralnih značk, srečanje z zamejskimi književniki in srečanje književnih urednikov. Poleg naložb se na sejmu predstavljajo nekatera časopisna podjetja, in tiskarne. Na sejmu je 188 razstavnih panojev. XX . srečanje mladih filmarjev Slovenije Nekaj biserov in veliko povprečja Minuli konec tedna je Kranj gostil udeležence XX. srečanja mladincev "Imarjev iz vse Slovenije — Mladi ustvarjalci so prikazali 13 filmov, šti-pnajsti je bil »cenzuriran« — Nagrade Srednji šoli za oblikovanje in *otografij0> Kino klubu Bičevje, Kino krožku Doma učencev Tabor v Hubljani in Krožku osnovne šole Koroški jeklarji ncn- Teos Pernv Grega Mastnak Kranj — Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Skupina kranjskih kinoamaterjev sta bila organizatorja letošnjega, XX. srečanja mladih filmarjev Slovenije. Mladi ustvarjalci iz šestih slovenskih filmskih klubov so prikazali 13 filmov, na ogled je bil tudi izbor filmov gosti-teljskega kluba SKK, ki ni sodeloval v »konkurenci«. Čeprav so bili prikazani filmi večinoma povprečni, izstopalo je le nekaj biserov, ki so jih tudi nagradili, je srečanje docela uspelo. Prvič se je zgodilo, da je bilo na festivalu več sodelujočih kot filmov, tudi tesna dvoranica v kleti Delavskega doma, ki sprejme približno 50 ljudi, je bila ves čas polna. V petek so občinstvu prikazali filme: Os, animirane filme Skrivnost starega klobuka, Vse za zdravo srce, Ostri in topi tipi avtorjev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, V kleščah korakov,. Tičijana, Krila in Jezero Kino kluba Bičevje, Osamljeno ljubezen Kino krožka Tabor, Na kmetiji in Računalnik z napako Kino krožka z Raven, Kletko Kino kluba Gorenje iz Titovega Velenja, in Njegove sanje avtorjev Merkur filma iz Idrije. Štirinajsti film Kulturni dan mladih ustvarjalcev iz Novega mesta tokrat ni bil prikazan. Filmarji Srednje šole tehniške in zdravstvene usmeritve so namreč ob snemanju kulturnega dne posneli tudi učitelje pri kosilu, zato so jim slednji film prepovedali pokazati. Žirija na kranjskem festivalu je obsodila to omejevanje ustvarjalne svobode in »cenzurira-nemu« filmu, čeprav ga ni videla, podelila eno od nagrad. »Podelili smo štiri nagrade,« je povedal član SKK Teos Perne, »animiranim filmom Srednje šole za oblikovanje in fotografijo za izvirnost in idejo, na kateri so zgrajeni; filmu Jezero Kino kluba Bičevje za svojstven, domač način dela. Prijetno je presenetil film Osamljena ljubezen učencev s Tabora, njihov prvi film, sproščen. svoboden, avtentičen . .. Izstopal je tudi dokumentarec Na kmetiji ravenskih filmarjev, nagrada pa je šla tudi velenjskemu filmu Kletka, ki ga odlikujejo fotografija in dobra kompozicija. Izvzemši te filme letošnji festival ni bil kaj posebnega, videli smo že boljše.« Bolj kot s filmi, kjer je videti tehnični napredek, vsebinskega pa ne, je letošnji festival presenetil s svojo odlično organizacijo. Člani Skupine krajskih kinoamaterjev so se resnično potrudili, da je bilo srečanje slovenskih filmarjev mladincev videti nekaj posebnega. Peter Jarh iz Zveze kulturnih organizacij Slovenije je dejal: »Brezhibna organizacija! Zaradi nje razmišljamo, da bi srečanje filmarjev v prihodnje docela preselili v Kranj.« Kaj pa menijo mladi ustvarjalci, dobitniki letošnjih priznanj? Andreja Brenčič, Kino klub Bičevje: »Sodelovala sem v filmih Ticijana in v Kleščah korakov. Prvi je eksperimentalni in govori o ženski in naravi, drugi pa o grozi, ki jo doživlja otrok očeta alkoholika. Filmi, ki sem jih videla na tem srečanju, so dobri, če pomislimo, da jih ustvarjamo mladi do 15 leta dalje. Sama se s filmom ukvarjam dve leti, sicer bolj z igro, vendar se bom v prihodnosti najbrž spoprijela tudi z režijo.« Grega Mastnak, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo: »To je moj prvi festival. Tu sem prikazal tudi svoj prvi film, Skrivnost starega klobuka. Ker je grajen na ideji, ne morda na dogajanju ali vzdušju, ker ga odlikuje izvirna risba in dobra glasbena oprema, so mu skupaj z ostalimi animiranimi filmi prisodili nagrado. Mislim, da je bilo na srečanju mnogo filmov boljših od mojega. Hotel sem napraviti eksperimentalni film, pa mi ni povem uspelo.« D. Z. Žlebir 6. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN UUDJE Pa smo martinovali Brrr . . . je bilo mrzlo to sobotno jutro pred Creino, kjer smo se zbirali, da bi se odpeljali proti sončni Vipavi na martinovanje v vipavsko vinsko klet. A je bilo hitro topleje. Vsak je dobil Glasov frakeljček in .šnopček' Peručovega ata iz Srednje vasi nad Goricami nam je hitro pognal kri po vseh udih in kotičkih. Mimogrede smo bili na Vrhniki in v prvem lokalu pri kavici. Tu je potegnil svoj meh harmonikar Stane Planine, naš stari znanec. Čudno so pogledali Vrhničani, potem bi nas pa najraje vzeli kar za svoje. Mi pa smo hiteli v Bistro, ogledat si ta največji slovenski tehnični muzej. Tu spoznaš ves gospodarski razvoj Slovencev. Tu je tudi lovski oddelek, bogat in privlačen. Za prihodnje leto pa obljubljajo tudi ribiškega. Se stare avtomobile, motorje in kolesa smo si ogledali, potem pa nas je udobni Kompasov avtobus popeljal naprej do Pred jamskega gradu, kjer je nekoč gospodoval Erazem. No, ničkaj udobno mu ni bilo v teh skalnatih duplinah, bil pa je v svojem orlovskem gnezdu strah in trepet okoliških fevdalcev, posebno gorak pa trgovcem in popotnikom, ki so imeli kaj pod palcem. Cesar, ki mu je bilo pritožb čez Erazma že čez glavo, je naročil tržaškemu glavarju Gašperju Ravbarju, naj nadležneža napade. Toda Erazem je bil v svoji skalni trdnjavi s skrivnim izhodom trd oreh za oblegovalce. Kdove kako bi se izteklo, da ni bilo izdaje in usodnega topovskega strela, ki je Erazma zadel v samem gradu .. . Zanimiva, tale naša zgodovina! Kar nismo mogli od Erazma. Ko- silo smo imeli namreč v penzionu Erazem v Predjami. Odprt ogenj v kaminu nas je ogrel, še bolj pa odlično kosilo. Pri Erazmu so imeli namreč teden domače kuhinje. Radi bi še ostali pri tem prijetnem kolektivu, kjer res vedo, kako se gostu streže in izkazuje * pozornost, da se še vedno rad vrne. Pa nas je čakala klet in martinovanje . . . Primorska je še vedno Primorska. ' Samo da prideš čez Razdrto, je konec snega, konec mraza. Skozi rahle oblake je sililo sonce. Če se je zunaj pokazalo sonce ali ne, ne vemo, zagotovo pa se nam je posmejalo skozi buteljke vipavskih vin v kleti Kmetijskega kombinata Vipava. O, koliko pijače! Tisoči in tisoči litrov iskre-čega se vipavca in rebule, pa kot kri rdečega ali črnega, kakor že hočete, merlota, kaberneta, barbere. . . Pokušali smo mošt in pokušali smo stara vina, zraven pa prigrizovali. Kaj vse smo izvedeli od mojstrov vipavskih vin! So bila leta, pravijo Vipavci, ko so ljudje hoteli piti le bela vina, zdaj pa se okus spet obrača v prid črnim. Njihov merlot naj pijejo vsi tisti, ki imajo preveč želodčne kisline, prav tako njihov kabernet. Imajo pa tudi novost, na katero so še posebno ponosni: vipavski rose. Dve črni sorti grozdja sta v njem, merlot in barbe-ra. Grozdje je samo stisnjeno, naprej pa ga negujejo kot belo vino. Zato taka kvaliteta! Tako vino je lažje, bolj sveže. Vipavci skrbno obnavljajo svoje vinograde in zdaj lahko nudijo tudi čiste sorte vin, kot sta laški rizling in sovignon. Pripravljajo pa tudi polsuhi laški rizling in verjetno bodo spet začeli izdelovati »kindermaherja« ki smo ga pred leti dobro poznali, potem pa so zaradi toliko pripomb z njim prenehali. Pa je odlično vino. Že Valvazor je pisal o njem! Vipavska vinska klet je ena najstarejših pri nas. To je bila prva klet v naših krajih, ki so jo kmetje zadružniki sami postavili za skupne potrebe. Takrat se je pisalo leto 1894. No, danes ima Vipava veliko, moderno klet s povsem novo polnilnico. Vipavska vinska klet je največja v Sloveniji. 2.20U vagonov grozdja lahko predela. No, toliko skupaj ga še niso predelali, posebno letos ne, ko je bila bolj majhna bera. Majhna, toda kvalitetna! Pravijo, da se tudi vina iz leta 1983, ki veljajo za eno boljših letin, lahko skrijejo pred letošnjimi. Zakaj tolikšne posode za vino, nas je zanimalo. Pa so nam povedali, da morajo biti čim večje količine mošta skupaj, da je vino enake kvalitete, da ni odstopanj. Pretakanje vin zahteva svoje. Veliko dela je z vincem, človek kar ne more verjeti. Veliko« znoja preteče zanj, zato se nam pa tako lepo iskri iz kozarcev! TOREK, 19. NOVEMBRA 1jj§ i ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU Takole piše Valvazor o vipavskih vinih: »Vipavska dolina se začenja pri Podkraju in sega do Vipave, Št. Vida in tam okoli. OdMkuje jo izredno dobro >deče in belo vino, in sicer v veliki množini. Ta vina gredo zaradi svoje slave daleč v tuje kraje. Belemu vino pravijo pisatelji »kindermaher«. V nekem pogledu se to ime po pravici daje vsakemu dobremu vinu, zakaj, če se nezmerno ali na merice pije, napravi često iz mož otroke, celo iz modrijanov norce. Neredko se vendar ta razlaga spremeni, tako namreč, da se pri marsikateri vino ljubeči osebi s predobrim požir kom vpelje otročnost na le v pamet, ampak tudi v telo. Zategadelj se zlasti dekleta, ki nočejo prezgodaj postati »otročja«, ne smejo spuščati v preveliko zaupljivost ni ti z dobrim belim vinom niti s tisti mi, ki ga radi pijo. Naj bo vino, bodisi rdeče ali belo, še tako dobro in slastno, je vendar dekletom zelo nevarno in, kakor pravijo, prav ra do trebuh napne.« Tudi tole je vzeto iz Valvazorja: »Porodnici dado četrt ure po porodu najmočnejšega vipavca (tako pravijo slastnemu vino tistega kraja), ki ga ona krepko in pogumno potegne. Tudi pozneje je njena redna pijača najboljši vipavec. Tretji ali četrti dan že opravlja po hiši vsakovrstna dela.« 45. zapis Na prošnjo našo, naj nam izroči zapuščino slavnega pesnika, nam je dal peščico listkov, že prej natisnjenih stvari, odlomek Parizine in prevod pesmi Anastazija Griina Tri želje, epigram in Zastavico.« Ali je bilo to vse, kar je pesnik pisanega zapustil? V to je sam Bleiweis podvomil. A vendar je v Novicah takoj objavil, da se bode v bralnlfci Slovenskega društva v Viran-tovi hiši pri Št. Jakobu brala Prešernova pesniška zapuščina. To je bilo 10. marca 1849. leta. - Več je poročal o Prešernovi literarni zapuščini Blehveis na besedi 1. decembra leta 1872 v Čitalnici ljubljanski. Čez tri leta pa je to svoje predavanje priobčil v Letopisu Matice slovenske za leto 1875. Josip Tominšek pa domneva, da je pesnik sam dal sežgati slučaj nosten drobiž, ki ga je imel nakopičenega v enem od predalov, ki jih omenja Kranjčan Viljem Killer. To naj bi bile prigodnice, domislice, dovtipi smešnega, zasmehljivega, pikantnega značaja, duhovitega, jezikovno virtuoznega in neprisiljeno domačega družabnika. Da bi obvaroval svoje dostojanstvo, je uničil take proizvode, napisane za ozračje krčme, moške družbe, s trenutnimi učinki, ne pa trajno veljavne. Saj je znano, da marsikatera maksima ni bila namenjena javnosti, na primer znana pesem na Maverjevo Cilko, ki se je poročila v Torino, na gostilničarja Nepomuka Maverja; parodiranje Leno-re in Savice ter podobno. Tominškovo misel utegne precej dobro podpreti sporočilo pesnikove nečakinje MarijaneVovkove, dajistricni dovolil vpoglede v »šrifte , ki so bili v vrh-. njem predalu »šubladkostni«, češ, da jih ne sme brati, ker so le za" pijance. V zapis št. 41 je pomotoma zašel zastarel podatek o Bernekerjevem spomeniku, ki je nekoč stal pred starim kranjskim sodiščem. Zdaj je umetnina prestavljena v mesto, ob južno zunanjo steno farne cerkve. Tudi to velja poudariti, da je bila kamnita plastika prav v teh dneh temeljito očiščena in strokovno obnovljena. S Prešernovim je prišlo v slovensko kulturno zgodovino še nekaj drugih imen, ki so dobila v prešernoslovju, po pravici ali krivici, kaj slab zven. Eden teh je bil poleg Kopitarja in Kastelica vsekakor Jožef Dagarin (1785—1850), v času pesnikovega bivanja v Kranju mestni župnik in dekan. Sprva je pou-čeval v ljubljanskih srednjih šolah. 1« je bil nekaj časa tudi mlademu Prešernu Učitelj vernnka T .o kai se ie mOt&° zgoditi, da nu učitelj verouka. Le kaj se je mor&>° zgoditi, da je k pesnikovemu imenu pripisal pripombo »ponosen«? Ali muje France kai France kaj ugovarjal ali pa se je preponosno? Pozneje je bil Dagarin profesor mp-ralike v ljubljanskem bogoslovju in Je ostal na tem mestu do odhoda v Kranj-kjer je bil 1. septembra leta 1842 ustoličen za vodjo obsežne dekanije. Le*3 1819 je kot 34-leten potoval po Italiji-ohranjenega Dagarinovega potnega a* sta spoznamo njegov zunanji videz: W je srednje postave, okroglega, Polnf^ lica, črnih las, ostrega nosu in modrin oči. Umrl je dobro leto za Prešernom, 22. aprila 1850. leta za prsno vodenico. Za dekana Dagarina pravi dr. Janez Bleiweis, da ni bil zagrizen za nobeno stran, da ni nič požgal, temveč )? Prešernovo literarno ostalino izročil njemu. Friderik Hudovernik, ki je kot kaplan služboval v Kranju od leta 184» <*° leta 1857, je še 85 let star zatrjeval, a» je bil Dagarin Prešernov tolažnik m častilec, kot duhovnik pa liberalen. Drugi sodobniki so prav tako trdin. da je bil Dagarin izobražen mož, da je cenil slovstvo in da ni bil fanatik. S Prešernom sta se v Kranju ponovno srečala. Morala sta obnoviti ponovno poznanstvo, saj sta se zagotovo dobivala v prijateljski družbi na kosilu pri naklanskem župniku, Blažu Blazni-ku, ki je o teh obiskih pisal svoj dnevnik (25. in 30. avgusta leta 1847) in imenoval oba kot svoja sočasna gosta. Manj ugodno pa je sporočilo, kako J Dagarin silil v bolnika, naj se izpove-»Tak nikar ne počenjajte neumnosti sicer ne dovolim, da bi vas pokopali na pokopališču!« Vse dobre besede za Dagarina P? umolknejo, če vzamemo za resnico'pripoved nekdanjega kranjskega kaplan° Alojza Koširja, poznejšega župnika Šentrupertu na Dolenjskem. -Sam je nekoč, že kot ostareli duno- ednik ob cuuupcMu na j^uit-iijsi. Sam je nekoč, že kot ven, povedal, da je bil on spovednik oo Prešernovi smrtni postelji. In da mu je dekan naročil, kako naj Prešerna izpove in kakšno pokoro naj mu naloži. P? poslušajmo pretresljivo poročilo raziskovalca usode Prešernove literarne zapuščine Alfonza Gspana. S krompirjem do računalnika ifSS ,so1.™lad'Prazniki osnovne šole v Žirovnici na niivi vPrtt'^„a„yk5„r kr°mpirja - Zd* * "« —i-ni Žirovnica — V osnovni šoli v Žirovnici so pionirji za svoje zadružno delo, šola pa za izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, lani prejeli najvišje šolsko priznanje, Žagar j evo nagrado. Nagrada je prav gotovo prišla v prave roke, kajti daleč naokoli ni v šoli tako pestre izvenšolske dejavnosti. Poleg drugih, ki jih imajo po vseh šolah, v Žirovnici namreč poteka tudi pouk kmetijstva in praktično delo, ki je rodilo izredne rezultate. Že lani so mladi zadružniki skle- nili, da najamejo pri KŽK — kooperaciji Radovljica veliko njivo blizu golf igrišča. Celoletni trud se jim je poplačal, saj so pridelali kar 15 ton krompirja in tako zaslužili okoli 700 tisoč dinarjev. Krompir zadruga proda šoli za šolsko kuhinjo, za izkupiček pa širijo in tehnično opremljajo druge zadružne dejavnosti. V šali pravijo — pa še res je — da ni kmeta v jeseniški občini, ki bi imel tako obilen pridelek krompirja. Letos so v sodelovanju s KŽK — kooperacijo Radovljica sklenili, da Na poti od Krope mimo Kamne gorice do Radovljice smo se ustavili pred Kamno gorico, pred mostom, ki prečka potok Lipnico. Domačini so si kar sami napravili smetišče, odpadke mečejo po bregu v potok, tam počivajo odsluženi jekleni konjički. Tudi na drugem koncu vasi leži ob vodi avtomobilska karoserija. Očitno je odvoz smeti slabo urejen. Morda pa so zavrženi avtomobili krajanom celo v ponos, morda sebi in drugim dokazujejo, da jim denarna suša ne more do živega in imajo za nove avtomobile še dovolj denarja. Foto: F. Perdan za šolskim poslopjem zasadijo več sadnih dreves, zato so uredili zemljišče. Delali so ob prostih sobotah, na pomoč pa so prišli njihovi starši. Poleg igrišča imajo tudi velik zelenjavni vrt, kjer sadijo zelenjavo in gojijo cvetje. Ob njivi so postavili toplo gredo, uredili so lopo za orodje, v programu imajo še rastlinjak, tako da bi se z vrtom ukvarjali pozimi. Že tretje leto so uspešni in zagnani čebelarji in so lani natočili 120 litrov medu. Pionirska zadruga sodeluje z Iskro Otoče, mladi* pionirji in pionirke prevzemajo zahtevna ročna dela, kot je sestavljanje kablov za merilne naprave. Kdor hoče, dela tudi v prostem času in zasluži, številni pa so hodili delat poleti, ko so imeli šolske počitnice. Med razredi poteka tekmovanje, kdo bo boljši, kot imajo tekmovanje tedaj, ko zbirajo star papir, krpe, kadar nabirajo želod ali kostanj ... Razumljivo je, da so bili prvi, ki so uvedli računalnike, ki so jih sami kupili z zadružnim denarjem. Računalnik pa ni le za izvenšolski pouk, temveč vedno težijo za tem, da bi z računalnikovo pomočjo razbremenili administrativno delo šole. Šolski delovni načrt je že prišel iz računalnika. * Pet mladih fantov se ukvarja z ozvočenjem. Te mlade tehnike pokličejo, kadar so v kraju prireditve. Šolsko zadrugo, ki je znana daleč naokoli, obiskujejo predstavniki šol iz vse Slovenije, da bi si v ži-rovniški osnovni šoli nabrali novih idej in jih prenesli v svoje šolsko okolje. Njihova široka in pestra dejavnost je res presenetljiva, terja pa obilo osebne zagnanosti in truda šolskih mentorjev, posebej Antona Dežmana. Mladi se tako že v osnovni šoli navzamejo delovnih navad, številni sploh prvič primejo za lopato. Seznanijo se z ročnimi deli, s proizvodnim in koristnim delom, ki jih bo spremljalo vse življenje. D. Sedej Zirovniški pevci so popestrili tudi igro na prostem pred Finžgarjevo hišo v Doslovčah. — Foto: F. Perdan Lepo je, če te radi poslušajo Zirovniški oktet prepeva na prireditvah že več kot dvajset te* Stalno pomlajevanje zbora Žirovnica — Zirovniški oktet prepeva na domačih in na tujih odrih že 23 let. Priljubljen oktet, ki ga vabijo na vse večje občinske prireditve, vodi Marjan Jemc. »Zdaj pojejo v oktetu Franc Legat, Ivo Govedič, Janez Legat, Konrad Ozebek, Niko Bernard, Stane Luž-nik, Jože Legat in Stane Dolžan ter sam,« pravi Marjan Jemc. »Prepevamo slovenske narodne, umetne, partizanske in delavske pesmi ter žalosti nke. Radi pojemo dalmatinske pesmi in pesmi drugih jugoslovanskih narodov in tudi nekaj tujih, predvsem ruskih smo že zapeli. Pesem našega okteta je bogatila kulturne programe na proslavah doma in v občini, v sosednji Radovljici pa smo največkrat nastopali za delavce trgovskega podjetja Murka, za tovarno Verig in Elan. Vsako leto se udeležimo srečanja oktetov v Šentjerneju, sodelujemo na planinskih srečanjih. Pevci se družimo na proslavah in prireditvah s pihalnim or- kestrom jeseniških železarjev, z ze skim oktetom iz Obirja na K° škem, z društvom Planinka iz v Kanalski dolini, zadnja leta P^^je z društvom Zarja iz Železne Kap^ in Jepa iz Loč na Korošjkem- r smo Titu, bili smo z vlakom Brats/ in enotnosti v Valjevu, nepozabni F so naši nastopi na Koroškem-koli smo nastopali, je bila dvora«? polna poslušalcev, ki so zbrano P sluhnili vsaki pesmi in naše V^L. vedno nagradili z navdušenim P skanjem. • jjj »Lepo je, če čutiš, da si zaželen da napraviš poslušalcem vese Na vsake štiri mesece in*01"?^*-enajst nastopov, kar nikakor m JjL lo, tako, da nam že zmanjka čaf?'0r bi se učili novih pesmi ali da "JLfit-ganizirali samostojen koncert- V ca smo snemali tudi za te,eV^S(^ dobrodošli tudi zato, ker i oddajo, mislim pa, da smo P* A*Um**A*Mi j:__u»r in*1* duš**0'* D-S- program, ki ga vsi radi posl JOREK. 19. NOVEMBRA 1985 GORCNJSKI KRAJI IN LJUDJE — ZANIMIVOSTI 7. stran (mmmm^oiLAs Gozdarji še niso povsem pospravili v lanskem viharju izru-vanega in polomljenega drevja, že je gorenjsko gozdove, predvsem na območju Gozdnega gospodarstva Kranj, prizadela nova katastrofa. Prvi letošnji sneg je dobesedno oklenil veje v ledeno krošnjo in ko je v noči s srede na četrtek zapadel še nov sneg, so se drevesa pod težo snega in žledu lomila in ruvala iz zemlje. Drevje je padlo na telefonske kable, na električne vode, čez ceste. " v. A Žled je povzročil na Gorenjskem precej škode Pod težo ledu se je lomilo drevje Senturška gora, Cepulje — »Že v sredo dopoldne, ko sem hodil po bližnji gmajni, je bilo precej drevja izruvanega in polomljenega. Sneg, ki je zapadel v noči s srede na četrtek, je škodo še povečal. Kolikšna je, je za zdaj, ko še ne upamo v notranjost gozdov, težko oceniti, zanesljivo pa je v naši vasi večja, kot je bila po lanskem viharju,« je povedal kmet Janez Zamlen s Šen-turške gore in dodal, da v enainsedemdesetih letih, kolikor časa že tlači zemljo, še ni doživel kaj takega. »Žled, ta presneti žled! Iz gozda se je slišalo pokanje, ko so se lomile bukve. Pod težo snega so klonile tudi jablane, orehi, češplje. Za nameček jo je skupil še sin Vido, ko je odstranjeval drevje s ceste in s telefonskega kabla. Veja ga je udarila po obrazu, da je moral k zdravniku.« Franc Grilc z Visokega, zaposlen v KOGP Kranj, se je v četrtek iz varnostnih razlogov umaknil s snežnim plugom s ceste Grad— Senturška gora. »Triindvajset let že plužim ceste po Gorenjskem, tudi po Pokljuki sem oral, vendar v Franc Grilc Pregled dela gorskih reševalcev ^KAMNIK.novembra - Slovenji Sorski reševalci ocenjujejo, da »število smrtnih nesreč v gorah, Uo hiV °k povečanem obisku, Padlo tudi zaradi stalnega preven- n^eSa dela GRS. V analizi dveleten ia so na ZDoru reševalcev ul° soboto v Kamniku ugotovi- li, da so bile vse podkomisije, za vzgojo in tehniko reševanja, letalsko reševanje, opremo, sneg in plazove in zdravniška, učinkovite. Naj vezja težava gorskih reševalcev, združenih v 16 postajah po Sloveniji, je nesistemsko financiranje te službe. Visoka inflacija v zadnjih dveh letih je povečala raz- korak med odhodki in prihodki ob nespremenjenem obsegu dela. Največ denarja za GRS prispevata še vedno Loterija Slovenije in Zavarovalna skupnost Triglav. V planu za naslednjih pet let načrtujejo, da bi se največ denarja nateklo iz republiške zdravstvene skupnosti. Vendar, kot so povedali na zboru, delegati te skupnosti zaenkrat odklanjajo, da bi GRS prišla v republiške programe. Reševalce napotijo na občinske zdravstvene skupnosti. Vendar so delegati postaj GRS odločno povedali, da so usposobljeni reševalci podaljšana roka zdravstva in tako financiranje ne bi smelo prestavljati nepremostljivih težav. Kljub temu da rešujejo zastonj in je tako njihovo družbeno koristno delo neprecenljivo, potrebujejo za usposabljanje in reševanje drago, tudi uvoženo opremo. V preteklih dveh letih so zanjo odšteli 11,3 milijona dinarjev. Večino osebne opreme si reševalci kupujejo z lastnim denarjem, s popusti dobijo le tisto opremo, katere izdelovanje organizira komisija GRS. Predlagali so, naj postaje GRS sprejmejo medse več dobrih alpinistov, ker število plezalcev-reševal-cev upada. S pomladitvijo članstva bodo le učinkovitejši. Na zboru so menili, da je načrtovan poseg v Triglavski narodni park, da bi z Vršiča zgradili sistem žičnic, lahko nevaren zaradi, proženj a plazov. V preteklih dveh letih so gorski reševalci prinesli v dolino 28 mrtvih planincev in alpinistov. Lani 19, letos do konca septembra devet smrtno ponesrečenih. Veliko pomoč so reševalci nudili na vseh smučiščih. Statistično so v zadnjih dveh letih posredovali najmanj tisočkrat, v poizvedovanjih, iskalnih, reševalnih akcijah in na smučiščih. Delegati 16 postaj, ki združujejo 593 reševalcev in pripravnikov, so v Kamniku za načelnika komisije GRS Slovenije ponovno izvolili Danila Škerbinka (le delegata kranjske postaje sta glasovala proti). Izvolili so tudi načelnike in člane vseh petih podkomisij. Reševalcem, ki rešujejo že četrt stoletja, so izročili častne znake GRS. Mirko Kunšič tako nevarnih razmerah še nisem delal. Veliko drevja je ležalo čez cesto, s previsov nad cesto so visele bukve ih pretila je nevarnostjd*ise pod težo snega odkrehne še katero od dreves. Ko sva s sodelavcem žagala eno od debel, sta na cesto prileteli bukvi, ki sta s svojimi vejami ošvrknili tovornjaka,« je povedal Franc. Cesto Grad — Senturška gora so v četrtek zaprli in četudi so jo v petek že splužili, po njej še niso dovolili prometa. V četrtek je bilo na Šenturški gori in v ostalih vaseh pod Krvavcem pravo »obsedno stanje«. Vsi za delo sposobni fantje in možje so odstranjevali drevje s ceste, z električnega voda in s telefonskega kabla. V četrtek so očistili pot do Šenturške gore, v petek so se prebili še do Si-draža, Lenarta na Rebri in do Više vce. »Vasi pod Krvavcem so bile domala tri dni brez električnega toka, šolarji so bili dva dni doma,« je po- Janez Zamlen Andrej Trobevšek vedal Andrej Trobevšek, načelnik štaba za civilno zaščito na Šenturški gori. »Krajani so se že veselili telefona, v sredo naj bi imeli tehnični prevzem in pred novim letom naj bi se oglasil tudi po hišah. Škoda je velika: 750 metrov glavnega telefonskega kabla od Poženika proti Šenturški gori je uničenega, drogovi so omajani in ponekod tudi zlomljeni, kabel je na več mestih pretrgan. V gozdu je podrtija. Macesen je uničen. Le redka so drevesa, ki nimajo odlomljenih vrhov. Pod težo snega so klonile bukve. Zlomilo se je celo nekaj lip, čeprav veljajo za eno najprožnejših drevesnih vrst.« Pa ni bilo tako le v vaseh pod Krvavcem. Enako, če ne še hujšo škodo je prvi letošnji sneg povzročil v vaseh nad Kranjem (Cepulje, Jošt. Pševo, Javornik. . .), v okolici Bes-nice, v številnih hribovskih naseljih Selške in Poljanske doline, na tržiškem koncu in še kje. Na Čepu-ljah so bili v petek popoldne še brez telefonske povezave z dolino, luč je posvetila proti večeru. Skupina elektrikarjev iz nadzorništva Stražišče pod vodstvom Franca Le-sičnika je v sredo, četrtek in petek delala od jutra do noči, saj je bilo samo med Pševim in Čepuljami na tleh več kot 1200 metrov žice, zamenjati so morali pet drogov. V želji, da bi vasi čimprej dobile električni tok, so kabel pritrjevali kar na drevesa, nekaj so ga položili po tleh. Franc Lesičnik Natančnejše ocene o tem, koliko škode je na Gorenjskem povzročil prvi letošnji sneg, verjetno še ne bodo znane tako kmalu; obstaja pa bojazen, da nove snežne padavine ne bi že tako precejšnje škode še povečale. C. Zaplotnik Janez Ponikvar, direktor GG Kranj — tok Preddvor: »Kolikšno škodo je povzročil žled v zasebnih gozdovih kranjske občine, je za zdaj še težko oceniti. Pri lanskem vetrolomu, na primer, smo se v prvi oceni zmotili kar za sto tisoč kubikov. Mislim, da se tokrat ne bomo toliko ušteli, ko ocenjujemo, da je pod težo snega padlo 20 do 25 tisoč kubikov lesa, od tega tri četrtine listavcev, predvsem bukve, in ostalo iglavcev. Po prvih ogledih — v gozd namreč še ne upamo, ker se drevje še vedno lomi — je škoda največja v gozdovih okrog Možjance, v vaseh pod Krvavcem in v okolici Jo-šta. Žled je prizadel predvsem gozdove v območju nadmorske višine 600 do 900 metrov.« Ivan Kejžar, direktor GG Kranj — tok škofja Loka — »V zasebnih gozdovih škofjeloške občine je največ škode v gozdovih, kjer prevladujejo listavci — v enotah Škofja Loka, Gorenja vas in Poljane, manj pa na območju enot Železniki, Selca in Zali log. Listavce, na katerih še ni povsem odpadlo listje, je ru-valo s koreninami, iglavcem je lomilo vrhove.« ^BSmmSSOLAa 8. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK. 19. NOVEMBRA 1 Krajevna skupnost Duplje Še naprej le s skupnimi akcijami Najpomembnejše v tem srednjeročnem obdobju je bilo urejanje kanalizacije - Zdaj se pripravljajo na telefonijo Duplje — V krajevni skupnosti Duplje v kranjski občini z naselji Spodnje in Zgornje Duplje ter Za-draga so pred nedavnim končali veliko delovno akcijo. V Spodnjih Dupljah so končali regulacijska dela na 200 metrov dolgem odseku Dupeljščice, hkrati pa poleg kanalizacije uredili tudi vodovodno omrežje. »To je bila v tem srednjeročnem obdobju v naši krajevni skupnosti že druga velika kanalizacijska akcija,« pravi predsednik sveta kraje- tos spomladi uredili 75 metrov dolg odsek Dupeljščice. V prihodnje pa bomo morali v tem delu položiti še 100 metrov cevi.« Urejanja kanalizacije so se lotili krajani v glavnem sami s prostovoljnim delom. Ugotovili so namreč, da bi jih vsak tekoči meter stal 25 tisoč dinarjev. Tako pa so ta denar prihranili. »Zdaj, ko se nam izteka mandat, ugotavljamo, da smo v tem obdobju pravzaprav veliko naredili. Ko smo začenjali pred leti uresničevati naloge, se je iztekel referendum in zaradi pomanjkanja denarja smo bili v precej neprijetnem položaju. Pa smo s prostovoljnim delom in s sredstvi občine na podlagi natečaja vseeno uspeli. Mislim, da nas tudi v prihodnje čaka takšna pot za reševanje komunalnih in drugih problemov,« ocenjuje predsednik vaškega odbora Franc Mali. vne skupnosti Lojze Zupan. »Lani smo tudi v Spodnjih Dupljah po sredini vasi uredili okrog pol kilometra kanalizacije za meteorne vode. Hudourne vode so na našem območju nasploh ena največjih nadlog. Ob robu Udinboršta je namreč veliko izvirov. Tudi v Zgornjih Dupljah smo lani jeseni in le- Prepričani so, da bo v prihod njem obdobju ena največjih skupnih akcij gradnja telefonskega omrežja. O telefonu so začeli razmišljati že pred šestimi leti. »Zdaj je v krajevni skupnosti 40 telefonov. Zelja pa je vsak dan več. Po ocenah bi potrebovali okrog 120 novih telefonskih priključkov. Podatke bomo še enkrat preverili in se lotili akcije. Ocenjujemo, da bo za vsakega novega naročnika obvezno prostovoljno delo, hkrati pa bo moral prispevati prek 150 tisoč dinarjev. To ne bo majhna naloga. Vendar smo imeli že toliko skupnih akcij, da smo si z njimi pridobili tudi precej izkušenj,« ugotavlja Lojze Zupan. Razen telefona pa se nameravajo v krajevni skupnosti lotiti še dveh nalog. Kar zadeva odlaganje odpadkov v Zgornjih Dupljah, bo treba narediti red. S smetiščem zdaj upravlja krajevna skupnost, vendar imajo zaradi nereda pri odlaganju veliko težav. Že nekajkrat so bili opozorjeni zaradi neprimernega urejanja smetišča. »Morali bomo poseči po ostrejših ukrepih, če bodo ljudje še naprej vsevprek odlagali odpadke. Lahko se tudi zgodi, da bomo morali smetišče prepustiti v upravljanje komunalni organizaciji ali pa se odločiti za uvedbo smetnjakov. Druga skupna naloga pa bo razširitev pokopališča in gradnja poslovilne vežice. Z Gorenjsko kmetijsko zadrugo TZO Naklo se že dogovarjamo o pridobitvi nadomestnega zemljišča za lastnika Jožeta Lebna,« sta povedala Franc Mali in Lojze Zupan. A. Žalar Pred dnevi so v spodnjih Dupljah uredili še 200 metrov kanalizacij PISMA BRALCEV Avtokamp v Ukancu Mnenje Triglavskega narodnega parka in Gozdarstva Bohinj V Gorenjskem glasu, štev. 84, dne 5. 11. 1985, smo prebrali obvestilo, da je občina Radovljica prižgala zeleno luč za investicijska dela v Alpetourovem kampu v Ukancu. Z obvestilom, kakršno je bilo objavljeno, se ne moremo strinjati in menimo, da je prav, da bralci spoznajo tudi argumente, ki so sprožili naše nasprotovanje občinski odločitvi. 1. Zapleti okrog nadaljnjeuso-de kampa v Ukancu so le del kompleksne problematike, ki se je zadnja leta nagrmadila na območju Bohinjskega jezera. Malomaren in neodgovoren odnos do jezera in okolja zaradi neurejene kanalizacije je razvrednotil jezersko vodo in Bohinj osiromašil za njegovo fundamentalno znamenitost. Glavni krivci, za onesnaženje jezera so avtokamp, od koder splakujejo sanitarije naravnost v jezero med kopalce, hotelski kompleks Zlatorog zaradi neustrezne čistilne naprave, počitniški domovi delovnih organizacij in zasebne počitniške hiše (čez 100 po številu) v Ukancu, od katerih večina nima urejenih niti greznic. Zadnja analiza vode Bohinjskega jezera, opravil jo je Hidrometeorološki zavod SRS avgusta 1985, je pokazala tako kritično stanje jezerske vode, da je potrebno takojšnje ukrepanje. Vsako odlašanje bo samo slabšalo sedanje nevzdržno stanje. 2. Ker smo prepričani da je čisto jezero predpogoj vsakega načrtovanja in perspektivnega razvoja v Bohinju, nasprotujemo vsem tistim posegom, ki jezeru škodijo. Izgradnja učinkovite kanalizacije iz Ukanca do centralne čistilne naprave v Ribčevem lazu je zato predpogoj za vse bodoče gradbene posege ob jezeru, predvsem tiste, ki vplivajo na kakovost jezerske vode. Na osnovi tega temeljnega izhodišča, ki ga je podkrepila analiza vode, je Triglavski narodni park 13. 9. 1985 s posebnim dopisom občini Radovljica preklical vsa soglasja in mnenje, ki jih je dal za načrtovane gradbene posege ob jezeru. Svoja pozitivna mnenja pogojujemo s poprejšnjo izgradnjo kanalizacijskega sistema. Kot nam je znano, ima podobno stališče tudi Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica. 3. TNP in Gozdarstvo Bohinj nasprotujeta gradbenim posegom v kampu tudi zaradi naslednjih dejstev. — Pod naslovom posodobitev kampa poslušamo po eni strani investitorjeve načrte, da misli samo izboljšati sanitarije s priključitvijo na neurejeno čistilno napravo in nič več, po drugi strani za pa slišimo, da naj bi pod tem naslovom dobil zeleno luč kornpV' ten in zajeten načrt, ki predviae-va ne le nov sanitarni objekt, pak tudi novo recepcijo, bife,n°'^ ve poti, visoko ograjo in vse dw go, kar je potrebno za višjo kafr gorizacijo kampa. Taksno dvoličnost v obravnavah razumemo kot navadno sprenevadanje. — Nikjer, razen v -neobveznih razgovorih, ni jasno opredeljen in pogojena časovna omejitev de-^ lovanja kampa v Ukancu. Dolg0' ročni program TNP vključuje p**' stavitev kampa v Ribčev laz, takšna opredelitev pa še ni (vsaj zaenkrat) zapisana v dolgoročni" načrtih razvoja Bohinja. — Velika vložena sredstva za posodobitev kampa bodo lahk° služila upravljavcu za izgovor m izsiljevanje po stalni obliki kampa ob jezeru. — 5 svojim dosedanjim nerazumljivim odnosom do osnovne sanitarne kulture v kampu upravljavec ni zaslužil zaupanja^ * nadaljne upravljanje z obale Bohinjskega jezera. — SIS za gozdarstvo in Bled sta zavrnila soglasje za p0' sodobitev kampa in najemne p0^ godbe, ki jo ima Alpetour in se V' 'teče leta 1995, ne bosta podaljša la. — Nameravani posegi Pornf[ nijo kršitev gozdarske zakonodaje, saj kamp s takimi obje** sploh ne more biti v gozdu. — Komite za urejanje prostor in varstvo okolja je, če je obvesfr lo v časopisu resnično, izdal do-^ voljenje brez upoštevanja zadnje' ga mnenja TNP in brez soglas]a GG Bled, ki je upravljalec zemljišča. Zelena luč je prižgana ta<* v nasprotju z obveznimi sogla^% ki so potrebna za krčitev gozd0: Brez te krčitve pa se načrtovani*1 del ne bo dalo uresničiti. ... 4. Razlog, zakaj so se stališ^ zaostrila, je tudi dejstvo, da Alpe' tour ni izpolnil svojih obveznost in sprejetih pogojev pri smučarski progi v Zagarjevem grabni Ta proga poteka skozi gozd?% GG Bled, pri izvedbi pa niso o* upoštevani in izvedeni pogoji v gradbene dokumentacije. Zato J proga (predvsem spodnji del) w JroC]e delom GG stala ogromno erozijsko P0^ h z nepredvidljivimi posledica za gozdno vegetacijo in z zal stno podobo devastirane goTS krajine Za Triglavski Janez Bizjak Za Gozdarstvo Bohinj Ivan Veber narodni Pa Planinsko predavanje $e Radovljiškim planincem j, obeta v sredo, 20. novembra. ^ 18. uri zanimiv večer. Janez ™ nar bo imel predavanje s Potopa nja po Andskih deželah. Večer ^ bosta popestrila Jose in Mate^ v glavnega mesta Peruja, ki t)°Sj 5-živo predstavila tamkajšnjo j5l o bo. Prireditev bo v osnovni »c Radovljici. Življenje pred pregrado in pod njo Jezero bo marsikaj spremenilo Miran Bogataj, predsednik Ribiške družine Kranj: »Zaradi nekaterih velikih posegov v vode, s katerimi gospodari Ribiška družina Kranj, smo se na spremembe začeli pripravljati že pred leti.« Kranj — Vsak večji poseg v naravo poruši ravnovesje na ožjem in širšem območju. Gradnja vodne elektrarne Mavčiče zato pomeni veliko spremembo za Ribiško družino Kranj, ki na tem območju vse do Zbilj vključno z jezerom gospodari s Savo oziroma z ribami v njej. Pregrada, za katero bo nastalo jezero, bo ribam zaprla tako imenovano naravno migratorno pot do drstišč. Hkrati pa se bodo povečale tudi vodne površine, s katerimi gospodari družina. Ob tem, da je riba najboljši dokaz zdrave vode, ima ribolov v sladkih vodah danes večstranski, predvsem pa v večini primerov tudi turistični pomen. # Kako se na nove razmere gospodarjenja pripravljajo v Ribiški družini Kranj, smo povprašali predsednika Mirana Bogataja. »Velike spremembe na vodah, s katerimi gospodari Ribiška družina Kranj, so se začele kazati pred leti. Začela se je gradnja vodne elektrarne na območju Parovni-ce so začeli z melioracijami, gradnja avtoceste je posegla v Rupovščico in Kokro. Gro- Miran Bogataj, predsednik Ribiške družine Kranj zil pa je tudi takrat še pričakovani izpust akumulacije iz vodne elektrarne Moste. Zato smo v družini morah sprejeti nekatere dolgoročne smeritve. Največja in najpomembnejša bo vsekakor zapora naravne migratorne poti v Mavčičah. Meritve so pokazale, da je bilo pred dvema letoma v Zbiljskem jezeru skoraj 300 kilogramov rib na hektar, kar pomeni srednje bogato vodo z ribami. Z gradnjo elektrarne se bo zanje zaprla naravna pot do drstišč po Savi navzgor. Pri vseh elektrarnah so zgrajene tudi tako imenovane ribje poti. V Mavčičah pa to ni bilo izvedljivo, ker je vzpon previsok. Ribe niso plezalci, da bi preplezale 25-metrsko višino. Zato smo se s Savskimi elektrarnami sporazumeli, da bodo pod pregrado zgradili umetno drstišče. Ta, sicer še ne preskušena možnost bo morala biti gotova do spomladi prihodnjega leta; sicer bo škoda nepopisna.« • Za pregrado v Mavčičah pa bo nastalo jezero, ki bo segalo vse do Kranja.« S sedanjih skoraj 30 hektarov se bo z novim jezerom vodna površina povečala na blizu 140. Cilj, ki smo si ga zadali, je, da jezero poribimo in si ob njem tudi zagotovimo pogoje za gospodarjenje. Tako smo sklenili več pogodb oziroma sporazumov za dobavo rib iz različnih slovenskih vzrejališČ. Na to, predvsem finančno obremenitev pa se tudi že dlje časa pripravljamo. Izračuni so pokazali, da bomo za vložek v jezero do leta 1990 potrebovali skoraj staro milijardo dinarjev. Inflacija je ta znesek izničila in po današnjih cenah to že pomeni milijardo in pol. Zdaj smo namreč v vse vode, s katerimi gospodari družina, na leto vložili 2,5 tone odraslih rib in 80.000 mladic. V novo jezero pa bomo morali po izračunih vložiti vsako leto po 4 tone odraslih rib in 200.000 mladic. Približno tretjino sredstev imamo zagotovljenih. Razliko pa bo treba še najti. Pri tem računamo tudi na pomoč širše družbene skupnosti.« • Kako pa s tem v zvezi ocenjujete turistični pomen jezera?« »S Savskimi elektrarnami smo se sporazumeli, da v okolišu, ki spada v območje jezera, zgradimo dva objekta, ki bosta namenjena predvsem našim potrebam oziroma gospodarjenju. Enega že gradimo, drugega pa bomo začeli spomladi prihodnje leto. Mislim pa, da o turističnem pomenu jezera, vsaj tisti, ki so najbolj poklicani, premalo razmišljajo. Pričakovali bi, da bi v Trbojah in v Mavčičah že delovalo turistično društvo. Vendar se od razmišljanj o tem premaknilo. Jezero bo - ^ gočalo najbrž tudi rekre* jo, kot je čolnarjenje inj^, dobno. V družini se zavze mo, da motornih čolnov v ■ zero ne bi smeli spustiti.* • »Omenili ste tudi n«^ tere druge večje posege v de, s katerimi gospodari» zma?« »Zaradi ■■•/.; i :• k i: melioracij511- ^ projekta Parovnice se boK< vršina gojitvenih poto * zmanjšala za tri hektar^ zvezi s programom BeH'e^ mo žrtvovali en bajer v bovku. S kmetijsko /x'1"^ ,brnV ško skupnostjo, vodno skupnostjo in še i1 * pi terimi smo se sporazume >j dobro sodelujemo. Naša V, zadevanja so zdaj usmerJ j. v ureditev nekaterih r> ^ kov v občini,s katerimi D*Jr domestili izgubljene P° ne; tako na primer v borštu, Besnici ih raznu* mo še o nekaterih lokanj* Za uresničitev teh ciU prostovoljnim delom 9 obvezali vsi člani v drt To pa je že precejšnje ^ tovilo, da bi ob širši dru^ pomoči in dobrem gosp^u °bsojen 27-letni Ciril Črnivec ^rivii ^' ker Je laru novembra za-ljudjenesrečo, v kateri so umrli trije btaeiSre.ča se Je pripetila 7. novem-plj ni okoli 19. ure na cesti Du-HjajpNaklo. Črnivec je vozil tovor-naAs Prikolico, na katerem je bilo Ces7eno 22 ton bombaža v balah. n0 ^e bila suna. vozišče vzdrževa-Poself *em delu ceste ni znaka, ki bi ^to omejeval hitrost v naselju, Urn ^el3a splošna omejitev 60 km na je pokazal tahograf, je voz- k»n nel;ial s hitrostjo med 60 in 67 la, Helena Resman pa je umrla med prevozom v bolnišnico. Ranjeni pa so bili še štirje potniki v avtobusu. Sodišče je ugotovilo, da voznik Črnivec ni prilagodil vožnje tovornjaka osnovnim zahtevam za varno vožnjo; hitrost okoli 65 km na uro je bila namreč prevelika za naložen tovornjak na ovinkasti cesti, zaradi česar je tovornjak zaneslo preko sredinske črte in je trčil v avtobus ter ga dobesedno »odprl«, bale bombaža pa so le še povečale razdiralne učinke. Sodni izvedenec je tudi ugotovil, da je imel tovornjak brezhiben krmilni mehanizem in zavore, prav tako pa tudi NESREČE PEŠEC UMRL Zalog — 60-letni Jožef Jerič iz Zaloga je umrl v prometni nesreči, ki se je v petek, 15. novembra, zgodila na cesti med Cerkljami in Zalogom. Voznik osebnega avtomobila, 35-le-tni Janez Frantar, doma iz Zaloga, je vozil od Pšenične police proti domu z neprilagojeno hitrostjo, megla na cesti pa je bila tako gosta, da je bila vidljivost omejena na 15 metrov. Voznik je dohitel pešca Jeriča in ga zadel. Jerič je padel na pokrov motorja in z glavo udaril v vetrobran-sko steklo. Nato ga je odbilo na cesto, kjer je obležal tgko hudo ranjen, da je umrl na kraju nesreče. IZSILJEVANJE PREDNOSTI ZAKRIVILO NESREČO Jesenice — V petek, 15. novembra, se je na Jesenicah zgodila prometna nesreča, za katero je bilo krivo izsiljevanje prednosti. Voznik tovornjaka s priklopnikom, 31-letni Marjan Urevc iz Radovljice, se je s parkirišča vključeval v promet na glavni cesti, pri tem pa izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Iztoku Jazbecu, staremu 24 let, iz Ljubljane. Vozili sta silovito trčili. V nesreči je bil voznik Jazbec laže, njegov sopotnik, 19-letni Aleksander Sabol, prav tako iz Ljubljane, pa huje ranjen. Oba so odpeljali v jeseniško bolnišnico. D_ž> POŽARA VOJAKI ZADUŠILI OGENJ Moste pri Žirovnici — V stanovanjski hiši Franca Podobnika iz Most pri Žirovnici je v petek, 15. novembra, izbruhnil požar. Zagorelo je, ker se je vžgala električna blazina, ki jo je imel Podobnik prižgano v postelji. V požaru je 84-letni Franc Podobnik utrpel opekline po nogah, tako da so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Požar so pogasili vojaki obmejne karavle Heroja Verdnika. OGROMNA ŠKODA V POŽARU Jesenice — V petek, 15. novembra, je v restavraciji Grill na Jesenicah zagorelo. Do požara je prišlo, ker se je pregrel konzervator za mlečne izdelke. Skozenj se je požar razširil na bale tervola, zavitega v plastično folijo, od tam pa na tramove ostrešja. Ogenj je napravil za tri milijone in pol škode, pogasili pa so ga gasilci iz jeseniške Železarne. ry £ S SODIŠČA vzmetenje. Sodišče ga je spoznalo za krivega te hude prometne nesreče in ga obsodilo na dve leti in pol zapora. Pri tem je kot olajševalne okoliščine upoštevalo priznanje in sodelovanje ves čas postopka, pa tudi to, da je Črnivec poklicni voznik že več let in-s svojo vožnjo ni povzročil prometne nesreče ali bil obravnavan pri sodniku za prekrške. Razen tega je upoštevalo tudi, da je dober delavec in da skrbi za družino. Kljub temu pa sodišče ni našlo razloga za nižjo ali celo pogojno kazen. Posledice nesreče so bile namreč .zelo hude, bile pa bi lahko še večje, če po naključju ne bi bilo v avtobusu tako malo potnikov. Sodba še ni pravnomočna. ^Zr^S Uro< Cesto skozi naselje je °fcitn res P°znal- saJ Je domačin, toVo Da le premalo upošteval, da se s tovorom na ovinkasti ce-je 1*\k o tudi drugače obnaša. To se °vinw z8°dil° v ostrem desnem °vink ?ri hiši št. 1. V nepreglednem Pribl- ^ naloženi tovornjak zaneslo Ho D1Zno Pol metra v levo čez sredica ^m Pa se Je vozilo zaradi to- i* nana8ml° v lev0- v istem času je J^Protne smeri Dravilno do svoii Prehitro po zasneženi cesti Voznik tovornjaka je v Naklem od zadaj trčil v osebni avto, ki ga je odbilo v nasproti vozeči avtobus — Za posledicami nesreče je umrla sopotnica — Leto dni zapora in prepoved vožnje ^Vonjtpripeljal avtobus, ki ga je vozil ^Jak „ PaPler. Pri srečanju ie tovor- njak ' " v aPier- srečanju j< v0 * z zgornjim robom kabine in le-Hji Ranico kasona trčil v levi pred-naii>T avtobusa, pri tem pa so še boJhk^J štiri prek 600 kg težke bale ti s:£aza padlo na avtobus. V nesre-*Moh a voznik Papler in potnik v nKa U"Igor KokalJ-tako hudo ra" ■ da sta na kraju nesreče umr- SKA NOČ A M&EHIJVCKE-^LK0 SPORA ^a, ^ *n hči, doma iz Podlubni- ^enl S< sPrli in stepli zaradi ^km1' sPodn3ih hlačk- Z ^terti St raz°ijanjem in pretepa-s° se VnU1zJ)udili sosede. V prepir lešali tudi možje postave. Kranj — Temeljno sodišče Kranj je obsodilo 23-letnega Nenada Bizjaka z Bleda na 1 leto zapora, ker je decembra predlani v Naklem povzročil hudo prometno nesrečo. Bizjak je 11. decembra predlani peljal tovornjak Interevrope Koper pO magistralni cesti mimo gostilne Marinšek proti Kranju. Na zasneženi in spolzki cesti je očitno peljal prehitro, saj je tahograf pokazal hitrost 73 km na uro, čeprav velja na tem delu ceste omejitev 60 km na uro. Pred križiščem s stransko lokalno cesto je tovornjak zadel v zadnji del osebnega avtomobila, v smeri proti Kranju ga je peljal Darko Debeljak. Debeljakov avtomobil je zaradi tega zasukalo in vrglo čelno v avtobus, ki je pripeljal iz kranjske smeri. Trčenje je bilo tako hudo, da je sopotnica v avtomobilu, Zdenka Cankar, za dobljenimi ranami deset dni kasneje umrla v bolnišnici, voznik Debeljak pa si je zlomil nogo in dobil druge poškodbe. Voznik Bizjak se je pred sodiščem zagovarjal. Mislil je, da avto pred njim namerava zaviti v levo, zato je zaviral, a ni uspel ustaviti. Sodišče takšnemu zagovoru ni verjelo. Priče so povedale, da je tovornjak že pred nesrečo vozil prehitro glede na spolzko in zasneženo vozišče, takšna pa je bila vožnja tudi neposredno pred trčenjem na ravnem in neosvetljenem delu ceste. Tudi smerokazi na osebnem avtomobilu po izjavi sodnega izvedenca v času trčenja niso bili prižgani. Sodišče je Bizjaka spoznalo za krivega te nesreče. Pri tem je upoštevalo kot obteževalno okoliščino, da bi kot poklicni voznik moral vedeti, da v težkih voznih razmerah kot sta noč in zasnežena cesta, takšna hitrost tovornjaka ni primerna. Med olajševalnimi okoliščinami pa je sodišče upoštevalo njegovo priznanje, obžalovanje in dosedanjo nekaznovanost. Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila C kategorije za 6 mesecev po prestani kazni. Sodba še ni pravnomočna. II SPV II Za večjo prometno varnost Ogenj v avtomobilu V Sloveniji upepeli ogenj več kot 100 avtomobilov vsako leto, razen tega pa tudi nekaj tovornih vozil in avtobusov. Zato misel, da se avtom6bi-lu pač nič ne more zgoditi, ni prava. Ogenj v avtomobilu lahko nastane zaradi poškodbe bencinskih vodov, rezervoarja in električnih naprav ter zaradi iskrenja pri trčenju. Zagori pa lahko tudi zaradi mehanskih okvar, starosti bencinske in električne napeljave in zaradi slabega vzdrževanja. Niso pa izključeni tudi drugo vzroki — razni zunanji povzročitelji in neprevidnost. Vozilo se lahko vžge med vožnjo. Prva skrb velja seveda potnikom, ki jih je treba spraviti iz avtomobila, šele nato gasimo. Dolžnost ostalih udeležencev v prometu pa je, da pri tem pomagajo. Dokler ne pridejo gasilci, si lahko vsaj pri manjšem poža- ru pomagamo z gasilnim, aparatom, ki ga nekatera vozila .zlasti tovornjaki, morajo imeti obvezno med svojo opremo. Pomaga pa že, če ogenj — če je požar le manjši — zadušimo s kako ponjavo. Vozniki osebnih avtomobilov, ki so kaj takega že doživeli, navadno od tedaj vozijo s seboj mali gasilni aparat. V avtomobilu največkrat zagori zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Ogenj pa lahko nastane tudi zaradi kurjenja ali varjenja v bližini vozila ali na vozilu. Neprevidni so vsi, ki se po trčenju vozilu bližajo s prižgano cigareto ali celo raziskujejo notranjost s cigareto v ustih. Voznik naj bo pozoren na morebitno puščanje goriva, na vonj po bencinu v garaži. Dobro pa je pogosto pregledovati izrabljenost posameznih napeljav v vozilu. Mrak Zaprt Jahačev prehod — Slika je posneta v nedeljo popoldne, ko je trgovina Merkur na vrhu Jelenovega klanca zaprta. Zato je zaprt tudi Jahačev prehod. Kaj malo posrečena rešitev za varovanje parkirišča pred avtomobili. Parkirišče da, toda zakaj prehod? Čeprav ni z odlokom predvideno, pa je vendarle že nekaj časa Jahačev prehod v Kranju zaprt zvečer, v soboto popoldne in ob nedeljah — takrat kot trgovina Merkur — Zdaj v Kranju ugotavljajo, kdo je postavil znake za zaporo prehoda, ki ga zapira železna »rampa« Kranj — Bi radi parkirali? Znak na vrhu Jelenovega klanca, ko se zavije na Jahačev prehod, dovoljuje — sicer le eno uro parkiranja. Toda kaj, ko je z ene strani prehod zaprt z »rampo«, ki je avtomobil ne more preskočiti, pa tudi za otroški voziček ni nobenega prostora, z druge strani pa Jahačev prehod zapirajo težke betonske posode. To že nekaj časa ugotavljajo Kranjčani, zaporo pa si je ogledal inšpektor za ceste. Da bomo povsem natančni — Jahačev prehod je neprehoden od 19. ure dalje in do 8. ure zjutraj ter ob sobotah popoldne in v nedeljo ves dan. Prehod se namreč odpira in zapira v skladu z obratovalnim časom trgovine Merkur. Le da so pri Merkurju očitno pozabili, da svoje parkirišče lahko zapirajo, ne pa tudi Jahačevega prehoda, ki je javna cestna površina. V zadnjem obdobju so se znaki za urejanje prometa skozi ta prehod menjavali kot aprilsko vreme. Nekaj časa je bil prehod enosmerna cesta z Maistrovega trga, zdaj je tam znak, ki prepoveduje ves promet skozi prehod. Takšne ureditve pa skupščinski odlok, ki ureja promet skozi stari del mesta Kranja, ne pozna, niti ni bil sprejet naknadno. Je torej znak, ki prepoveduje promet skozi prehod, postavljen na črno? Vse tako kaže. Vzdrževalec cest, to je KOGP^ni dobil naročila od upravnega organa skupščine občine, naj postavlja betonske posode in znake. Naročnik zapore pa prav gotovo ni pomislil, da mora biti prehod dostopen tudi za intervencijska vozila in to ob vsakem času. Malo pa je verjetno, da bi reševalci ali gasilci izgubljali čas s prestavljanjem betonskih posod ali z rušenjem železne rampe. Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zdaj ugotavljajo, kdo je naročil takšno ureditev Jahačevega prehoda. L. M. Zasnežene in spolzke ceste terjajo več previdnosti. To sta doumela tudi voznika, ki sta pretekli teden zaradi prehitre vožnje trčila v Škofji Loki. (^[^IMIEnGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Pred novo smučarsko sezono v alpskem smučanju Jugoslovanski reprezentantje šestdeset dni na snegu LJUBLJANA — Jugoslovanska moška in ženska A reprezentanca sta od včeraj na petdnevnih skupnih pripravah na snegu v Kranjski gori. Na sneženem treningu so se prav pred začetkom nove sezone v alpskem smučanju utaborili na najnižjih smučiščih, ki so pokrita s snegom. To je tudi hkrati najidealnejši načrt končnega piljenja fines v slalomu in veleslalomu za vse moške in ženske, ki nas bodo letos zastopali na mednarodnih tekmovanjih' ter evropskem in svetovnem pokalu. Prvi start v teh dveh tehničnih disciplinah bodo imeli naši skupaj z vso svetovno moško in žensko elito v italijanskem Se-strieru, kamor bodo šli iz »prestavljenega Sarajeva«. Tako bodo vsi naši, ki nas bodo v novi sezoni zastopali, imeli na snegu šestdeset dni skupnega treninga v vseh treh tehničnih disciplinah, slalomu, veleslalomu in su-per veleslalomu. Vsi bodo do prvih tekem odlično pripravljeni za sezono 1985—86, ko na sporedu ni ne svetovnega prvenstva in ne olimpijskih iger. Ni kaj reči, vsi so imeli do petka res idealne pogoje za vadbo, ki so jo vsi izkoristili stoodstotno. Takih priprav, kot so bile za to sezono, v naših vrstah ni bilo že dolgo, so dejali vsi trenerji liaših reprezentanc z direktorjem jugoslovanskega smučarskega sklada in direktorjem vseh reprezentanc Jugoslavije, Tonetom Vo-grincen^na čelu na sobotni tiskovni konferenci v hotelu Kompas v Ljubljani, kjer so naši A reprezentantje prejeli tudi nova oblačila za letošnja tekmovanja. »Naredili smo vse, kar smo načrtovali glede treninga. Vsega skupaj je bilo na pripravah v vseh reprezentancah kar petinsedemdeset tekmovalcev in tekmovalk, vendar še vedno nismo alpska smučarska velesila,« je dejal Tone Vogrinec. Od trenerjev moške A reprezentance, Filipa Gartnerja, Danila Vodovnika in Jožeta Šparovca, pa smo izvedeli, da so bili letošnji treningi vseh repre-zentantov načrtovani drugače kot v preteklih letih. Toda to so bili intenzivni in individualni treningi, ki so sicer terjali nekaj poškodb, a so vsi naslednji dan spet vadili. Enako zavzeto kot fantje so vadila dekleta, vendar je v tej reprezentanci drugačen položaj, saj je to mlada re- prezentanca, ki je še bolj zavzeta za delo kot v preteklih letih. In delo je bilo lažje, je v svojem nastopu povedal njihov trener Aleš Gartner. Treningi žensk so bili v vseh fazah priprav do konca realizirani. Primanjkuje jim le lažjih in nekoliko daljših voženj v veleslalomu. In to bodo dekleta nadoknadila, kot tudi fantje, ta teden v Kranjski gori. Za vse reprezentance pa so za to sezono veliko prispevali tudi klubski trenerji, ki so z reprezentanti in z vsemi, ki še trkajo na reprezentančna vrata, delali res po tistih načrtih, ki so jih pripravili strokovnjaki naše vrhunske alpske selekcije. Kaj pričakujejo od letošnje sezone, smo povprašali Bojana Križaj a, Katjo Lesjak in Roberta Zana. KATJA LESJAK - doma iz Bitenj, četrti letnik loške gimnazije: »Pred poškodbo sem lahko bolj malo trenirala, a je le^lo. Po operaciji desnega meniskusa je bolje in že sedaj lahko dobro vadim in ostro treniram. Po treningu še vedno čutim bolečine, ki pa bodo minile. Upam, da bom prišla v pravo formo in da bom dosegla tiste uvrstitve, ki jih pričakujem jaz in tudi ostali. A kar bo, bo!« BOJAN KRIŽAJ: »Čeprav ni ne svetovnega prvenstva ne olimpijskih iger, bo sezona napeta. Veliko bo možnosti, da se izkažemo. Prepričan sem, da smo dobro pripravljeni za prvi start v letošnjo sezono, ki bo od 27. do 29. novembra v svetovni seriji v Sestrieru. Enako kot drugi sem tudi sam pripravljen na vse tekme in upam, da bom to tudi dokazoval. In tudi ostali bodo to resnično pokazali.« Za našo reprezentanco bodo vozili Ženska A reprezentanca: Svet, Šegula, Lesjak, Šareč, Leskovšek, Kuhar, Zaje in Pušnik. Moška: Križaj, Kuralt, Strel, Petrovič, Žan, RobiČ, Grilc, Čiž-man, Benedik, Žagar, Bergant. in* 4 J ROBERT ŽAN — dijak četrtega letnika loške gimnazije, doma z Jesenic: »Ze drugo sezono bom nastopal v svetovnem in evropskem pokalu. Kot vse kaže, sem močnejši v veleslalomu, kjer imam tudi boljše FIS točke kot v slalomu. Prepričan sem, da jih bom v evropskem pokalu prav v veleslalomu in slalomu izboljšal. D. Humer Foto: F. Perdan Končana sedma sezona rekreativnih »kaveljcev in korenin« Živahno na Gorenjskem sejmu Kranj — Ko so pred sedmimi leti na RTV Ljubljana uvedli za slovenske re-kreativce tekmovanje za korenine in kaveljce, je pobudniku Mitu Trefaltu marsikdo oporekal, češ spomnil si se spet nekaj takega, kar bo že v kali zatrto. A so se zmotili. V teh sedmih letih je to rekreacijo vzelo »za svojo« več kot tisoč rekreativcev vseh spolov in starosti vsako leto. Ni jim bilo namreč mar, da jih drugi ljudje gledajo po strani, ko si vsak dan nabirajo nove moči s tekom, telovadbo, kolesarjenjem, plavanjem, hojo v hribe, smučarskim tekom itd. Za korenino in kaveljca se je v letošnji rekreativni sezoni potegovalo v kolesarjenju , trim teku, plavanju, plani-narjenju, kolesarstvu in plavanju ter smučarskem teku 548 rekreativcev, skupno pa je vse panoge opravilo 370 ljudi v obeh kategorijah. Velikih priznanj je bilo v soboto na sejmu podeljenih 328, malih 42, po trikrat pa je vseh pet disciplin opravilo sedeminpet-deset kolesarjev, pohodnikov, plavalcev in tekačev. V sejemski dvorani Gorenjskega sejma v Kranju sta v soboto za popestritev igrala ansambla Franceta Miheliča in Greentown jazz band, za družabne igre in smeh pa so poskrbeli Dare Ula-ga.VeraPeerova.Neža, Špela in seveda voditelj vsega tega, Mito Trefalt. Zakaj se bavijo ravno s to rekreacijo, so nam dejali: plin in nobena mi ni odveč. Rad se udeležujem teh rekreativnih srečanj, saj nas vezeta predvsem družabnost in prijateljstvo. Če ne bi bilo tega, bi že odnehal. Vseeno pa bo treba nekaj po storiti, saj udeležba vsako leto upada in Veliko je takih, ki so to rekreacijo že zapustili.« Jožica Zlherl iz Bitenj: »Že tretje leto sva z možem člana te rekreativne druščine, ki je res prijateljska. To je za mene res prava rekreacija po napornem delu. Sama s% udeležim vseh petih disciplin, kakor tudi mož. Torej plavam, kolesarim, tečem trim tek in smučarski tek in planinarim. Ni mi žal vseh teh naporov« Lojze Oblak — doma iz Gorenje vasi: »V tej rekreativni druščini RTV za koranino in kaveljca sem že od vsega začeti;^. Sam naredim vseh pet disci- Danilo Vrtač, doma iz Dupelj: »Zdrav duh v zdravem telesu, to je moje geslo in geslo nas vseh, ki se ukvarjamo s to rekreacijo. Čeprav sam ne vadim za vse te nastope, pa že štiri sezone naredim vseh pet disciplin. To je res pravo prijateljstvo in prava druščina. Tu si vsako leto pridobiš nove prijatelje. In vse to nas veže.« D. Humer. Foto. F. Perdan Hokej na ledu Brez pravih presenečenj KRANJ — V sedemnajstem kolu državnega prvenstva v hokeju na ledu ni bilo velikih derbijev, tako da so vsa favorizirana moštva doma in v gosteh z lahkoto zmagovala. Jeseničani so v mestnem derbiju dobili s Kranjsko goro, Kompas Olimpija pa je v Celju premagala Cinkarno. Sarajevska Bosna se je morala v Sarajevu dovolj potruditi, da je premagala mariborski Avto-prevoz. Crvena zvezda je doma dobila srečanje z Vojvodino, Partizan pa je v Zagrebu premagal Medveščka. Izidi — Jesenice : Kranjska gora 12:2 (3:1, 4:1, 5:0), Cinkarna : Kompas Olimpija 4:7 (0:2, 1:3, 3:2), Bosna : Avtopre-voz 9:3 (1:0, 2:1; 6:2), Crvena zvezda : Vojvodina 11:3 (2:2, 4:1; 5:0). Medveščak : Partizan 1:7 (0:2, 0:3, 1:2). Pari prihodnjega kola: danes — Partizan : Jesenice, Kompas Olimpija : Bosna, sreda — Avtoprevoz : Medveščak, Kranjska gora : Crvena zvezda. Vodi Triglav iz Kranja V drugi zvezni hokejski ligi so odigrali Četrto kolo. Vodilni na lestvici, Triglav, iz Krapnja, je tokrat gostoval v Zagrebu pri Mladosti in to srečanje tudi visoko dobil. Tako je Triglav po štirih kolih še vedno nepremagano moštvo in resen kandidat za prvaka te skupine. Bled je gostoval v Zalogu in prepričljivo premagal domačo Slavijo. Ina pa je v Ljubljani premagala Tivoli. Izidi: Mladost : Triglav 0:14 (0:2, 0:5, 0:7), Slavija : Bled 6:8 (2:1,4:4, 0:3), Tivoli : Ina 5:7 (3:3, 1:2, 1:2). Pari sobotnega kola — Bled : Triglav, Tivoli : Mladost, Inu : Slavija. -dh Komentiramo Vse blejske ekipe pri vrhu Za nami je polovica jesenskega dela tekmovanja v zveznih in ^Pj.^'L ških odbojkarskih ligah. Vse tri blejske ekipe — člani, članice in mladin*! — drže po šestem kolu mesta pri vrhu, njihov uspeh pa dopolnjujejo tu dekleta iz Gorij z dobrimi igrami v republiški ligi. v Člani Bleda, ki že več let sodijo med boljše drugoligaške ekipe, so dosedanjem poteku prvenstva zabeležili štiri zmage (Pionir Novo ines*0 3:1, Zadar 3:0, Pakrac Papuk 3:1,. Ljubinje 3:1). Navdušili so zlasti v njem nastopu na Bledu proti čvrsti hercegovski ekipi iz Ljubinja. kot že dolgo ne. Če ta tekma pomeni vzpon forme, potem lahko blejski <*■ bojkarji v nadaljevanju prvenstva merijo še za kako mesto višje, po šeste • kolu so bili peti. Edina poraza, proti povratniku iz prve zvezne lige JedH^ stvu iz Bihaća in Metalcu iz Siska, obakrt s 3:0, sta bila pričakovana, prav so se vsi nizi proti ekipi iz Siska, ki letos igra odlično, končali s tesnim izidom. , • Največje presenečenje druge zvezne ženske lige so članice Bleda, K^ so se po triletnem premoru znova prebile v zvezno konkurenco. Varovan" ke trenerja Štefana Udriha, nekdanjega igralca Bleda, so v povprečju stare le devetnajst let in samo Ksenija Beravs, kapetan ekipe, ima že nekaj dru* goligaških izkušenj. Njihova brezkompromisna, atraktivna in učinkovit* igra daje slutiti, da so njihove možnosti še precej večje. To prepričljivo kazujejo njihovi drugoligaški nastopi kot tudi nastopi na polfinalneni tur' nirju za jugoslovanski odbojkarski pokal, na katerem so se povsem enah<> vredno merile s prvoligaškima ekipama Vupik iz Vukovara in Radničkiflj iz Beograda. Blejke so po šestih kolih na tretjem mestu v ligi, lahko pa D bile še boljše. Na uvodno tekmo prvenstva v Kaštelo pri Splitu so priP0 vale neposredno pred tekmo, seveda utrujene, zato na kaj več kot na P°^T tudi niso mogle računati. Porazu na Ravnah so botrovale pristranske so*' niške odločitve v odločlnem petem nizu, potem ko so Blejke še vodile 12:11. Na ostalih štirih srečanjih so prepričljivo zmagale.' .•. Mladinci Bleda igrajo v drugi republiški ligi, kjer so v šestih nastopi* iztržili tri zmage. Po nekajletnem premoru se je v republiško ligo ztl0\ uvrstila ženska ekipa Gorij. Dekleta pod vodstvom trenerja Vinka K°Dajj so po šestih kolih s štirimi zmagami na četrtem mestu, njihova igra pa ^\ kaže, da se ne bi smele boriti le za obstanek v ligi, temveč bi se morale p° tegovati vsaj za sredino prvenstvene lestvice. Bojan Rauh_^ Devetnajste letne sindikalne športne igre Kranja KRANJ — Športniki in športnice na letošnjih, že devetnajstih letnih sindikalnih igrah Kranja tekmujejo na skoraj vseh področjih. Pod strerlb so že spravili prvenstvo v namiznem tenisu, odbojki, plavanju, kolesarjenju in kegljanju. Na vseh turnirjih je bila udeležba številčna. V namiznem tenisu je v moški konkurenci nastopilo devet ekip, pri ženskah pa so tekmovale tri. Pri moških so bili prvi igralci Iskre Kibernetike, medtem ko so bile pri dekletih najboljše njihove sodelavke. Vrstni red — moški — 1. Iskra Ki-bernetika 100, 2. Cestno podjetje 90, 3. ETP Kranj 80. ženske - 1. Iskra Ki-bernetika 100, 2. OŠ Josipa Broza Tita 60, 3. Plan ina Kranj 20. V kegljanju so imeli dva turnirja. Igrali so za najboljšo posameznico in posameznika ter za obe moštveni zmagi. Pri ženskah je bila najboljša Stanka Virant iz Save, pri moških pa Pavel Fende iz Merkurja. Moštveni vrstni red — ženske — 1. Sava Kranj 566. 2. Kokra 520, 3. IBI 506, moški — 1. Tekstilindus 1602, 2. Šahovski festival Iskra Kranj — Šahovska sekcija Iskre v Kranju prireja v počastitev dneva republike v nedeljo, 24. novembra, ob 9. uri v delavski restavraciji Telemati-ke na Laborah 9. šahovski festival Iskra. Moške štiričlanske in ženske dvočlanske ekipe bodo razdeljene v kakovostne skupine. Vsak igralec bo imel za eno partijo deset minut časa za razmišljanje. Prireditelj sprejema prijave še uro pred začetkom tekmovanja. Vsaka ekipa mora prinesti s seboj šahovski garnituri in brezhibni šahovski uri. J. Prelovšek Sporočili ste nam LESCE: delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu — Med 24 šahisti je v prvi kakovostni skupini zmagal Vojko Mencinger (Železarna Jesenice) pred Rudijem Ostermanom in Jožetom Harin-skim (oba Veriga Lesce), v drugi skupini pa Jože Rupar (Jelovica Škofja Loka) pred Dragom Buho (Zapori Radovljica) in Štefanom Gubičem (Tokos Tržič). Med ženskami je bila najboljša Nada Marušič (Bolnica Jesenice) pred Simono Orel (LTH Škofja Loka in Francko Pongrac (Upokojenci Jesenice). Tekmovaanjc je priredila šahovska sekcija tovarne Elan. — T. Benedi-čič TRŽIČ: nogometni turnir — Na turnirju v malem nogometu, ki ga je na igrišču osnovne šole heroja Grajzerja pripravila mladinska organizacija Pe-ko-tozd Obutev, je nastopilo enajst mladinskih ekip. Zmagali so Graničar-ji pred Pristavo in Pekom-Orodjarno. Najboljši strelec je bil«Milan Jankovič (Graničarji) s šestimi zadetki. — J. Ki-kel TRŽIČ: šahisti na hitropoteznem turnirju — Na novembrskem hitropo-teznem šahovskem turnirju šahovskega društva Tržič je med 17 šahisti zmagal Pavel Loc s 15 točkami pred Tomažem Debeljakom 14 in SreČom Mrvar-jem 13,5. - J. Kikel IBI 1586, 3. Iskra Kibernetika 15^*, Za ekipnega prvaka v moški odW> se je borilo pet moštev. Najboljšo »j^ so pokazali odboj kar j i Save, ki s0 boljši od Prosvete in Ikosa. # Za ekipnega sindikalnega prva K ^ je v kolesarjenju borilo enajst moJ ekip in dve ženski. Pri moških je £ v< gala Sava I, ki je bila hitrejša M II in ETP Kranj, pri ženskah P* zmagale kolesarke Save pred ^jf. tilindusoin. V posamični vožnji je g kalnimi kolesi zmagal Janez lk*o ^ ETP. z navadnimi kolesi je bil ny trejši Janez Ziherl iz Save, na P°gaVe lesu je bil prvi Miloš Božovič iZ. \eft Pri ženskah Je na dirkalnem K kih. Nastopilo je skoraj 50 tekmovanj Rezultati - letnik 1973 ln 1974: v ,J. Škofja Loka do petka, 22. novembjJ (»J Spenko (Cerklje), 2. Robi Žnplotni* '.aplotn'^ m čur). 3. Marko Koglei (Cerklje); tetn,"Vfl 1. Urban Simćič (OS F. Prešeren *■ d«! Mesec (OS Luciian Seljak). 3. Greg°r*vi»fl mak (Cerklje); letnik 1976: 1 Tad« Vfl (Cerklje), 2. Gorazd Bertoncelj (OS y\M Seljak), 3. Robi Obed (OS L. Še)}»*>'Jr 1977: i. Tadej Podpečan ' •■ Bi it*$ nost), 2. Uro* Rakovec- (OS L. 3eij»K'y .J. Ja.v ™*K. 19. NOVEMBRA 1985 gorenje obvestila — oglasi 11. STRAN (^K^I&JMEn NOVO V KRANJU OTVORITEV PRODAJNO-RAZSTAVNEGA SALONA V PETEK, 22. NOVEMBRA, ob 11. uri V VELEBLAGOVNICI GLOBUS II. NADSTROPJE SODELOVANJE gorenje-merkur [ZBR4U SOZMflS ,/llARdde,ku s steMom i" kristalom v blagovnici FUŽI-Zsjll19 Pšenicah imajo zares veliko izbiro kristala iz dob °ara' Pre^° 90 vrst kozarcev, vaz, žardinjer in po-9ata°9a vas bo gotovo prepričalo, da je izbira res bo ,n cene ugodne. Cena za kos je od 586. do IZBRALI SO Zk VAS Modni »marsovec« — v vseh Almirinih trgovinah. m agrotehnika - gruda AGROTEHNIKA GRUDA Ljubljana, Titova 38-40 Proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. p. Komisija za delovna razmerja TOZG Agrotehnika trgovina, n. sol. o., Ljubljana, Tržaška 132 objavlja prosta dela in naloge v Gorenjski poslovalnici Kranj — prodajalna Naklo SAMOSTOJNA PRODAJA BLAGA Pogoji: — končana šola za prodajalce tehnične stroke in 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne vloge sprejema DSSS kadrovska služba, Ljubljana, Titova 38, 15 dni po objavi. Kandidate borne obvestili v desetih dneh po izbiri. ■nex adria aviopromet ZIMSKI RED LETENJA IZ LJUBLJANE V: beograd dubrovnik sarajevo skopje split titograd ljubljana-larnaca - vsak četrtek ljubljana—munchen - vsak ponedeljek, sredo, petek ^ubljana, Kuzmičeva 7 3S 313-366 Na voljo so vam družinski, skupinski in ostali popusti. Podrobnejši red letenja dobite v vaši turistični agenciji inex adria aviopromet AL.,*™ Al„rTmm A ALPETOUR fDCino 00 CREINA Kran< UliOl lil TOZD kmetijska mehanizacija Z lahkoto boste očistili sneg z dvorišča z našim transportnim platojem. Uporaben je tudi za prevoz sodov, drv in razsutih tovorov. Informacije dobite v vseh trgovinah s kmetijsko mehanizacijo ali pri nas po telefonu (064) 23-857, 28-161. (^IMSSSoJJgJEJIGLAS 12. STRAN OGLASI IN OBVESTILA TOREK. 19. NOVEMBRAjgg? ZA VAŠEGA OTROKA TOPLI IN TRPEŽNI COPATKI S POLIURETANSKIMI PODPLATI Na počitnice v Terme Čatež ČATEŽ — Vse več ljudi se odloča za letni oddih v Termah Čatež. Tudi povpraševanje delovnih organizacij je že tolikšno, da težko ustrežejo vsem željam naenkrat. Zato so se odločili, da bodo zgradili nov kam-ping in del namenili za postavitev stotih bivalnih objektov za organizacije združenega dela in zasebnike. Sodoben način življenja potegne za sebo tudi številne sodobne bolezni, ki jih v Termah Čatež z uspehom lajšajo in zdravijo. Čeprav obsega hotelski del (hotel Terme, Zdraviliški dom, Grad Mokrice in bungalovi) 534 ležišč, avtokamp pa 500 bivalnih enot, še ne krijejo vseh potreb. Zato so se odločili za gradnjo novega kampa, v katerem so namenili 100 prostorov za postavitev stalnih bivalnih objektov, ki jih proizvajajo Avtoradgona iz Gornje Radgone, Smreka iz Gornjega grada, Marles iz Maribora, Jelovica skupaj z Lio Gradiš iz Škofje Loke in Trimo iz Trebnjega. Delovne organizacije in zasebniki bodo za svoje delavce sami kupili bivalni objekt, za katerega se bodo odločili že pri proizvajalcu. S posebno pogodbo se bodo s Termami Čatež dogovorili o medsebojnih pravicah in dolžnostih. Pogoj za tak dogovor pa je plačilo 500.000 din za en objekt. S tem bodo Terme prevzele obveznost, da bodo zgradile priključke za termalno, pitno in požarno vodo, kanalizacijo, elektriko in dostop do lokacije. Ker je število prostorov omejeno, povpraševanje pa veliko, bo treba pohiteti z rezervacijami do konca decembra tega leta, oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. Prispevek za ureditev komunalij bo treba plačati Termam do 10. marca prihodnjega leta. Časovni razpored posameznih del je načrtovan tako, da bodo objekti lahko koristili svojemu namenu že za sezono 1986. S tem bo dosežen osnovni namen: omogočiti čim večjemu številu delovnih ljudi preživeti oddih ali zdravljenje v Termah Čatež. Ta cilj pa je povezan s skrbjo za ohranitev človek6vega zdravja. Medicinsko programiran aktivni oddih (MPAO) je sestavljen tako, da povečuje psihofizične in delovne sposobnosti de- lavcev, zmanjšuje možnost poškodb pri delu in bolniške izostanke. V prvi vrsti je namenjen delavcem, ki delajo na zdravju škodljivih in drugih izpostavljenih delovnih mestih ter tistim delavcem, ki jih osveščene delovne organizacije pošljejo v Terme Čatež na preventivni zdravstveni program. Z lastnimi bivalnimi objekti pa si bodo delovne organizacije zagotovile še večje možnosti pri izvajanju teh programov. Sodoben zdravstveni center s 5.000 m2 prostorov za bajneoterapijo in z drugimi objekti ter dejavnostmi, je razvil svojo osnovno dejavnost na naravni dediščini termalnih vrelcev s temperaturo 43 do 62° C. Voda sodi v akratoterme, za katere je empirično dokazano, da zdravilno deluje na bolezni gibal. Med indikacijami je potrebno še posebej poudariti: revmatoidni artritis, ankilozantni spondvlitis, degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice, poškodbe lokomotornih organov in perifernih živcev. Uspešne rezultate beležijo tudi pri zdravljenju lumbaga, lumboishialgije, mialgije, pri odkrivanju srčnožilnih bolezni in pri ženskih boleznih. Naravne danosti, sodobna oprema in zdravniki raznih specialnosti so omogočili Termam Čatež, da so se lotili lajšanja še ene človeške nadloge: debelosti. V ta namen so organizirali šolo hujšanja. Seveda ne tako z ocenami, ampak tako, ki nauči človeka aktivnega in zdravega življenja, odvadi škodljivih navad in razvad. Sicer pa ne gre vse debelosti metati v isti koš in jih tudi ne na isti način odpravljati. Pridobljeno znanje in izgubljeni odvečni kilogrami telesne teže bodo postali trajna estetska in zdravstvena dobrina, le če bodo v Termah Čatež pridobljeni nauki in navade ostali v vsakdanji rabi. V Terme Čatež pa ne prihajajo samo bolniki, ampak tudi ljudje, ki preprosto želijo preživeti dopust v znosnejšem podnebju in izkoristiti vse rekreativne možnosti, ki jih v Termah Čatež zagotovo ni malo. Bogastvo ponudbe za rekreacijo: 2 zaprta in 6 odprtih bazenov s termalno vodo, 7-stezno kegljišče, mali golf, balinišče, 5 igrišč za tenis, ježa po romantičnih prostranstvih gradu Mokrice in še kup malenkosti lahko zadovoljijo vsakega še tako zahtevnega gosta. ČateŠke Toplice, kot je ostalo v navadi reči Termam Čatež, sicer stojijo na travnati planoti nedaleč od sotočja rek Krke in Save, ob desnem bregu slednje. Na videz odmaknjene od sveta imajo odlično prometno povezavo. Vse ceste, ki vodijo z Zahoda proti Vzhodu, od Severa na Jug, se križajo v neposredni bližini Čateža. Bližina železniške postaje Brežice omogoča prihod z vlakom, bližina zagrebškega letališča pa z letali. Bližina številnih kulturnih in drugih, za goste zanimivih ustanov, ga bogatijo in plemenitijo njegovo bivanje v Termah. Tudi sodobno gibanje kot je nudi-zem, je našlo v Termah svoj prostor. Možnosti za aktiven in zdrav oddih je več kot dovolj, le priliko za postavitev bivalnih objektov v Termah Čatež je potrebno čimprej izkoristiti, da si bodo delovni ljudje lahko v čim večjem številu nabrali novih moči za opravljanje delovnih nalog in dolžnosti jutrišnjega dne. ep/dl-jjs Pogled iz zraka P* območje čateških Term (Fotoarh& Terme Čatež) > rl emona hoteli 6 INI PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE GORNJA RADGONA n.tol.o. terme Čatež Ljutomerska 26 telefon 069/74-511, tele* 35236 YUAR, p.p. 53 ioni *r t»fl Ob »vi. 68350 breltc« telefon 068/22110, telex 35795 TERME, brzojav TERME ČATEŽ mar les letna, stavbna In pohištvena Industrija n.sol.o. 62000 Maribor postni predal 153, telefon 062/39-441 tele* 33143 YU MARLE. briojav MARLES MARIBOR JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel (064) 61-361 dO11 TOZD Proizvodni« it«vbn»v* .,0« TOZD G.«inp. mont.Jnih oW» TOZD Trgovin* DS Skupn* lluttu ............." iDDDffiiflDOD MONTAŽNA GRADNJA "SMREKA" 83342 GORNJI GRAD. Ml: (063) 842 000. 842-042 (I) trimo trebanjski! industriji! montažnih objektov 68210 trebnje Pri jat I jeva 12 telefon: (068) 44-321. 44-560 teli x 33 735 yu trimo . 19. NOVEMBRA 1985 oglasi, obvestila .13. STRAN ©©EBIHUKSEli 'SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ N&zorjeva 1 Na Podlagi sklepa odbora za delovna razmerja se objavlja razpis za JOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA, ^sta na Rupo 45 Proste delovne naloge in opravila: TAJNICE P°goji: - srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj 2a DELOVNO SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ, Nadjeva 1 Proste delovne naloge in opravila: SNAŽILKE P°goj: — osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj Plovno ? skusnu„ *u 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorje- JJipvno razmerje se sklepa za nedoločen čas z enomesečnim P°s«usnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v ro- Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ n. sol. o. Naklo, TOZD Maloprodaja a na- Qa Podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlj slednja prosta dela in naloge: i? VODENJE POSLOVNE ENOTE P°goji: — i. stopnja ekonomske ali organizacijske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — vozniški izpit b kategorije, poznavanje predpisov s področja blagovnega prometa in sanitarno-tehni-čnih predpisov, — poskusno delo traja 90 dni delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba do Živila Kranj, Maistrov g H. 8 dni po objavi. ^ TEKSTILINDUS Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ azglaša prosta dela oziroma naloge v ^»TKALNICA e2R*NJE IN VZDRŽEVANJE TKALSKEGA ODDELKA 2 H i °LNICnIH IN BREZCOLNlCNIH STROJEV - Po Vca goji: — tekstilni mehanik II (urejevalec tkalskih strojev), "~ 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja tkalskih strojev, ~- poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati, — dvomesečno poskusno delo. OmJ2C PRI VODENJU IN VZDRŽEVANJU TKALSKEGA """ELKA ENOČOLNlCNIH IN BREZCOLNlCNIH p KROJEV °goji: _ tekstilni mehanik I (strojni tkalec li), — 2 leti delovnih izkušenj na področju tkanja, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati, ~- dvomesečno poskusno delo. riaveri*59'- *ank° se prijavijo tudi kandidati, ki ne izpolnjujejo šolo !,en*n Pogojev, vendar s pogojem, da so končali poklicno ^u kovinske usmeritve. Prief ^.ati> ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pismene Q, s asitve v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh ar»eva objave. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED s^isuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sred- * avtobusa Dubrava, letnik L*?t i, vozna, * Kombija 1600 B, letnik 1980 oziroma 1981, *"en vozen, J osebni avto VW letnik 1972, nevozen, Ja * s kompresor KDV 840, letnik 1973 VTO?rwtaciJa DO v ponedeljek, 25. novembra 1985, ob 15. uri liif0 " Avtoprevozništvo in delavnice, Sp. Gorje 1. vernSlacije dobite P° telefonu (064) 77-361 od 20. do 22 no-9 od 8. do 10.30 ali pisno na GG Bled, Ljubljanska 19 KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. objavlja prosta dela in naloge 1 MIZARJA 2. IZDELOVALCA ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI 3. SKLADIŠČNIKA 4. MEŠALCA GALVANSKIH SOLI 5. VRATARJA ^šcina občine radovljica t)el0v §Q svet slcuPnost- sekretariata občinske skupščine in izvršne-«i objavlja prosta dela in naloge ^renta za kadrovsko evidenco ^Uz sPlo^nih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandi-< -iPvati se naslednje posebne pogoje: srn ln^a dokončano srednjo šolo upravno-administrativne ^Pos ^ stoPnJa zahtevnosti.in 2 leti delovnih izkušenj. ^ °Pku izbin> bo opravljen preizkus znanja iz strojepisja, h^irr?^ razrnerJe bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de-^rijav som- Poskusno delo traja tri mesece. °bjQVje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po V° oK/.na naslov: Komite za družbene dejavnosti in občo upravo Radovljica. oh^0ln,n m prepozno vloženih prijav delovna skupnost ne uravnavala. Pogoji: pod L: pod 2.: pod 3.: pod 4.: pod 5.: KV mizar in devetmesečne delovne izkušnje, KV procesničar oziroma KV delavec (raznih poklicev) in trimesečne delovne izkušnje, KV delavec in devetmesečne delovne izkušnje, PK delavec in trimesečne delovne izkušnje, PK delavec Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen cas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili naslovite v 8 dneh po objavi na Kemično tovarno Podnart, splošna služba. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Župančičeva 3, Ljubljana Svet delovne skupnosti razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 SERVIRK 2. 2 SOBARIC ' v Republiškem centru za obrambno usposabljanje Polj če. Pogoji: — poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod L: — srednja gostinska šola ter 2 leti delovnih izkušenj; pod 2.:— osnovna šola. Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. ■^j|r SGP TEHNIK tSS^«^ SGP TEHNIK SKOPJA LOKA TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge za nedoločen čas: 1. DELOVODJE KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE Pogoji: — delovodska šola strojne stroke in 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju stavbno-ključavničarskih ali ključavničarskih delih ^^.rotobrS sprejema Kadrovska s,užba 8 dni po objavi. Interesenti lahko dobe ostale informacije po telefonu 60-371. Umetnokovinska obrt, KROPA Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa razpisuje v skladu z določili 109. člena statuta dela in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO - DIREKTORJA Kandidat mora za razpisano prosto delovno mesto poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo kovinske, ekonomske, organizacijske ali strojne smeri, — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, — da predloži program razvoja DO — zaželeno je znanje enega od svetovnih jezikov, — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Radovljica. Kandidati morajo prijave poslati v 15 dneh po objavi na naslov UKO — Umetnokovinska obrt Kropa, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po odločitvi. ... RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - TODRAŽ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1. VZDRŽEVALCA MERILNO-REGULACIJSKE TEHNIKE Pogoji: — elektrotehnik — šibki tok, — S izpit, pasivno znanje angleščine, — več kot 2 leti delovnih izkušenj, — triizmenško in poskusno delo. Za dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo po potrebi vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. bunbažna predHnica m tkalnica tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. členom zakona o delovnih razmerjih V TOZD PREDILNICA - VODENJE PREDPREDILNICE (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — 4-letna srednja šola tekstilne smeri, — poznavanje tehnoloških postopkov in strojev v predilnici, — 1 leto delovnih izkušenj. - ASISTIRANJE (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola tekstilne ali kovinske smeri, — poznavanje tehnoloških postopkov in strojev v predilnici, — 1 leto delovnih izkušenj. - NORMIRANJE (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — 4-letna srednja šola tekstilne smeri, — znanje s področja študija dela in časa, — poznavanje tehnoloških postopkov v predilnici, — 2 leti delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo pisno obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge ZELO ZAHTEVNA VZDRŽEVALNA OPRAVILA STROJEV IN NAPRAV Pogoji: — da je strojni ključavničar, — da ima 2 leti delovnih izkušenj, — čas uvajanja dva meseca. Delo sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj dajo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS Zlit Tržič, St. M. aux Mineš 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS. CM) ENGINEERING KRANJ p. o. Proizvodno in projektivno podjetje KRANJ, Šuceva 23 vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog 1. VODILNEGA TEHNOLOGA za področje površinske zaščite in čiščenje industrijskih odpadnih vod Pogoji: — visoka ali višja izobrazba kemijsko-tehnološke smeri, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo, — pasivno znanje enega svetovnega jezika. 2. STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJO Pogoji: — srednja ekonomska šola, — 3 leta delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo. 3. VODJO OBJEKTA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba elektro smeri, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo, — strokovni izpit. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. MŠ®SW£Jv OZD Republiško poprečje Lastna udeležba organizacije Višina posojila v % od vrednosti iz dokumenta, predloženega ob razpisu Doba vračanja posojila do 100 % najmanj 50 % največ 50 % 10 let nad 100 % - 120 % najmanj 60 % največ 40 % 8 let nad 120 % najmanj 70 % največ 30 % 6 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 točk. Celotno možno zaprošeno posojilo lahko dobijo organizacije, ki imajo sklenjen poseben sporazum o medsebojnem prednostnem reševanju stanovanjskih vprašanj. Ob dokončni realizaciji soinvestitorske pogodbe se naredi dokončni obračun pripadajočega posojila iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. V primeru preveč izkoriščenega posojila zaradi sprememb površin v soinvestitorski pogodbi je soinvestitor dolžan na poziv banke vrniti preveč izkoriščeni znesek kot izredno odplačilo posojila. 5. člen Za lastno udeležbo organizacije se šteje: — sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del, — posojilo na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe po pravilniku banke, — lastna udeležba delavcev ob pridobitvi stanovanjske pravice. 6. člen Organizacija priloži k vlogi za posojilo poleg dokumentov iz 7. in 12. člena pravilnika še dokumente, ki jih banka zahteva za stanovanjska posojila organizacijam. Glede tehnike poslovanja in določil, ki jih ta razpis ne navaja, se smiselno uporabljajo bančni akti za stanovanjska posojila organizacijam. IV. OSTALE DOLOČBE 7. člen Obrestna mera za posojilo po tem razpisu je 5 % letno. 8. člen Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojila na predpisanem obrazcu, ki ga prosilci dobijo pri LB-TBG Kranj, Cesta JLA 1, priložiti: — sklep organa upravljanja o najetju in namenu uporabe posojila, — zagotovilo, da bodo vsako leto pri delitvi dohodka namenili ustrezna sredstva za odplačevanje posojila, — sklep o določitvi pooblaščenih podpisnikov, — soinvestitorsko pogodbo ali prodajno pogodbo pri nakupu stanovanja, — gradbeno dovoljenje z ustrezno dokumentacijo za gradnjo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše oz. potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisu del, — dokazilo, da so poravnale obveznosti po samouprav nem sporazumu o združevanju in razporejanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v obdobju 1981 — 1985 v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje po »B« programu. 9. člen Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja LB-TBG Kranj, oddelek stanovanjsko komunalnih naložb, Cesta JLA 1, Kranj do 26. novembra 1985 vsak dan, razen sobote, od 9. do 15. ure. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci posojila najkasneje v 15 dneh po seji odbora za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj. Pri določitvi poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda SR Slovenije za statistiko " 25.155,00 din. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA TT SKUPNOST OBČINE KRANJ Predsednica zbora uporabnikov IRENA ŠUMI, 1. r. UGODEN PREDPRAZNICNI NAKUP ■ vrsta blaga proizvajalec ŽIVILA sirup višnja 1/1 marmelada mešana 7! sardine Rovinj 115 g MIRNA W1djo operative. opravljanje teh del in nalog lahko kandidirajo: S!pL org. avtomatske obdelave ^oatkov &tt»l. inž. elektrotehnike PI^L. inž. računalništva za logiko ,n sisteme dh>l. inž. matematike °ii*l. ekonomist. vih gradbeni mat, rtanonanja Prodam BETONSKO ŽELEZO premera 12 mm in 6 mm, 10% ceneje. Tel: 61-316_ 14936 Prodam 1900 kosov strešne OPEKE mediteran — Leskovac. Andrej Kržiš-nik, Trata 40, Škofja Loka_14937 Prodam 150 kv. m KOMBI PLOŠČ, debeline 3,5 cm. Telefon 25-459 14897 ramo prodam Prodam umetniško rezano SKRINJO, 110 x 50 x 45 cm, kombinirano z intarzijo. Visoko 91. Šenčur 14905 Prodam SMUČI RC, 185 cm, z okov-jem tvrolia in PANCERJE alpina št. 5 (38). Tel: 22-349 _14906 Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA desire in igOr. Zg. Bitnje 22_ 14907 Prodam otroški »PAJK«. Miloš Ken-cujevič. Partizanska 43, Šk. Loka, tel.: (064) 60-279 od 16. do 20. ure 14908 Prodam črno-beli TV in smučarske vezi LOOK. Tel.: 44-552 med 15. in 16. uro_14909 Prodam LATE za kozolec ali za pun-te Janez Stanonik, Selo 72, Žiri ali po tel.: 69-528 v večernih urah 14910 Otroški JEDiLNI STOLČEK z mizico prodam. Kliči po 15. uri po tel.: 24-052 _14911 Prodam zimske GUME, 135 x 15, dva motorja s tesnili, MENJALNIK, zadnje VZMETI, UPLINJAČ in druge dele za NSU 1200. Tel: 33-929_14912 REPO za kisanje prodam. Naglic, Sp. Brnik 13, Cerklje, tel.: 42-643 14913 Prodam 8 novih ruskih GUM (165x13). Tel. (064)80-051 Prodam KORUZO v storžih, cena 33 din. Naklo, C. 26. julija 5 14961 Prodam AKVARIJE po zelo ugodni ceni. Telefon 34-956 14962 Prodam dve toni APNA in kombiniran litoželezni BOJLER za centralno kurjavo. Telefon 25-325 — VVagner 14963 Prodam še zapakirane SMUČI elan promenanse 630, dolžine 180 cm, za 3.000 din ceneje, malo rabljeno okovje marker, barvni TELEVIZOR love opta CP 42 v manji okvari, verige za fiat 126 in rabljeno ZRAČNO PUŠKO, testirano. Ogled vsak dan. Milan Brus, Sta neta Žagarja 27, Radovljica_14964 Jeleno je aktivno znanje angleškega jezika. Od no- Dve mladi študentki ob delu nujno iščeta enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Vzorni _15949 Oče srednjih let, pošten, miren, s sinom — srednješolcem, išče primerno SOBO z uporabo kopalnice in po možnosti s posebnim vhodom relacija Kranj, Radovljica, Jesenice. Šifra: December_14950 Oddam centralno ogrevano dvoposteljno SOBO, do nadaljnjega. Žerovc, Želeška 9, Bled_14951 Na relaciji Bled—Radovljica iščem manjše STANOVANJE za dobo dveh let. Možnost predplačila. Naslov v oglasnem oddelku_14952 j^izi avcev pričakujemo sposobnost vodenja in or-j^^^anja, samostojnost pri delu in sodelovanje, ^el0vVn°s^ in voljo do permanentnega izobraževanja. ^Ok ?n° razmerje sklenejo kandidati za nedoločen čas. a sprejem prijav je 15 dni po objavi. t&SKOVNJAKI, PRIKUJEMO VAS! £**>iTE NA POGOVOR! P°S1Jite na naslov: TOVARNA OBUTVE PEKO rR^iCr0Vski oddelek- ste Marie aux Mineš 5, Prodam plemenske breje OVCE in ovce z dvema jagnjetima in ovčji GNOJ, star tri leta. Tel.: 21-378 od T9. do 21. ure_14914 Par PAPIG skobčevk s kletko, ugod- no prodam. Tel.: 22-212_14915 Prodam BIKCA, starega tri tedne. Podbrezje 16, Duplje_14916 Prodam mlado KRAVO. Trboje 77, Kranj_14917 Prodam črno-belo KRAVO. Meglic, Grahovše 14, Lom_14918 Prodam dve breji KOZI, vsak dan popoldne. Ciril Justin, Lom 15, 64290 Tržič_14919 Prodam 9 mesecev brajo KRAVO. Brolih, Hotemaže 31, Preddvor 14965 ŽREBICO, pasme haflinger, staro 8 mesecev, prodam. Maks Klinar, Hruši-ca 28, Jesenice_14966 tapoiiiire vozila V redno delovno razmerje sprejmem NATAKARICO, lahko priučeno, OD 50.000 din, delovni čas od 20. do 02. ure, sobote proste. Ostale informacije od 19.30 do 21. ure vsak dan po tel.21-378 14953 Kot ŠIVILJA se redno zaposlim pri obrtniku, pod pogojem, da šivam doma na svoje stroje (tudi overlook). Te- lefon 064/34-971_14954 KROJAČ dobi hoorarno delo. Kas-neje možna zaposlitev, šifra: šivanje _14955 Sprejmem delo na dom — sestavljanje. Lazar, tel. 27-018 popoldan _14956 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku _14957 Ženska išče redno ZAPOSLITEV. Te-lefon 27-257.___ Prodam KATRCO, letnik 1984 - fe-bruar. Telefon: 70-209, zvečer 14720 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977. Sv. Duh 45, Škofja Loka_14739 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Se- dej, Kebetova 20, Kranj_14940 Prodam ŠKODO 100, letnik 1972, ka-rambolirano, motor nepoškodovan odličen, dve malo voženi GUMI — letni, dimenzije 155x14 in dve zimski GUMI - novi, 155x14. Grašič, Zg Duplje 68_14941 JUGO 45, skoraj nov, ugodno prodam. Kurent, Ljubljanska cesta 10, Kranj_ 14942 Prodam GS1.2 (mala žaba), letnik 1978. Hajnrihar, Groharjevo naselje 3, Škofja Loka__14943 Ugodno prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101 confort, letnik 1980. Ogled možen vsak dan popoldne. Vaj-dič, Podlubnik 2, škofja Loka 14944 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 — december, obnovljen, vozen, neregistriran Tominčeva 26, Stražišče, Kranj_ 14945 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976. Milenko Maletič, Bo rovška 94, Kranjska gora_14946 Prodam 125-PZ, registriran do julija 1986 in enega po delih ter kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Kranj, Veljka Vla- hovića 9, stanovanje 16_14947 Prodam MENJALNIK s polosovina-mi za 126-P in za ZASTAVO 750, rezervne GUME s platišči: 145/10 r-dve, 145/13 — dve, 145/14 — dve, star KMEČKI VOZ zapravljivček, pobjon — 50 kv. m, SMUČI elan CR 806, dolžine 195 cm z markerjem, BLIZZARD sport balet, dolžine 170 cm z okovjem look. Informacije med tednom dopoldna od 8 do 10 ure po tel. 25-270 14948 sla n. oprema Prodam 300 I hladilno SKRINJO. Vida Premk, Partizanska 46, Šk Loka __14925 Ugodno prodam KAVČ in dva FOTELJA. Delavska c. 15, Šenčur 14926 Prodam novo etažno PEČ za central-no ogrevanje, 23 kW. Mirko čuturič, Predosljc61/c_ 14927 HLADILNIK, rabljen, prodam za 15 000 din. Jankovič, Jenkova 10, Kranj__14928 Prodam KAVČ, dva FOTELJA in čr no-bel TV. Horvat, Pot v Polico 9, Cer klje_14929 Zaradi selitve prodam starejšo SPALNICO Šilar, Kidričeva 15, Kranj __14930 Rabljeno PEČ za centralno TAM stadler z bojlerjem, 50.000 ccal, prodam il5_SM^JeJ_JI2_109_14931 Prodam 4 leta star PRALNI STROJ Ei Niš v brezhibnem stanju, tel : 62 183 _14932 Poceni prodam rabljena predmeta: KAVČ in plinsko PEČ. Maček, Tavčarjeva 9, Skorja Loka, tel . 62-474 14933 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO in 5 GUM za Jugo 45 (malo rabljene). Tel: 22 308 14934 Prodam raztegljiv KAVČ, tel.: 35 609 - PQ 19. uri_^_14935 Kupim Kupim 4 ifub. metre smrekovih DESK, 20 mm debeline, slabše kvalitete. Tel: 75-639 14938 Kupim rabljeno tračno ŽAGO. Aha-čič. Podljubelj 18, Tržič_14939 jggubijeno V soboto, 16. novembra, se je na Sorskem polju izgubil lovski tener.črn. z rjavimi ožigi Sliši na ime AGO. Kdor bi karkoli vedel o njem, prosimo, da to sporoči na tel. (064) 37-629. Delavci na žičnici na Voglu so našli fotoaparat. Na posnetkih je mlad očka z nadebudnim naraščajem. Informacije. ČP Glas tel. 21-835 OBV1IIHA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOZD Osnovna šola 16. december MOJSTRANA razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA TELESNE VZGOJE 2. VARUHINJE V VRTCU 3. POLKVALIFICIRANE KUHARICE 4. ClSTILKE ŠOLSKIH PROSTOROV Pogoji: pod 1.: — zaposlitev je za polovičen delovni čas za nedoločen čas Potrebna je višja ali visoka izobrazba fakultete za telesno kulturo. pod 2.: — zaposlitev je s polnim delovnim časom za nedoločen čas Potrebna je dokončana šola za varuhinje, pod 3.: — zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom Potreben je izpit iz higienskega minimuma, pod 4.: — zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Začetek dela takoj ali sporazumno. Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v osnovno šolo 16. december Mojstrana. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od objave razpisa. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in stari oče JOŽE BERTONCELJ upokojenec Od*njega se bomo poslovili v sredo, 20. novembra 1985, ob 15.30 na tržiškem pokopališču. ŽALUJOČI: žena, hčerka z možem, brat, vnuki in nečaki ter drugo sorodstvo Tržič, 18. novembra 1985 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi ljubljenega moža, očeta, brata, strica in tasta FRANCA MAČKA Karu novega a ta iz Velesovega 30, roj. 7. januarja 1926 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč,za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala delovni organizaciji IBI Kranj, Slavku Hočevarju in počitniškemu domu upokojencev Slovenije Izola za vsestransko pomoč. Posebno se zahvaljujemo tudi g. župniku za tolažilne besede in žalni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v naročju naše drage slovenske zemlje, vse priznanje gasilcem Velesovega za udeležbo pri pogrebu in govorniku za poslovilne besede. Ohranili ga bomo v lepem spominu! VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI POPRAVILO termoakumulacijskih peči. Telefon 40-684_14958 IZDELUJEM cementno strešno KRITINO, primerno za vse naklone streh. Sprejemam še naročila za prihodnjo sezono. Telefon 061/831 006 14959 OIUIO Iščem INŠTRUKTORJA angleščine za osnovne šole Naslov v oglasnem oddelku _14960 Sporočamo žalostno vest, da je v 73. letu starosti umrla FRANČIŠKA MULLNER roj. SUŠNIK Od pokojnice smo se poslovili v družinskem krogu. VSI NJENI Jesenice, Nova Gorica, Škofja Loka, Besnica Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, strica in tasta JOŽETA KLEMENCA «. Črnikovega ata iz Podljubelja «0, roj. leta 1902 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delavcem DO Mercatorja, tozd Preskrba Tržič, Finančno računskega sektorja Peko Tržič, DO BPT Tržič in tozd Konfekcija, Kompasa na Ljubelju, kolektivu osnovne šole Franceta Prešerna Kranj in enoti Duplje, članom ZB in GD Podljubelj za izrečena sožalja, cvetje in številno spremstvo ob zadnjem slovesu. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice na Jesenicah za zdravljenje, župniku za pogrebni obred, pevcem Savskega okteta za petje žalostink, praporščakom, članom sosednjih gasilskih društev in govornikoma £z JPodljubelja za poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podljubelj, 14. novembra 1985 Kranj — Poškodbe na regionalnih in lokalnih cestah so bile po gradnji avtoceste Naklo—Ljubljana v kranjski občini ocenjene na 85 milijonov dinarjev. Ocenili so jih predstavniki tozda Vzdrževanje in varstvo cest pri Cestnem podjetju Kranj kot upravljalca, predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti na območju avtoceste in predstavniki Skupnosti za ceste Slovenije kot investitorja gradnje avtoceste. Po dogovoru z investitorjem gradnje avtoceste je bilo Cestno podjetje Kranj tudi zadolženo za popravilo poškodb. Za popravilo krajevnih cest v krajevnih skupnostih pa so bili zadolženi graditelji avtoceste. Cestno podjetje Kranj se je popravil in odprave poškodb lotilo že pred mesecem dni. Dela na vseh cestah v občini so v glavnem že končali. Dokončati morajo le še obnovo asfalta na cesti proti Brniku od začetka vasi do priključka na avtocesto pri letališču. Dela bi že končali, če jim na tem, štiri kilometre dolgem odseku ne bi bilo ponagaja-lo vreme. V programu pa je tudi odprava poškodb na Oldhamski cesti v Kranju — na odseku od križišča s Cesto JLA (pri gasilcih) do križišča na Primskovem (pri Jaku). Ta odsek je bil med gradnjo avtoceste med najbolj obremenjenimi, zato so temu primerne tudi poškodbe. Odločili pa so se, da bodo to mestno cesto pri popravilu tudi ustrezno razširili. Projekte pripravljajo v Cestnem podjetju Kranj. A. Ž. V soboto dopoldne se je vdrla cesta pot Tehnikovim tovornjakom za prevoz betona. Na srečo je bila le hruška V soboto dopoldne se je na Fužinah — na cesti med Trebijo in Zir-mi — zgodilo to, kar so ljudje že dolgo pričakovali: pri srečevanju dveh tovornjakov se je vdrl spodnji rob ceste in Tehnikovo vozilo za prevoz betona je zgrmelo po pobočju. Ustavilo se je dobrih sedem metrov niže na stranski cesti. Šofer in sopotnik sta še pravočasno izskočila in tako se na srečo ni nikomur nič zgodilo. Celo vozilo je ostalo brez večjih poškodb. Nezgoda je le še eno opozorilo, kako slaba cesta je med Trebijo in Žirmi in da je skrajni čas, da bi jo začeli temeljito pbnavljati. Odkar je cesta dobila asfaltno prevleko, dobrih deset let je tega, na njej popravljajo le manjše poškodbe, nihče pp se ni nikdar resno lotil popravila podpornih zidov. Zob časa jih je že tako načel, da na več mestih asfalt dobesedno visi v zraku. Pod vsakim težjim vozilom se lahko vdre. Tako je tudi ob tej nesreči treba zapisati, da je velika sreča, da se ni zgodilo kaj hujšega. Kaj lahko bi bil na mestu Tehnikovega tovornjaka avtobus(poln potnikov, saj iz Žirov proti Škofji Loki in v obratni smeri vsak dan pelje več kot deset avtobusov. Razmere na cesti se bodo pozimi še poslabšale in najbrž je sedanja nesreča dovolj resno opozorilo, da je treba cesto popraviti ali pa vsaj zaščititi takoj, preden se zgodi kaj hujšega. Foto: F. Perdan Takole so »zaščitili« udor na cesti. Prosti čas mladih Mladinska organizacija ni koncertna poslovalnica Poletni plesi pred Creino, srečanja na stadionu in kopališču, pozimi pa kino, ples v Delavskem domu in občasni ročk koncerti so stičišča prostega časa mladih iz Kranja. Večina s takšno ponudbo ni zadovoljna, želijo si ustvarjal -neje prebiti prosti čas. Ko bi le njihove želje in potrebe mogle zajeti številne družbene organizacije in društva! Kranj — Mladi niso zadovoljni z možnostmi za izrabo prostega časa v Kranju. Plesi v Delavskem domu, kino in nekaj ročk koncertov letno zato pritegnejo toliko mladine, ker drugače nima kam iti. V lanskih zimskih počitnicah in ob majskem tednu mladih je Center za prosti čas pri kranjski mladinski organizaciji privabil množice mladih k dejavnostim, ki jih je pripravil družno z organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z aktivnostmi za prosti čas. Kakovostni filmi v kinu, nekaj koncertov glasbe, ki je mladim blizu, lutke, gledališče, ples, drsanje, šaljiva tekmovanja ... vse to bi se moralo po mnenju mladih v Kranju večkrat dogajati. Nedvomno, vendar pa mladinska organizacija, kot pravijo, ni »koncertna poslovalnica«, ki bi prirejala takšne dejavnosti. Njena naloga je zgolj usklajevati številne možnosti, ki se ponujajo. Organizacije in društva na področju kulture, telesne in tehnične kulture, imajo izdelane programe, ki bi gotovo privabili tudi mlade, ko bi vedeli zanje. Za te dejavnosti namreč organizacije in društva dobijo denar, zanje jim dodelijo prostore, na razpolago imajo kadre, vsega tega pa mladinska organizacija nima. V Kranju so zato mladi sklicali okroglo mizo, za katero so zbrali predstavnike družbenih organizacij. Skupaj naj bi se pomenili, kako mladim nuditi več kot zdaj, kje in za kolikšen denar. Dognali so, da imamo veliko društev, klubov, skupin in organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi za prosti čas. Za vse to da družba tudi precej denarja. Žal so med sabo premalo povezani, dejavnost je Vabljeni se niso odzvali Mladi so za okroglo mizo o prostem času povabili tudi predstavnike Kulturne skupnosti, Zveze kulturnih organizacij, Občinski sindikalni svet in Zvezo organizacij za tehnično kulturo, vendar se vabilu niso odzvali. Brez njih je mnogo pobud mladih izzvenelo v prazno. preveč razdrobljena, pravzaprav je niti niso skušali strniti in ponuditi mladim. Nekaj mladih dela v društvih in klubih, nekaj jih išče svoj ustvarjalni jaz v »alternativnih« dejavnostih, ker se hočejo otresti togosti in kalupov, ki jih vidijo v zdaj obstoječih organizacijah. Slednji so še bolj prostorsko in denarno omejeni kot »uradne« dejavnosti. Večina mladih pa še vedno ostaja na cesti in te bi morali navdušiti, da bi smotrneje izkoristili prosti čas. Kako? Zimske počitnice in teden mladih so pokazali, da je to mogo- Slavko Brinovec, TTKS: »Mladi imajo veliko možnosti za udejstvo-vanje v športu, v tekmovalnem, rekreacijskem, pa tudi v številnih šolskih športnih društvih, ki se med. sabo ne znajo prav povezati Tudi prostorov za športno delovanje je na pretek, saj jih ob koncu tedna veliko ostane praznih.« Zoran Klemenčič, ZSMS: »Mladinska organizacija ne sme biti koncertna poslovalnica, imamo namreč družbene organizacije in društva, ki bi morale ponuditi take programe, ki bi bili zanimivi tudi mladim. Dokler te dejavnosti organizira ZSMS in jih plačuje, niso problem, kaj pa, ko bi jih kdo drug?« Boštjan Sefic, ZSMS: »Ne strinjam se, da ni prostora za prosti čas mladih. Kaj pa stadion, šole, telovadnice v njih, dvorana na P}a~ nini, Gorenjski sejem, gimnazija, krajevne skupnosti, gledališče. ■ ■ Le dogovoriti se moramo, kje se bo kaj dogajalo.« Lojze Rakovec, komite za družbene dejavnosti: »Čeprav zadnja leta omejujemo sredstva za družbene dejavnosti, se kulturna, teles-nokulturna, tehničnokulturna dejavnost veča. Se pravi, da denar ni vselej odločujoč. Mimo sistemskih okvirov pa bi ga vendarle utegnih dobiti tudi v delovnih organizacijah, ki bi jih zanimali nekateri programi« če. Potreben bi bil le koordinator, usklajevalec številnih dejavnosti, ki bi registriral tudi vrsto nefc'' malnih klubov, zanimivih za ml8' de. Bil bi povezovalec, na katere111 ne bi slonelo breme financiranja-To je lahko tudi mladinska organizacija. Potreben bi bil, kot predlagajo, katalog, ki bi mlade v šolah, tovarnah in krajevnih skupnostih seznanil, kam vse se lahko vključijo, katalog, ki bi ponudil tudi nekatere nove programe, ob katerih biv združenem delu lahko zaprosili za denarno pomoč. Seveda pa ni Prl' čakovati, da bi denar dobili, preden bi imeli kaj pokazati. Organizacije-ki se ukvarjajo z dejavnostmi za prosti čas, in zanje dobe denar, Pa naj slednjega bolj premišljeno dodeljujejo tistim, ki res dobro de- laj"°- * ^ D. Z. Žlebir Razgrnjen načrt obrtne cone Lisice Radovljica — Zazidalni načrt obrtne cone Lisice pri Bledu, izdelal ga je Zavod za urbanizem Bled, so dali v enomesečno juvno razpravo. Razgrnjen bo v prostorih krajevne skupnosti Bled, v avli občinske skupščine v Radovljici in v prostorih obrtnega združenja v Radovljici. Območje se nahaja v Lisicah pri Bledu in obsega 1,2 hektara. Predvideva 14 obrtnih delavnic s stanovanjskim objektom, različnih velikosti. Delavnice bodo velike od 140 do največ 600 površinskih metrov. Zasnova dopušča združitev dveh v eno večjo. Obrtna cona se prometno navezuje z dovozno cesto mimo samskega doma Gorenje na regionalno cesto Lesce—Bled, v bližini savskega mostu. Vodovod bodo priključili na obstoječega pri Gorenjčevem domu, za čiščenje odplak bodo namestili kon-tejnersko čistilno napravo. PTT omrežje bodo navezali na obstoječe na območju Dob. Za napajanje z elektriko bodo razširili obstoječo transformatorsko postajo in zgradili v-- razvodno mrežo. Jo^°d%„i~tz„« Večer z dupljanskimi filmarji r'Snr^v.Sr.St T K- »u- bo znašala 1540 površinskih metrov, P1^- k} Je fačel, organizirano delovati pred desetimi leti, so pripravili v petek zvečer v domačem gasilskem domu prijeten filmski večer. Kraja- skupna zazidana površina obrtni ških delavnic pa 2810 površinskih metrov. Alpinisti na zimsko-športnem sejmu Alpinistični odsek pri PD Kranj bo nasejmu,ki bo odčetrtkado nedelje v dvorani Gorenjskega sejma, predstavil svojo dejavnost. Z diapozitivi in filmi bodo pokazali, kako so plezali v domačih in tujih gorah, zanimivi bodo zlasti tisti z zadnje odprave — z Yalung Kanga. Kranjski alpinisti-filmarji so posneli še filme o Maka-luju, Lotseju, francoskih Alpah, predvajali jih bodo na vsaki dve polni uri. Najboljši kranjski alpinisti Ob koncu tedna je društvo Lišček iz Kranja pripravilo razstavo ptic V Delavskem domu. 15 rastavljalcev je pokazalo 130 ptic, sto jih je tudi tekmovalo. Šampion letošnje razstave je bila rozela Gregorja Belca, drugo nagrado si je prislužila nimfa istega rejca. Obisk razstave je pokazal, da zanimanje za ptice raste, saj vsem. kupcem, ki so povpraševali po številnih ptičjih vrstah, niti niso uspeli ustreči. — Foro- F. Perdan nom, ki so napolnili dvorano, predstavili svoje starejše in vejše filme, med katerimi so bi|»^ji kateri tudi nagrajeni na gorenjs^ in slovenskih festivalih tovrstn6* filma. Filmi predvsem obravna^ tematiko domače vasi, zato so v^xvo občinstvo še posebej zanimivi-, odzivu občinstva so najbolj vžgal' mi o dupljanskih rokovnjačih, ^ prenovljenem gradu v Spodnjih ^ pljah in o letošnjem 10. jubilej11^ smučarskem teku Po poteh škega odreda. Večer so popestrili najmlajši ci domače glasbene šole in # skečem na temo o načrtovani kr vni telefoniji. vam bodo svetovali pri nakupu planinske in alpinistične opreme. Ker je nova že zelo draga, bo dobrodošla ponudba rabljene. Zato tisti, ki ne rabite več nahrbtnikov, anorakov, gamaš, derez, planinskih in alpinističnih čevljev, cepinov, klinov ... prinesite to opremo na sejem. Medtem ko boste pobrskali po zemljevidih, planinski literaturi, koledarjih, bodo morda vaši planinski čevlji že menjali lastnika. 11 KRANJSKI ZIMSKO ŠPORTNI SEJEM I I IXn«"IUOI GORENJSKI SEJEM | | 1 0 Q J -ap- 3^ ^ W W 21.-24. NOVEMBRA 1985 PRODAJA RABLJENE ZIMSKO-ŠPORTNE OPREME 21. in 22. novembra od 14. do 19. uro • ^ j£ $ $ $ $ 23. in 24. novembra od 9. do 19. ure