UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne •J	sprejemajo.	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'GO, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za • i ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik ov .* .*	ob pol 11. dopoldne.	•.	•.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :	in	reklame	40	vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
-—-  Reklamacije lista so poštnine proste.	    -	n.	.■
Štev. 283.	V	Ljubljani,	v	sredo	dne	15.	majnika	1912,	Leto	t;L
v
Manifestacija dunajskega ženstva.
Kakor v vseh večjih mestih Avstrije in Nemčije, tako je v nedeljo pred vsem tudi dunajsko ženstvo manifestiralo za svoje politične Pravice. Manifestacija je bila nad vse impozantna, udeležilo se je je 6000 do 7000 proletarskih žena.
Ob četrt na 3. so otvorili »Sophiensaal«, kjer se je vršil shod.Ob tem času je čakalo že utnogo žena, ki so prišle ali same ali pa v manjših skupinah, na vstop. Pred zborovališčem je hilo ob obeh straneh razvrščenih tudi mnogo sodružic, ki so čakale prihoda različnih sprevodov. Prve so bile na mestu sodružice iz Hietzinga, ki so napravile daljno pot peš. Potom so prišle žene in dekleta iz Floridsdorfa, med njimi mnogo z rdečimi bluzami. Na čelu sprevoda nosijo žene mogočen portal z napisom: »Zahtevamo žensko volilno pravico!« Nato sledi sprevod za sprevodom. Mogočen vtis je napravil sprevod otakrinških sodružic.
V	dolgi vrsti prikorakajo žene in dekleta. »Na dan z žensko volilno pravico!« tako se sveti 2e od daleč napis na širokem rdečem traku, ki so ga nesle sodružice na čelu sprevoda. Videti -le celo vrsto napisov: »Z bojem do zmage« je napisano tu; »enake pravice, enake dolžnosti!« se je glasil zopet drug napis. Pred otakrinškim sprevodom so korakale žene in dekleta v rde-c>h šerpah. Sodružicam iz Rudolfsheima so se Pridružile v sprevodu sodružice iz Margaretna. Zahtevamo žensko volilno pravico!« in »Za gensko delo ženske pravice!« je bilo čitati na standartah, ki so jih sodružice nosile v sprevodu. Sledil je sprevod cvahrinških sodružic, m sodružic iz Alsergrunda, nato pa so prišle sodiužice iz Meidlinga. Završile pa so vrsto sprevodov organizirane žene in dekleta iz Fa-voritna. Njihov sprevod je bil največji. Ženam enake pravice!« se je glasilo na neki štandarti, ki so jo nosile sodružice v tem sprevodu.
Okoli 4. se je otvoril shod. Dvorana je bila 2 galerijami vred natlačeno polna zavednega ženstva. Shodu je prisostvovalo več poslancev in sicer: Domes, Reumann, Schiegl in Seitz in pa deželna poslanca Polzer in Sigi. Ve-hko poslancev se je opravičilo, ker so imeli Poročati na ženskih shodih po deželi.
T Otvoritveni govor je govorila sodružica ereza Schlesingerjeva, poročala pa je znana P^vohoriteljica avstrijskega ženstva, sodr. Adelajda Poppova. Za njo je govorila sdr. Ana oschekova, ki je naglašala, da je ta ženski shod pomemben za celokupni strokovno orga-mzirani proletariat. Na to je pozdravil shod v 'menu strankinega vodstva drž. poslanec, so-ojmg Reumann,, za njim v imenu deželne organizacije dež. posl. sodrug Polzer, nato sta go-v°ri!a še poslanec Domes in Seitz. — H koncu s{a govorili še družica Schererjeva, ki pripada poljski organizaciji in med odobravanjem sPoročiia, da si je tudi med poljskim ženstvom 'deja svobode že skrčila pot, in pa gospa Adele Gerberjeva, ki je kot članica predstojni-stva avstrijskega ženskega društva izjavila, da Se je ta organizacija že v letu 1892 potegovla 2a splošno, enako in direktno volilno pravico, ko meščanske stranke niso kazale še niti najmanjše volje, da bi jo upeljale. Nato se je med
splošnim navdušenjem sprejela resolucija, ki zahteva za žene enake politične pravice, predvsem pa volilnopravico za državni in deželni zbor in vse druge javne zastope.
Po shodu se je zbrano ženstvo uvrstilo zopet v mogočen sprevod, ki je šel preko Ringa do Schwarzenbergplatza, kjer se je razšel, in reči se mora, da je odhod napravil še mogočnejši vtis nego prihod, ker se je odhod izvršil v enem samem velikanskem sprevodu. Sodružice iz Floridsdorfa so korakale na čelu, za njimi so prišle sodružice iz Otakringa, Meidlinga in Favoritna. Razume se, da je ta demonstracijski sprevod delavskih žena in deklet tudi na meščanstvo napravil velik vtis. Marsikaka elegantna dama je s presenečenjem zrl na to manifestacijo delavskih žena in deklet. Se bolj pa je bila presenečena, ko je čitala na standartah različne bojne napise. Nov, do sedaj neznan svet se je odpiral pred njenimi očmi, ko je čitala bojna gesla proletarskih žena. Bila je to v resnici impozantna in dostojna manifestacija dunajskega ženstva.
Klerikalna pšenica v Belgiji.
Ako klerikalcem pokažeš statistiko in jih poučiš o razmnoževanju samostanov, o neprestanem naraščanju števila menihov in nun v tistih deželah, kje; so absolutni gospodarji, potem se ti še pohvalijo, češ kar imenujete nesrečo, je le naša »prosperiteta«. Toda čudno je, da se klerikalci sicer bahajo s to »prosperi-teto«, ampak prebivalstvo izve o njej navadno šele iz laiških virov. V Belgiji se vrše junija meseca volitve v parlament. In v volilnem boju imajo zopet protiklerikalne stranke skrbeti za to, da se ljudstvo pouči o klerikalni »prosperiteti«. Kakšna je ta prosperiteta, nam kažejo sledeče številke o klerikalni poplavi v posameznih belgijskih provincah:
Število samostanov.
1884	1912
316	582
272	493
247	534
26.3	557
289	472
226	468
167	353
196	341
148	3335
2124	4135
Število samostanov se je tedaj od leta 1884. — odkar so začeli vladati klerikalci — skoraj podvojilo! Še ugodnejšo »prosperiteto« pa kaže naraščanje samostanskega prebivalstva. To se je namreč od leta 1884. skoraj — potrojilo! 1884. je bilo v Belgiji 32.461 nun in duhovnikov; danes pa jih je 85.744! V drugi obliki se kaže samostanska prosperiteta na sledeči način: L. 1880 je prišlo 221 posvetnih oseb na eno duhovno osebo, teta 1890. 200 prebivalcev, 1. 1900. 176 prebivalcev, I. 1910. pa samo še 88 prebivalcev na enega duhovnika! Vidi se, da »dušebrižništva« ubogi Belgiji ne primanjkuje.
Poglejmo drugo statistiko o klerikalni prosperiteti:	Klerikalci	v Belgiji kakor povsod
drugod, dasi so vladna stranka, na vso moč sovražijo oficielni pouk in vodijo proti njemu
naravnost strupen boj. Od početka klerikalnega gospodstva je 749 komunalnih šol izginilo ta-korekoč s pozorišča! Izginilo, to se pravi: izmed teh 749 šol se je okroglo 260 izpremenilo v klerikalne, samostanske šole, ostale pa so se kratkomalo zaprle. Klerikalci pojasnjujejo ta proces seveda s tem, da ima ljudstvo baje več zaupanja do »verskega« pouka. Kdor pozna seveda hujskajočo taktiko klerikalcev, ta ve, kaj to »zaupanje« ljudstva pomeni.
V	redovnih šolah, ki jih subvencionira vlada, poučuje armada 14.000 nun in duhovnikov, nevštevši onih 3000 duhovniških učnih moči, ki poučujejo na klerikalnih učiteljiščih, v obrtnih in gospodarskih šolah. Lahko si predstavljamo hujskajoče delo, ki ga opravlja teh
17.000	večjih ali manjših fanatikov.
Naposled še tale primerjalna statistika: V letu 1895. je bilo število diplomiranih duhovniških in’posvetnih učiteljev v Belgiji približno enako. Danes pa je 4000 diplomiranih duhovniških učiteljev in učiteljic in 2500 posvetnih diplomiranih učnih moči. »Napredek« je torej tudi v tem pogledu jasen. In za te kongrega-cijske zavode bi se imelo po Schollaertovem šolskem zakonu žrtvovati še 20 milionov! Ker je še pred kratkim avtor tega projekta v parlamentu izjavil, da svoj zakon »vzdržuje«, potem pač ni baš težko uganiti kakšen efekt bi rodila klerikalna zmaga pri predstoječih volitvah zlasti na polju šolstva. Proti zastrupljevanju in poneumnjevanju otrok — to je glavno geslo v volilnem boju belgijskih opozicionalnih strank.
Tom Mann obsojen.
V	četrtek je bil v Manchestru po nekem zastarelem zakonu iz leta 1797. obsojen Tom Mann na šest mesecev ječe v drugem oddelku. Kazen je nekoliko milejša nego navadna ječa.
Kaznjenci v drugem oddelku imajo gotove predpravice. Tom Mann, ki je bil obsojen zaradi poziva vojakom, da naj se upro, se je pred sodiščem zagovarjal sam .Skliceval se je na to, da je vojak, kadar prihaja na pomoč civilni oblasti, navaden državljan, ki je za svoja dejanja odgovoren civilnemu sodišču. Obračal se je na vojake samo kot na državljane ter jih opominjal, da ne kršijo zakonov. Po dogodkih v zadnjem času je moral priti do prepričanja, da ga ne preganjajo zaradi njegovega pisma na vojaka, temveč samo zaradi njegovega sindikalističnega mišljenja. Tudi druge osebe so že pisale in govorile kakor on. pa se jim ni nič zgodilo. Pravi, da sicer ne želi bti oropan svobode, toda milosti tudi ne bo prosil.
Vlada si s preganjanjem Toma Manna ni stekla nobenih lavorik. Celo v njenem lastnem taboru ne manjka glasov ,ki obsojajo to postopanje vlade kot neumno in zgrešeno. Pri tem pa se nahaja vlada še v velikih škripcih. Vlada se namreč istočasno, ko preganja Torna Manna, ne upa nastopiti proti vodjam irskih unionistov, ki nastopajo, govore in pišejo veliko ostrejše nego sindikalisti. Irski ministri govore kar o odkritem uporu in pravijo, da bodo protestantsko prebivalstvo severne Irske izve-žbali in oborožili. Že nedavno tega je eden njihovih voditeljev v angleškem parlamentu zagotavljal, da so prebivalci v Belfastu že v posesti 60.000 revolverjev. Pri preganjanju
Toma Manna gre pač za čin razredne justice. Ta proces je tribut omenjenim purgarjem, ki v gospodarskih bojih zadnjih časov ne vidijo stremljenja delavskega razreda po boljšem, človeka vrednem življenju, temveč smatrajo velikansko manifestacijo ljudske volje za umetno delo nekaterih agitatorjev.
Kanalizacija v Ljubljani.
Vsled te dispozicije izlivov za silo resul-tirajo tudi veliko manjši profili obeh zbiralnikov in s tem seveda, kar je najvažnejše tudi manjši stroški.
Dasiravno je v tem slučaju pri določitvi globine kanalskega dna merodajen v prvi vrsti jako neugoden teren, posebno v Trnovskem, Kai lovskem. Krakovskem predmestju, kateri ima znatno nižjo lego nego pa ostali mestni okraji, pridejo vsled zakonito fiksiranega vzdrževanja vodne gladine na najvišji točki, to je na koli 287.30 m nad morjem po prvotnem Draškega projektu, zbiralni kanali precej nižje nego vodna gladina.
Po natančnem razmotrivanju in proučevanju sedanjih kanalskih in terenskih razmer določila se je globina, zbiralnikov tako. da ima dno kanalov na osi Št. Jakobskega mostu absolutno višino 286.30 m nad morjem. Od te točke pričenja padec kanalovega dna 1% navzdol in navzgor, tako da bode kanalovo dno pri izlivu, to je pri zatvornici približno na 2.30 m nižje kot pa bode zajezena voda.
Vsled te dispozicije kanalove globine doseglo se je dvoje: prvič je možno vse najnižje ležeče kraje Trnovskega in Krakovskega predmestja kanalizirati, ker bodo v najnižjem terenu cestni kanali nad 2.00 m globoki, drugič pa ležita zbiralnika le deloma, to je na spodnjem koncu proti zatvornici, pod vodo. Omogočena je na ta način naprava izlivov za silo tudi v zbiralnikih samih. Prihranilo se je vsled manjške globine znatne svote pri izkopu.
Projektuje se: na levem bregu Ljubljanice približno 2000 m kanala, počenši od zatvornice pri Ši. Petru do Gradaščice, in na desnem bregu pa približno 2500 m. od zatvornice pa do Gruberjevega kanala.
Na desnem bregu je bil sicer prvotno pro-jektovan zbiralnik le do Marijine kopeli. Ker se pa Prule vedno bolj zazidavajo, je neizogibno, da se ta del mesta, kateri ima vrhutega še precej nizko ležeč in vlažen teren, takoj preskrbi z zbiralnikom.
V	projektu se nahaja tudi postavka za eventualni podaljšek obeh zbiralnikov od zatvornice pa do prisilne delavnice.
Profili zbiralnikov, posebno onih večjega premera, kažejo čez navadno mero zvišani jajčasti profil. To pa vsled tega, da je omogočena hoja po zbiralnikih v svrho revizije in snaženja istih.
Dimenzije posameznih zvišanih jajčastih profilov znašajo 100/200 cm 90/180 cm — 90/150 cm.
Posamezni, sedaj že obstoječi glavni cestni kanali ležijo vsled ugodnega terena precej višje, nego projektovana zbiralnika. Samo 30—70 m pred sedanjim izlivom imajo isti precejšnje strmine, katere omogočijo izliv tokratno razredčenih fekalij v zbiralnik, a ostalo vsebino pa naravnost v Ljubljanico.
dvigala narodov in pomagala razdevati ostarele vere.
Pierre, utrujen od tolikih potov in od tolikega tekanja, se je zdaj zopet uplašil, dasi je bil kakor vojak upanja, ki noče verjeti v poraz, trdovratno namenjen, da ne zapusti Rima, če ni popolnoma premagan. Obiskal je vse kardinale, ki bi mu mogli kaj pomagati s svojim vplivom. Videl je kardinala vikarja, ki je opravljal rimsko škofijo; to je bil učenjak, ki se je z njim razgovarjal o Horacu, nekoliko zmeden političar, in ga je začel izpraševati o Franciji,
o	republiki, o vojnem in mornariškem proračunu, ne da bi se za ves svet kaj brigal za obtoženo knjigo. Obiskal je velikega penitenci-arja, ki ga je bil opazil že v palači Boccanera; to je bil suh starec asketskega obraza, ki ga je bila sama kost in koža; iz njega ni mogel izvabiti nič druzega kakor dolg grajajoč govor in stroge besede zoper mlade, od stoletja pokvarjene duhovnike, ki pišejo obsodbe vredne knjige. Končno je obiskal v Vatikanu kardinala tajnika; to je bil takorekoč Njega svetosti minister za zunanje zadeve, velika sila Svete stolice, od katere so ga doslej odvračali z upozar-janjem na posledice, če bi se obisk ponesrečil. Opravičil se je zaradi poznega prihoda, in je našel najljubeznivejšega človeka, ki je z diplo-matično dobrohotnostjo blažil nekoliko raskavo zunanjost, ga povabil, da sede, izpraševal z izrazom zanimanja, poslušal in celo tolažil. Ali ko je bil zopet na trgu sv. Petra, je Pierre dobro vedel, da se ni pomaknila njegova zadeva niti za korak naprej in da gotovo ne pojde njegova pot skozi državno tajništvo, če se mu danes ali jutri posreči, da izsili pristop k papežu. Ta večer se je vrnil zmeden, razdražen, vsled neštetih obiskov pri tolikih ljudeh ves zbit v ulico Giulia, in ker je čutil, da ga je popolnoma pograbil ta stroj s stoterimi kolesi, je bil tako razburjen, da se je v grozi vprašal, kaj stori drugi dan — zakaj ostalo mu ni nič drugega, kakor da znori.
Emile zola:
Rim.
Kljub temu je Pierre v neki topi razdraženosti. ki ga je napravila trmastega, nadaljeval Svoja pota; začel je zopet z obiski, in je ostal 2Vest besedi, ki si jo je bil dal, da obišče kljub vseni ranam vse kardinale indeksove kongregacije. Polagoma je zašel tudi v druge kongregacije, v ta ministrstva nekdanje papeževe v!ade, ki nso dandanes več tako številna, imajo 1)a vendar še izredno komplicirano kolesje; ^aka ima kardinala za prefekta, kardinale za Dane, ki prirejajo zbore, prelate svetovalce, in /■D svet uradnikov. Večkrat je moral iti v ^ancellerijo, kjer je kongregacija indeksa, pa je 2ablodil Ija neštetih stopnjiščih, hodnikih in v rezkončnih dvoranah; takoj na dvorišču pri hprtniku ga je spreletela ledena groza starih Jdov, in nikakor ni mogel ljubiti te palače, pUa mojstrskega dela Bramantejevega, ta čisti T rimske renesance, čigar lepota je bila vsa s°‘a in hladna. Kongregacijo propagande, kjer je bil sprejel kardinal Sarno, je že poznal, !n Pri svojih posetih, na tem lovu za vplivnimi ^■ščitniki, ko ga je pošiljal drug k drugemu, se p seznanil tudi z drugimi kongregacijami, s Digregacijo škofov in redovnikov, s kongregacijo obredov in s koncilsko kongregacijo. Le-/!'"ia je videl celo konsistorijalno kongregacijo, ": ataria«. spokorniško sodišče. Silno kompli-■plran je bil mehanizem cerkvene uprave. ..rtba je bilo vladati ves svet, razširjati osvo-v upravljati zadeve osvojenih dežel, soditi verskih. nravnostnih in osebnih vprašanjih, breiskavati in kaznovati zločine, dovoljevati Tfostitvc, prodajati pogodnosti. Ogromno Levilo zadev, ki se vsako jutro stekajo v Va-p 3iiu, si ni mogoče misliti. Najvažnejša, naj-}0t-jjivejša, najzamotanejša vprašanja priha-NJ‘i, in za njih rešitev je treba neštetih preiskav , raziskav. Velikanska množica od vseh strani 'sčanstvu došlih in Rim mašečih obiskoval-].'y* vsa ta pisma, te prošnje, ti spisi, ki poplav-
-	Vq , ill.,P°*nii° vse urade, morajo dobiti odgo-re- Čudež pri tem je bila velika, molčeča
tišina, ob kateri se je opravljalo to ogromno delo; noben šum ni prodrl na ulico; od sodišč, iz parlamentov, iz tovarn, v katerih izdelujejo svetnike in plemenitaše, ne zazveni niti lahko drhtenje dela, in mehanizem je tako dobro namazan, da je delal kljub rji stoletji, kljub velikanskemu, nepopravljivemu obrabljenju, ne da bi ga bilo opaziti za njegovim zidovjem. Ne tiči li v tem vsa politika cerkve? Molčati, kolikor mogoče malo pisati, čakati. Ali kako čudežen je ta preživeli, pa vendar še tako mogočni mehanizem! In kako se je Pierre zavedal, da ga je sredi teh kongregacij zajela železna mreža najboljneomajene sile, ki je bila kdaj organizirana, da gospoduje nad človekom! Zaman je dognal razpoke, luknje, visoko, razpad oznanjajočo starost — bil je vendar njen, odkar se je bil drznil vanjo; pograbila ga je, poteptala, potegnila v to nerazpletljivo mrežo, v ta neskončni labirint vplivov in spletkarij, kjer se giblje toliko domišljavosti in pod kupljivosti, korupcije in častihlepnosti, toliko bede in toliko veličine! Kako oddaljen je bil od onega Rima, o katerem je nekdaj sanjal! In kakšna jeza ga je včasi tresla v njegovi izčrpanosti, v njegovem hrepenenju, da bi se branil!
Naenkrat so se pojasnile reči, katerih ni Pierre nikdar razumel. Nekega dne, ko je zopet prišel v palačo propagande, je govoril kardinal Sarno z njim o prostozidarstvu s takim hladnobesniin glasom, da je hipoma jasno videl. Doslej mu je izvabljalo prosltozidarstvo le smehljaj; prav tako malo je verjel vanje kakor v jezuite, smešne pripovesti, ki so se raznašale
o	iijili, so se muzdele smešne, in skrivnostne, temne može, ki baje vladajo svet s svojo tajno, nepreračunljivo silo, je odkazoval legendi. Zlasti se je čudil slepemu sovraštvu, ki je grabilo nekatere ljudi, če jim je prišla le beseda »prostozidar« čez ustnice; neki prelat, in sicer eden najodličnejših, najrazumnejših mu je zagotavljal z licem najglobokejšegn prepričanja, da je v vsaki prostozidarski loži sam hudič, osebno in vidno vsaj enkrat na leto predsednik na zborovanju. Tu sc je moral zmesti preprosti človeški razum. Zdaj je razumel tekmovanje
in besni boj rimsko katoliške cerkve proti drugi cerkvi, proti crekvi na nasprotni strani. Zaman se je prva smatrala za zmagovalko — kljub vsemu je čutila, da je druga tekmovalka, stara, stara soviažnica, ki trdi, da je še starejša, in ki naposled le lahko zmaga. Silno nasprotje je prihajo zlasti odtod, da sta obe sekti — enako časti lakomni, da obe enako stremita po svetovni vladi, da imata enako mednarodno organizacijo, enako sredstvo preko narodov razpeti n reže, misterije, dogme, obrede. Bog proti bogu, vera proti veri, osvojevanje proti osvo-jevanju. Zato jemljeta druga drugi prostor kakor dvoje tekmujočih, ob obeh straneh ene ceste zgrajcuin hiš, in naposled mora ena uničiti drugo. Ali četudi se mu je katoličailstvo zdelo trhlo, ogroženo od razdora, je bil vendar enako skeptičen napram sili prostozidar-stva. Vpraševal je in preiskavah da bi dognal resnico o tej sili v rimskem mestu, kjer si stojita nasproti najvišji oblasti, kjer stoluje veliki mojster nasproti papežu. Pripovedovali so mu pač, da so se zadnji rimski knezi čutili prisiljene postati prostozidarji, da bi si ne otežčali življenja prav preveč, da bi ne poslabšali svojega položaja in ne zagradili bodočnosti svojih sinov. Toda niso li se vdali le neodoljivi sili sedanjega socialnega razvoja. Ali ne pogine tudi prostozidarstvo v svojem lastnem triumfu, v zmagoslavju idej pravičnosti, razuma in resnice, ki jih je tako dolgo branilo sredi mraka in nasilstev zgodovine? Dognano je dejstvo, da ubija zmaga ideje sekto, ki jo je širila in vzame aparatu, ki so ga morali rabiti propagatorj. da so učinkovali in prijemali domišljijo, potrebnost ter ga napravi nekako čudnega. Karbonarstvo ni nikdar preživelo zmage političnih idej, ki jih je zahtevalo, in tisti dan, ko se posuši katoliška cerkev, jio dopolnitvi svojega civilizatorič-nega dela, izgine tudi prostozidarska cerkev, ki ji stoji nasproti. Njeno osvobojujoče delo bo dopolnjeno. Dandanašnji bi bilaglasovita vsega mogočnost lož uborno, s predajami ovirano, s smešnim ceremonstvom skaženo osvojevalno sredstvo, nič več kakor zveza vzajemnega spo-
i	razuma in pomoči, če ne bi silna sapa znanosti
Brabant
Anverza
Vzh. Flandrija
Zah. Flandrija
Henegav
Liittich
Limburg
Namur
Luxemburg
Pri projektiranju kanalove globine se je moglo tudi ozirati v prvi vrsti na obstoječe liišne kanale, katerih število znaša približno 150, in na obstoječe kleti. Le v par slučajih bo potreba nekaterih malih stavbnih sprememb Pri določitvi trase obeh zbiralnikov so se pokazale tudi marsikatere težkoče.
Terenu, nabrežnim objektom, kakor tudi obstoječi cestni kanalizaciji najbolj prikladna, torej krajevnim razmeram najbolj odgovarjajoča trasa je nabrežje Ljubljaničine struge. Toda v smeri od Št. Jakobskega pa do Frančiškanskega mostu stopi ta trasa v jako ozko do-tiko z novimi nabrežnimi zidovi, obstoječimi hišami ter tudi z sedanjimi oporniki Hradecke-ga mostu
To dejstvo napotilo je tudi projektanta do zaključka, z glavnim kanalom-zbiralnikom se ogniti tem težkočam na ta način, da istega pelje po vsporednih ulicah, a ob nabrežju samem pa projektuje mali zbiralnik za nnabre-žne hišne bloke in ulice. Da bi se oba zbiralnika zidala ob jednem z regulačnimi deli Ljubljanice. je vsled kolizije raznih del in odvajanja prepadnih kanalskih voda. zelo otežkočeno.
Edina in najbolj ekonomična trasa zbiralnikov se sledeče projektuje:
Desni breg:
Počenši pri odcepu Grubarjevega kanala po Prulali, mimo Marijine kopeli do Sv. Jakoba mostu, od tod po Trubarjevi ulici. Sv. Jakoba trgu. Starem trgu. Mestnem trgu, Stritarjevi ulici ter zopet ob obrežju do zatvornice pod Sv. Petra mostom. To bi bila glavna proga. Za oni del proge, ki leži med Št. Jakobskim in Frančiškanskim mostom in ki je oddaljena od obrežja, pa se vrhutega projektuje stranski zbiralnik, ki bi najbolje, da se ga napravi pred regulacijo Ljubljanice na tem kraju in sicer kombinirano z izvršitvijo novih obrežnih zidov Tozadevni trošek je proračunjen na skupno svoto 341.176 K.
Za slučaj pa, da se glavni zbiralnik po Mestnem in Starem trgu za sedaj ne izvrši, marveč le ona proga, ki pelje ob nabrežju, bi se reduciral skupni trošek na okroglo 279.000 kron.
Levi breg:
Zbiralnik prične tu pri izlivu Grudaš'ice. pelje po Krakovskem nasipu, liregu, se tu loči od nabrežja ter vodi po Čevljarski ulici, Jurčičevim trgu mimo levega opornika Hradec-kega mostu zopet na obrežje to je po Dvornem nasipu do Frančiškanskega mostu in po Sv. Petra nasipu do zatvornice. Skupni trošek za izvršitev te proge pa je proračunjen na okroglo svoto K 315.000.—.
Pri tem zbiralniku se je vrhutega za oni del. ki leži med Dvornim trgom in Frančiškanskim mostom projektovala varijanta, katera vodi zbiralnik po Dvornem trgu, Kongresnem trgu, Wolfovi ulici. Marijinem trgu, do Frančiškanskega mostu, kar bi pa ne glede na neugodne terenske razmere in višjega proraču-njenega trcška, kateri znaša okroglo 357.037 kron. ne bilo priporočati.
Oziraje se na konečne rezultate aproksi-mativnega troškovnika. sta izmed vseh vari-jant za takojšnjo izvršitev priporočljive le dve nabrežni trasi, in sicer na desnem bregu:
od Grubarjevega prekopa počenši, po obrežju navzdol do zatvornice
in na levem bregu pa od Gradaščice počenši. po Bregu. Čevljarski ulici. Jurčičevem trgu. Dvornem nasipu in po obrežju navzdol do zatvornice.
Skupna svota obeh teh kanalov zbiralnikov bi torej znašala 594.000 K.
Vsled moderne preuredbe stranišč c. kr. tobačni tovarni, ter projektovane regulacije Tržaške ceste, ter dalje vsled zazidanja sveta na Mirju, je kanalizacija Tržaške ceste postala zelo nujna. Izvršiti bi se dala ob jednem s levim zbiralnikom. Tozadevni trošek bi znašal okroglo 80.000 K.
Ako se ga prišteje k skupni svoti vseh zbiralnikov, bi konečna potrebna svota znašala
674.000	K okroglo 700.000 K.
V tej svoti pa niso všteta ona dela, katera se bodo vsled spojenja zbiralnikov z obrežnim zidovjem izkazala za potrebna
Res je, da sta obedve imenovani trasi pri njih izvršitvi zvezani z velikimi težkočami, ter sta brez pomoči stavbnega vodstva za osti-šitev barja, zelo težko izvedljivi. Naprositi bi bilo toraj komisijo za osušitev barja, da mestni občini pri izvršitvi tega za deželno stolno mesto tako eminentno važnega projekta, nakloni svojo pomoč pri onem delu zbiralnikove proge, kjer se dela stavbnega vodstva za osušitev barja in dela glavnih zbiralnikov dotikajo, to je med St. Jakobskim in Frančiškanskim mostom, posebno še glede na težkoče pri Hra-deckega mostu.
Za sedaj bi izvršitev prej navedene proge popolnoma zadostovala, kakor hitro se pa pokaže potreba za izvršitev glavnega zbiralnika na Starem trgu in Mestnem trgu. je mestna občina vedno v položaju vsak čas to izvršitev uresničiti.
Takojšnja izvršitev kanalov zbiralnikov pa ni samo iz prej navedenih sanitarnih pomislekov zelo nujna in neodložljiva, ampak tudi glede na kasnejše tehnične ovire, katere bi to delo vsled ogromnih nedosegljivih svot, sploh onemogočile.
Priporočati je toraj, da slavni občinski svet ta generalni načrt sprejme, dovoli še manjkajoči kredit in naroči, da se delo nemudoma razpiše.
Komisiji za osušitev barja pa se v svrho potrebnih dispozicij pri zatvornici in obrežnih zidovih takoj naznani tozadevn sklep v blago' hotno znanje, s prošnjo, da blagovoli upoštevati prej omenjeno spojenje obrežnih zidov ter kanalov-zbiralnikov.
V prvi vrsti pa je sedaj zelo nujna prezidava hišnih kanalizacij. Potrebni detajlni načrti naj se takoj izdelajo in na podlagi teh delo takoj odda.
V Ljubi j a n i. dne 6. maja 1912.
ing. Matko Prelovšek
m. nadinženir.
Ljubljana in ICranjs&c*.
— Ženski shod in »Slov. Narod«. Ponedeljkov »Slov. Narod« se očividno trudi, da bi zmanjšal vtisk nedeljskega ženskega shoda v areni »Narodnega doma«. Kako famozno je sestavljeno vse poročilo, je razvidno in naravnost izmišljene trditve,- da sta sodružica Šte-bijeva in sodrug Etb. Kristan izjavila, da shod ni nikaka manifestacija za ženske pravice. To poročilo naravnost napačno informira javnost, zakaj ne sodružice Štebijeva ne sodrug Kristan nista bila izrekla nezmiselne trditve, tie-zmiselne zategadelj, ker je bil shod itak sklican v ta namen, da mannifestira za ženske pravice. Prav toliko so vredne tudi »informacije«
o	udeležbi in glavnih govornikih. »Sl. Narodu« najbrže hudo de. da se je začelo gibanje slovenskih delavskih žen in deklet brez pokroviteljstva narodnih dam.
— Predloge za strankin zbor sprejema tajništvo izvrševalnega odbora (naslov: uprava »Zarje«) do 21. t. m. — Pri tajništvu naj se zglase tudi delegati in gostje (pristaši stranke). ki se udeleže zbora. — V petek objavimo prostor zborovanja ter nekatere določbe iz organizacijskega statuta.	Mlinar.
— Za našo izobraževalno organizacijo. Sodrugi na Kranjskem, ki žele postati člani »Vzajemnosti« in zanjo pridobivati članov, so naprošeni, da naznanijo svoje naslove centrali v Ljubljani, ki jim bo doposlala tiskovine in potrebna navodila. Oni. ki so že priglašeni, prejmejo potrebne stvari še tekom tega tedna Cim je v kakem kraju priglašenih najmanj 20 članov, se ustanovi podružnica, sicer pa vpla-
! čilnica z enim ali več zaupniki na čelu. Zlasti
JOSIP WESTER:
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
(Dalje.)
Na Štajerskem upoštevamo le tri državne zavode: gimnazijo v Mariboru, v Celju in tako-zvane samostojne gimnazijske razrede s slov. nemškim učnim jezikom v Celju, ter eno deželno v Ptuju. Gimnaziji v Celju in Ptuju sta docela nemški, le da je za učence slovenske narodnosti slovenščina obvezen učni predmet; mariborska gimnazija pa ima v nižjih razredih dvojezične sporednice, slično kakor so samostojni celjski razredi utrakvistični, ki pa so v upravnem oziru združeni z nemško veliko gimnazijo. Na gimnazije, oz. realno gimnazijo v Gradcu se nam ni ozirati, ker jih obiskuje le neznatno število Slovencev (do deset), za katere pa je slovenščina obvezna.
Na Koroškem so tri državne nemške gimnazije: gimnazija v Celovcu, ki ima v nižjih štirih razredih tudi realne paralelke, realna gimnazija v Beljaku in c. kr. samostanska gimnazija v Št. Pavlu.
In končno na Primorskem. Tu je pet zavodov, ki jih posečajo Slovenci v večjem številu: državna gimnazija v Trstu, ki ima v I. in II, razredu tudi realne vzporednice z nemškim učnim jezikom; državna gimnazija v Gorici. po učnem jeziku nemška, a ima v prvih dveh razredih slovenske paralelke humanist, gimnazije, dočirn so italijanske paralelke realnega značaja; nemška državna gimnazija v Pulju, hrvaška državna gimnazija v Pazinu in občinska mala realna gimnazija v Voloskem s hrvškim učnim jezikom. Italijanske gimnazije v Trstu, Kopru in Pazinu ter realna gimnazija v Pulju so za nas brez pomena, ker imajo le neznatno število slovenskih, oz. hrvaških učencev.
Vseh teh gimnazijskih zavodov na našem ozemlju je torej 19.
Še manj slovenske so realke; edina, zdaj že državna realka v Idriji je dvojezična, do-
čim je državna realka v Ljubljani nemška, le da je za Slovence slovenščina obvezen predmet in da se v nižjih dveh razredih poučuje tudi verouk za slovenske učence v slovenskem jeziku. Državne realke v Mariboru. Celovcu. Gorici in Trstu so vseskoz nemške. Italijanski realki v Trstu in Pulju ter nemške v Gradcu (dve državni in ena deželna) so za nas brez pomena, ker imajo neznatno število slovenskih učencev.
Realk na našem ozemlju je torej šest.
V naslednjem podajam pregled teh zavodov po obiskovanosti in po razmerju števila dijakov slovenske in drugih narodnosti. Podatki so posneti po šolskih izvestjih za leto 1910./11.
Gimnazije.
Dijakov	V.	I. r.
Kranjsko, vseh J Slov. vseh | Slov.
V. VIII. r.
vseh I Slov.
Ljubljana 1. dri.	625+J1 609+'« 136+ ' 134+*
II.	421 J-	1	415+	>	101	<J9
Novomesto	270+	•	2fii+	*	46+	'	46+	1
Kranj	312 +	'»	308 + '»	60+7	60+'
St. Vid fzasebna) 256	255	62	61
Ljubljana (nem.)	i48 + <"	l	35+ 5	0
Kočevje	153 + «	»+	»	50 + 8	4	+ 1
Skup 2185 \	1858 + ** 4904-« 404 4 11
59 + 15 82 27
7
135+
53+ 1 15 21 22
ll7 + >
Štajersko.
Maribor 538 4-13 Celje (velika) 303+ » slov. nem. r. 158 4- 1 Ptuj 158+ '	318+ 1 77 158 + 3 28-f- 3	113 4- 3 41 59 4- 1 35 f- 1	60 5 59+ 3 6	42 »6+ 3 13	23 16 0
Skup 1 84+ 2*	5ŽI 4- •	247 + 7	139 f 3	90+ *	39
Koroško,					
Celovec 47« + '	73	86	13	46	6
Beljak 304+ ">	104- 1	69-f 3	2	26+ »	2
St. Pavel 323	17	39	4	13	8
Skup 1005 +«	99 4- 1	194 4- 3	19	85+ *	10
Primorsko:					
Trst (drž.) 546+“ Oorica 697 4- fl	192 4- 7	1454- *	.58+ 3	as+ «	12
	34 2	2094- 3	98	36 16	15
Pazin 190	36	40	8		5
Pulj 156-f®	15 4- 3	36 4* 4	0	10	2
Volovsko 53	2	29	3		
Skup 164114“00	687 4-“* 459 t u Realke.		l()b f- •*	9^+ 1	34
Kranjsko.					
Ljubljana 608+ 3	301 - j- 3	107	67	38 •'< f 1	18
Idrija auy f 1	2034- 1	34	33		24 “
Skup 717 ]-■ *	504 4- ‘	141	99	t>ž f *	
na Notranjskem ob južni železnici bi priporočali. da se sodrugi nekoliko zganejo, zveza šteje že 17 podružnic in 2 vplačilnici. lahko bi pa imela najmanj 40 podružnic, če bi se vsak organiziran delavec, ki se prišteva socialnim demokratom, nekoliko več zanimal za delovanje »Vzajemnosti«. Zadostuje, če se napiše dopisnica z naslovom: Zveza »Vzajemnost« v Ljubljani. Sodrugi. zganite se!
— Konzumno društvo za Ljubljano in okolico vabi vse sodruge delegate in namestnike iz Ljubljane in okolice, da pridejo v nedeljo 19. t. m. ob pol 9. na sestanek, ki bo v salonu pri Levu na Marije Terezije cesti. Vsi delegati in namestniki za prodajalne Šiška, Vič, Sodna ulica. Trnovo in Vodmat naj pridejo zanesljivo, če bi tudi slučajno kdo ne dobil povabila. Dnevni red je zelo važen. Gre za razširitev podjetja ter za daljše akcije v korist članov. Konzumno društvo za Ljubljano in okoiico krasno prospeva. Veseli nas. da na zadružnem polju korakamo s tako lepimi uspehi!
— Javornik in Koroška Bela. V nedeljo 19. maja popoldne bo v prostorih g. Pristovca sestanek članov »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico« za Javornik in Koroško Belo v svrho dogovoua, kdaj se otvori X. prodajalna na Javorniku. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka zanesljivo udeleže. Poročala bosta ravnatelj sodrug Anton Kristan in zaupnik sodrug Cink. Začetek točno ob 3. uri popoldne.
— Vpeljava brzojavne službe na poštnem uradu v Žirovnici. Dne 1. junija t. i. se uvede na c. kr. poštnem uradu v Žirovnici, polit, okraj Radovljica, brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom.
— Velika binkoštna veselica v Postojnski jami. Na bir.kcštni pondeljek bo ob 3. pop. v Postojnski jami velika veselica. Po različnih velikanskih dvoranah bo igralo več godb. V jami bo uradovala c. kr. jamska pošta, katere posebnost je, da se pritisne vsem razglednicam. ki se tam oddajo, poseben jamski poštni pečat. Tudi za razne potrebe jamskih posetni-kov bo čim najbolje preskrbljeno, iz Ljubljane, Trsta. Reke. Gorice in Krmina bodo vozili v Postojno posebni vlaki po zdatno znižanih cenah. Postojnski bajni podzemeljski svet bo v vsej svoji obsežnosti slavnostno električno razsvetljen. Veselica bo ob vsakem vremenu vstopnina je znižana na 2 K za osebo.
— Nezaželjena strelska nagrada. Minuli teden je v tivolskem »praterju« neznan fant na tamošnjem strelišču izredno mnogo streljal in tudi češče zadel, za kar je dobil razne »redove«, katere si je pripel na prsi in ponosno kazal svojo zmožnost občinstvu. Ker se je stražniku zdel sumljiv, ga je odvedel na urad. Le-tu je napovedal napačno ime in dejal, da je ukradel svoji materi 70 kron. Pozneje se je pa dognalo, da ni govoril resnice, marveč da je pri Sv. Ani pri Tržiču vlomil pri nekem posestniku inukradel 240 K denarja, neki služkinji je pa odnesel 20 starih dvajsetič. Pri sebi je imel le še 18 K, drugo je bil pa že pognal. Ko je to priznal, je povedal tudi, da si je nakupil nove obleke, staro pa da je spravil v grmovju na Kodellijevem, kar se je izkazalo za resnično. Pri njem so našli delavsko knjižico na ime Frana Ravniharja, roj. 1895 v Suhi pri Kranju, za katero se je izkazalo, da je njegova.
—	Alladega malopridneža, ki je bil zaradi tatvine že štirikrat predkaznovan, so izročili deželnemu sodišču.
— Iz žalovanja za nevesto v smrt. Ceto-vodja 17. pešpolka Jeretin se je ustrelil vsled žalovanja za svojo nevesto, ki je umrla pred tremi leti. V oporoki si je izbral nagrobni napis in izrazil željo, da ga pokopljejo poleg umile neveste.
— Umrli so v Ljubljani:	Aleksander	Ku-
štrin, bivši tovarniški delavec, 34 let. — Marijan Povhe, sin gledališkega režiserja, štiri tedne. — Jakob Gostinčar, delavec, 45 let. — Ivan Benedik, rejenec, 3 mesece. — Marija
Maribor
Celovec
270-f 2 424 4- 4
Primorsko.
Trst (držav.) Gorica
472 -f- r 415-j- 2
89 + 157
69
95
89
21
34
Skup 887-f 9	346	+	1	171
Potem pregledu je vseh slovenskih gimnazijcev na Kranjskem:	1858-f-45»)
na Štajerskem:	581+9
na Koroškem .	99	-j- 1
na Primorskem:	587	-f-10
Skupaj 3125-f-65
35
35
tiO
37	4
83	9
/o	13
realcev pa: 504 + 3 8 8
246 4- 1 766 + 4
Če prištejemo k tem približno število slovenskih učencev z gimnazij v Gradcu, na Dunaju. na Sušaku, dobimo zaokroženo število 3200 gimnazijcev, realcev pa k večjemu 780; torej imamo razmerje 3200 : 780 ali 100 gimn.; 27 realcem. ali še bolj drastično: na štiri gimnazijce pride dobro en realec. Kolika razlika v primeri s številom gimnazijcev in realcev na Češkem in Moravskem, kjer velja vobče, posebno rua čeških zavodih, razmerje 100 : 100 ali: kolikor gimnazijcev, toliko realcev.
Zanimiv zaključek nudi primerjanje števila prvošolcev. Na vseh naših gimnazijah jih je bilo začetkom šolskega leta 1910/11. okroglo 740. na realkah |)a 160. torej 100 :21.
Slovencev v najvišjem razredu (Vlil. gim., oz. VII. realke) pa je bilo:
Gimnazijcev: 200, realcev 55. torej 100:27.
Te številke pričajo, da je obisk prvega razreda gimnazije še večji kakor kaže poprečno razmerje gimn. in realk (100:27). dočim se v najvišjem razredu prilično izenači v raz-merno število 100 : 27.
Kaj smemo iz tega sklepati: da doseže učni cilj več slovenskih dijakov na realki kakor na gimnaziji. Pojasnil za ta pojav bi imeli dovolj: v gimnazijo sili dandanes vse, tudi slabo nadarjeni dečki; dočim je za realko rekel bi. več smotrene odločitve iz krogov strašev. ki tvorijo vobče bolje situirane sloje. Nadalje ima gimnazija svojo tradicijo, pred-
1 Pomeni prlvatiste in privatistinje, ki jih v sledečem ne vpoštevarn.
vsem kot pripravljalnica za duhovski in nra!?' niški poklic. Tehnične stroke so pri nas se bolj izjemne (ekscepcionalne), ker nimamo Iie obsežne industrije, ne velikih podjetij itd. "J" Reaiska matura do najnovejšega časa ni dajala možnosti za toliko^ izbiro različnih poklice* kakor gimnazijska. Še le od I. 1908. se m°r' realec posvetiti tudi vseučiliškim. oz. gimn3' zijec tehničnim študijam, če zadostita zahte' vam. ki so bile že prej omenjene.	^
Seveda se je tudidrugod, ne samo v nasj krajih, kazalo to nesoglasje med frekvenc obojnih zavodov. Ti in še mnogi drugi moinen so bili merodajni, da je učna uprava stvari nove srednješolske tipe, hoteč dati s tem JJ raščaju priliko, da že prej prilagodi svoje študije svoji nadarjenosti in svojim interesom da mu je ob koncu teh srednješolskih štu odprtih več poti k raznim poklicem, PoS.f.jxa da mu je hkratu omogočen obisk vseučihs ali tehnike.	.
Zato pa se je v drugih kronovinah. pose . no na Češkem in Nižjem Avstrijskem, javi11o-liitro oprijela dane prilike, tako da štejen sedaj po preteku treh let v državi že nad reformnih zavodov, v veliki večini 8-razr® nih realnih gimnazij; med temi se preosnav J 34 humanističnih gimnazij in 4 realke v r^a ’ oz. reformne gimnazije. Samo na SalcbursKt • v Dalmaciji in na Kranjskem še ni noben m teh zavodov. Pač pa jih je nekaj v nam S()S ■ nih deželah. V Gradcu se je preosnovala P šnja H. drž. gimnazija kar naredbenim P°' e v 8-razr. realno; Celovec ima poleg P°P humanistične gimnazije na istem zavodu ^ 3 realne paralelke (zanimivo, da ni v teh ^
benega Slovenca); Beljak ima 8-razredn. alno gimnazijo; Gorica ima na nemški g* ^ ziji italijanske realne paralelke (doslej ze k,.nereda), dočim so slovenske vzporednice • nistične. Tudi Trst ima na nemški drža	.n0
innaziji realne paralelke, celo Pulj ima	|{eln
gimnazijo (doslej s 5 razredi) in v v o	• re„
je ustanovila mestna občina svojo las alno gimnazijo, ki ima sedaj 3 razrede.
Kiemens, blagajničarka, 42 let. — Marija Sonc, mestna uboga, 73 let.
— Spodnja Šiška. Sodrugi: Dolinar, Gros-ser. Sterle. Pirkovič, Kocijančič. Strnad, Novak iz skladišča. Cesar. Nežič, Pavlič. Dobro-voljec. Merjasec. Kisovec. Svetlin. Janežič, Miškot. Pavlič in Dolžnik se prosijo, da pridejo v četrtek dopoldne ob 9. v pisarno strokovne organizacije v Spodnji Šiški.
— bankovec za 10 !( izgubil. V torek 14. t. m. je izgubil deček od V j. do V»7. zjutraj bankovec za 10 K v črni*denarnici, in sicer v Spodnji Šiški od Savske ulice po Kolodvorski cesti do ceste na Rudolfovo železnico. Pošten najditelj se prosi, da odda najden bankovec v prodajalni konzumnega društva v Spodnji Šiški pri sodr. Jurčiču.
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri sijajna tragedija »Igra življenja« z najboljšo plesalko sveta avstralsko divjo Saharet. Zadnja predstava je na vrtu in traja dve uri. Vrt je popolnoma prenovljen in so sedeži pri mizah tudi numerirani tako da si vsakdo mizo že vnaprej naroči.
Idrija.
-	Podružnica »Unije« avstrijskih rudarjev sklicuje svoj redni letni občni zbor na četrtek dne 16. t. m. ob 9. dopoldne v društvene prostore v Idriji. Dnevni red: !. Poročijo odbora. 2. Volitev odbora. 3. Poročilo o trboveljski revirni konferenci. 4. Slučajnosti. Občni zbor se v nedeljo 12. t. m. ni mogel vršiti zaradi izrednega občnega zbora bratovske sklad-nice.
— Pri akordih v rudniku se je pričelo zopet stiskati. Vsi prizadeti naj do 22. t. m. prinesejo sodr. 'i". Brusu in Filipiču tozadevne resnične podatke, da jih uporabita v deputaciji pri ministrstvu, ki bo koncem t. m.
— Razna občinska dela se pridno dovršu-jejo. Le žal, da ljudje včasih preveč eden drugemu zavidajo ter dostikrat s tem povzročajo občini večje stroške kot so proračunjeni.
— Opomin. Z ozirom na popoln obračun raznašalca lista »Zarje« z upravo, ki se ima izvršiti do 20. maja t. 1., so vsi naročniki, ki na »Zarjo«, »Svob. Misel«, »Naše Zapiske«, koledarje ali brošure kaj dolgujejo, naprošeni, da do 20. t. m. svoj dolg poravnajo, in se izognejo morebitnim sitnostim.
— Javna seja občinskega odbora je bila 10. t. m. v navzočnosti 25 odbornikov. Spored seje je bil: 1. Odobritev letnega računa mestne hranilnice. 2. Sprejem v občinsko zvezo. 3. Volitev dveh odbornikov v klasifikacijo konj. 4. Slučajnosti. Po običajnem pozdravu župana se prečita okrožnica deželnega odbora in zapisnik zadnje javne seje. Nato poroča odbornik Vidic, da sta z županom račune mestne hranilnice pregledala ter našla vse v redu. Predlaga odobre-nje, kar se sprejme z večino glasov. V občinsko zvezo se sprejmejo 4 prosilci, 3 pa se odklonijo, ker niso zadostili še zakonu. V Klasifikacijo konj, ki je bila drugi dan, se izvolita gg. Kobal in Lipušček. Pri slučajnostih prečita župan odlok deželnega odbora zaradi mestne klavnice, ki se bo zidala na Moravčevem zemljišču. Vname se debata glede na klavnico, ki pa nima za sedaj nobenega pomena. Dalje poroča župan o vloženih prošnjah treh prosilcev Idrijčanov na montanski visoki šoli v Pribramu za obisk ekskurzije v alpskih deželah meseca junija. Določi se dvema podpora po 50 K, enemu pa se z ozirom na boljšo situacijo njegovih staršev odkloni. Obenem se tudi podeli nekemu rudarju-posestniku 100 K zaradi krave, ki mu je poginila, ter se sprejme predlog, naj bi se skušala za idrijski sodni okraj ustanoviti s P°' močjo dež. odbora zavarovalnica za živino-Končno se odda oskrba ceste na Vojsko dvema prosilcema. Interpelacije zaradi pomanjkanja vode obljubi župan vpoštevati.
— Nabiranje strupenih kač se po razglasu odloka dež. odbora pri nas prav pridno vrst* Za vsako glavo strupene kače plača županstvo eno krono. Doslej je bilo prinešenih 11 glav*
oziroma celiti kač. Lovilci se opozarjajo, naj ne nosijo celih kač in da morajo biti glave cele, ker se po njih strupene kače lažje ločijo od nestrupenih. Dobro bi tudi bilo, če bi starši otrok ne puščali loviti kač z ozirom na varnost življenja.
Goriško.
— Katoliškega duhovna ljubezen do duhovnega sobrata. Gospoda nabrežinskega kurata je nezmerno razkačilo, ko smo osvetlili, kako on dejansko izpolnjuje tisti nauk, ki ga bere ob nedeljah in praznikih iz evangelija. In v nedeljo 10. t. m. je zopet s prav nekrščansko besnostjo treskalo in grmelo z nabrežinske Prižnice čez te proklete socialiste, ki so se pre-drznili izkazati pomoč potrebnemu človeku in so bili kraj tega še toliko predrzni, da so vse °bsodbe vredno Čargotovo postopanje proti revnemu popotniku primerno ožigosali. Soci-a'>ste je zmerjal kurat Čargo z gobci; kako se f? vjema s svetopisemskim naukom, da so ljudje ustvarjeni po božji podobi, o tem si bo napravil vsak razumen in pošten človek pravičnejšo sodbo kakor pa od strupenega sovraštva proti socialistom pobesneli kurat Čargo. Ampak nabrežinski Kristusovi namestnik se ni zadovoljil z nedostojnim zmerjanem nabrežinskih socialistov, s prižnice je *r°si] tudi neresnico o patru, ki ga je bil tako neusmiljeno pustil v obupnem položaju. Trdil lev<. da je bil v sv. Križu in je tam dobil miloščino, mi pa vemo natančno, da je bil prišel Pater z italijanskim vlakom št. 1020 in se ni Sanil s postaje. To je prva kuratova laž. Druga Pa ie ta. da je on plačal patru večerjo. Ali go-spod restavrater Horak. njegova njegova so-Proga in njegov brat odločno zatrjujejo, da ni nobeden plačal zanj, ampak mu je on sam pobril večerjo. Zelo lepo, da govori katoliški duhovnik laž v cerkvi! Ampak najgrše pa šele Pride! Da bi se kurat Čargo nekako opral; je nenadno začel imenovati patra za navadnega pParja. I:j. modri gospod kurat, odkod pa Vi !° naenkrat veste? Tedaj pa tega niste vedeli, «0 ste ga poslali k postajenačelniku! Mi se go-jovo ne pehamo za gališkega patra., ampak če
1	bil slepar, bi bil vendar vzel denar, ki so ji]11 ga bili ponujali železničarji, a se je zadovo-M le z voznim listkom. Vi bi bili v tem slučaju Kotovo drugače ravnali... Ampak mi povemo jUratu Čargu, da ostane zamorec črn. pa naj Ji se vse svoje življenje vsak dan okopal v vSeh oceanih sveta.
n — Bralno in pevsko društvo v Brjah pri
*vihembergu priredi dne 19. maja t. 1. plesno veselico na zagrajenem dvorišu g. Ignacija Čepona pri Martinih!
Trst.
— Pevski odsek Ljudskega odra v Trstu
Oznanja članom, da bo v četrtek dne 16. t. m. ^očno ob 7. zvečer v gostilni Internacional ulica Oiovanni Boccaco redni občni zbor z dnevnim redom; l. Poročilo starega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje ne 8le_de na število članov. — Prihodnja pevska Vaja bo v soboto dne 18. t. m. Novi pevci
dobrodošli.
.	— Edinjaška zlobnost. »Mtj Adige <, gla-
tridentinskih ital. nacionalcev, je objavilo c*anek. v katerem poživlja kompetentne fakirje. naj skrbe za izseljevanje trentinskih de-'aVeev v 1 rst To z ozirom na dejstvo, da bo-tj1° imeli v Trstu veliko zlasti stavbinskega ,e}a. »Indipendente«. glasilo tržaških italijan-■ >h nacionalcev, je seveda članek ponatisnil utemeljeval poziv »Alta Adige«. »Edinost« Gasilo tržaških slovenskih nacionalcev, si pa jhisli, da mora polemizirati z vsako oslarijo, ? se porodi v buči katerega si bodi ital. na-Cl0lialca, in je odgovorila tudi na članek v ;Alt0 Adige« in »Indipendentu«. Ampak kako? 's° krivdo na take članke in na tako posto-italijanskih nacionalcev zavrača na sojine demokrate. Vsakdo se je moral čuditi, in čemu neki pridejo vmes tržaški social-demokratje pri članku, ki se je porodil nekje Trentinskem. Čemu? Pameten človek je
i	°i uganil. Treba je lopniti po socialistih. Kafoli In tu vam začenja »Edinost« pripove-, °vati o narodnem nasprotju socialnih demonov in kvasiti druge stereotipne narodnja-u e laži, ki so prav tako piškave kakor celo J^dništvo najbolj numnega lista na svetu, ki ime »Edinost«. Ta list pravi, da bodo sojeni demokratje delali rajši za tujce kakor za Racine, zidarje. Mi se nismo nikdar bali in Vp i*le bojimo povedati, da nam ie delavec h. j110 enak, pa naj bo sin turške ali kitajske ral efe* Ampak ker bi »Edinost« rada aperi-vJ k.akor zastopnica domačinov, moramo po-£J^ati. da je »Edinost« za to najmanj opravili a- »Zidarji« so znali sami potom organiza-n ?a^°toviti prvenstvo domačinov. V po-v , 1 rned zidarskimi delavci in stavbeniki, pa
!}j$a
UČI HlltlJU |J1 VCH31VU UU u cia uumavim,
odstavek v pogodbi je tako jasen in tako
Poslovniku posredovalnice dela je jasno za-
vano. da imajo prvenstvo do dela domačini. j)Ql Odstavek v pogodbi je tako jasen in tako tiik tan. da je sam avstrijski vladni zastop-tC|j CeH) izjavil, da je to nelegalno. To smo ho-^ Povedati ne morda »Edinosti«, marveč jav-^i '!' ki jo ima »Edinost« za neumno in ki jo W cira Za celc tedne. »Edinost« se laže ve-L;la\ M' smo pripravljeni tudi na boj z la-b0j Vci- ki se zbriajo okrog »Edinosti«. Da je t0i s takimi poštenjaki težaven, je razumljivo, bitj .}ak° težaven še ne, da ga ne bi mogli pre-itinij0 na^ s' gospodje rodoljubi dobro zapo-
fjj(< 7“ Zakaj »Edinost« ne odgovori? V »Za-dril^nio povedali, da sedi v odboru političnega Wi - »Edinost« m°ž. ki ic organiziral pri karJ,l'} občinskih volitvah v Trstu napad s »^"iem na socialistični shod na Belvederju. >iarori0?t« molči. Dejali smo, da so slovenski stavk'n’aki orKaniziraIi vedoma krutnirstvo pri Qa težakov. »Edinost« molči. Dokazali smo, ie	Rvbaf	govoril	vedoma neresnico, ko
KenskM0vedova* 0 našem nasprotstvu do slo-n°'- »Edinost« molči in molči tudi dr.
• IJokazali smo. da je »Edinost« mistifi-
cirala javnost, ko je priobčevala poročila o shodih, ki se niso vršili tako, kakor je »Edinost« pisala in ko je objavljala resolucije, češ da so bile sprejete, med tem ko niso bile niti stavljene na glasovanje. »Edinost« molči. Dejali smo, da se v Narodnem domu odnosno pri N. D. O. prišli na površje ljudje, ki kupčujejo s svojim prepričanjem in s prepričanjem drugih in pri tem vztrajamo še vedno in bomo tudi dokazali. Dejali smo. da je dr. Rybar preprečil pošiljatev slovanskim in socialističnim poslancem spomenice glede tržaških slovenskih šol. kakor jo je sklenil odbor slovenskih staršev skupno z odborom političnega društva. »Edinost« in političnim odborom tržaške jugoslovanske soc. dem. stranke. Rybar molči. Kmalu bomo objavili imena onih slovenskih narodnjakov, ki pošiljajo svoje otroke v šolo Lege nacionale v Sv. Križu in imena onih narodnjakov, ki so za ples Lege nacionale v Križu prispevali. Toliko za danes. Dalje sledi prihodnjič.
— javen protesten shod!? Dne 8. t. m. je
sklicala skupina zidarjev En-de-(o) shod, da »z ogorčenjem protestira proti terorizmu in silje-vanju, katero uganja socialna demokracija«. Na tem velikem protestnem shodu, katerega so se udeležili vsi organizirani zidarji, od oOOO. nič manje kot reci in piši 34, je kvasil in vezal otrobe strokovni tajnik N. D. O. o slovenskem narodu, delavcih v plavžih, o Stabiiimento tec-nico, tako da ga je moral neizogibni tovariš K. opozoriti, da so prišli na shod protestirati v zadevi zidarjev. Uovornik pa je tolažil zborovalce, da sta že namestništvo in policija vse potrebno ukrenila (lepa organizacija!), da se bodo zaprli vsi socialno demokratični teroristi in ko bodo vsi voditelji socialno demokratične stranke zaprti, da bodo vsi delavci pristopili skupini N. i). O. Seveda je obsodil sodruga iJe-tejana na dva do tri mesece zapora (ubogi Pe-tejan!), ker se poslužuje »izsiljevanja«, ter je tako prepričevalno govoril, da so mislili navzoči, da sede že vsi zaupniki zidarjev za zidovi ulice i igor. K besedi se ni oglasil nihče, protestiral ni nobeden, in tudi resolucije ni bilo nobene, pač so sprejeli resolucijo, da naj se navzoči vpišejo. Druge nesreče m bilo.
— Policijska služba. Na »impozantnem« shodu zidarjev je povedal strokovni tajnik N. D. O. mej drugim, da so organizirali pravo službo policistov in denuncijantov, ter da bodo vsak pritisk od strani sodrugov javili namestništvu. Naj le denuncirajo, mi pa delujmo le za koristi delavstva — oni pa za policijo in vlado.
— Saljivke. Zakaj se narodnjakarji jeze? Tov. B. od N. D. O. je povedal na shodu skupine zidarjev, da se oni ne jezijo, ker so socialni dem. zidarji zmagali s svojimi zahtevami, nego zato, ker je pri soc. dem. 3000 do 4000 zidarjev organiziranih, pri nas (N. D. O.) pa le 34.
1,000.000 vinarjev
: :	za	tiskovni	sklad „Zarje“ : :
____________16.	izkaz:_________
Nadučitelj Javoršek 100 vin., nevemkdo 30 vin, Jagrič za prodane znamke 100 vin., Lupina za udeležbo v njegovi gostilni 100 vin, N. N. 20 vin., A. S. 20 vin., A. Pertot 20 vin., A. Brim, Kotor-Varoš 100 vin., Galič 20 vin., I. Logar 12 vin., I. Konšek 60 vin., E. Furlan 20 vin., 1. Vimer 20 v., Ivana Pišler 10 vin., Perme 20 vin, I. Logar 20 vin., Ivanka Logar 20 vin., Riibczalil 20 vin., Marjeta Klobučar 10 vin, Štefan Viderger 20 vin., Fr. Prelesnik 20 vin., 1. Kurnik 10 vin., I. Lojar 20 vin., Marija Zdovc 10 vin, 1. Terčar 10 v, V. Tabor 20 vin., E. Tabor 20 vin., Fr. Lukman 30 vin., M. Zdovc 30 vin., Novomeška .Vzajemnost' ob praznovanju 1. inaja 1441 vin , A. Vrčon, Skrilje 480 vin., A. Mislej 100 v., L Mislej 40 vin., A Terčel 50 vin , I. Košuta 20 vin., Fran’ Cvetlič 50 vin , A. Palik 30 vin., Fr Mustek 50 vin., Stan. Krašovec 40	vin.,	O. Plesničar	10 vin, V. Jazbec	20	vin ,
1. Lupine 40	vin.,	Fr. Kršovan	20 vin., 1. Budin	20	vin ,
Štef Pertot 20 vin., Fr. Zidarčič 20 vin., A. Perčič 50 vin., K. Kante 20 vin., A Košuta 30 vin., Fr. Prinčič 50 vin., 1, Rustja 25 vin, A. Faganel 50 vin, 1. Hladnik 35 vin., Fr. Žele 20 vin., M. Černe 30 vin., A. Lupine 60 vin., I. Prijatelj 20 vin., L Kante 30 vin, I. Oberdank 20 vin., L Zidarčič 20 vin, L Gruden 20 vin, M. Škrk 20 vin., R. Zidarčič 43 vin., Fr. Klanšček 53 vin., A. Lupine 30 vin., I. Gabrove 40 vin., A. Sever 40 vin., A, Kante 20 vin., R. Kosmina 30 vin., A. Abram 40 vin., R. Radovič 30 vin., Fani Pirjevec 40 vin., Krondorfer iz Hrastnika 400 vin., v zadružni gostilni
324 vin., ga. Petrič, restavraterka Internacional" 772 vin., A. Ropret 20	vin.,	Mici Cunder	20 vin., Ivan C. 20	vin., za
stavo sodrug	S. Vrhove 100 vin, A Jakovac 150	vin, Fr.
Gnezda med sodrugi v Št Petru 200 vin., in 130 vin. med sodrugi „pri Lipi", Hlebš na ženskem shodu 126 vin., Jam z Matičič, Rakek, ker je bil oproščen 200 vin., Leon XIV. 22 vin., P. Jeločnik 50 vin., Dobrajc za cigareto 4 vin., Ravnikar med Zakotnikovimi delavci na žagi 110 vin,, rokodelci tob. tov. na občnem zboru .pri Perlesu' 200 vin., zato ker je bil Fraz dobre volje: Brozovič 20 vin., Fraz 40 vin., Ivanuš 40 vin., Božja 20 vin., Ds. 20 vin, Pelc 20 vin., neimenovan g. 20 vin., neimenovan .pri Perlesu’ 70 vin., R. \Viljem na shodu v Sp. Šiški 400 vin., nabiralnik pri Petriču
325 vin., omizje tarokistov zadnjo nedeljo od dobička 370 vin.
Skupaj 64771 + 8232 = 73003 vinarjev.
Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v ,,Zarji" sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstropje.
Vestnik organizacij.
Člane odbora Zveze delavskih društev vabim jutri ob 11. dopoldne v društven lokal na kratko sejo.
Mlinar.
Centralni odbor ,.Vzajemnosti" v Ljubljani ima jutri ob 8. zvečer kratko izredno sejo, katere naj sc gotovo udeleže vsi člani.
Šentjakobska „Vzajemnost“ ima nocoj ob 8 v pisarni centrale kratko važno sejo.
Deželno zastopstvo stranke na Kranjskem vabi vse organizacije in sodruge, ki so prejeli nabiralne pole, da obračunajo oziroma oddajo zneske na pošto najkasneje v nedeljo 19. maja. Čas do nedelje naj se izrabi za nabiranje prispevkov.
Podružnice „Vzajemnosti“ na Kr. njskem, ki še niso imele občnih zborov, se poziva, da jih čim prej skličejo in sklicanje objavijo v „Zarji“. Imena izvoljenih odbornikov, nadzornikov in namestnikov je z navedbo poklica in natančnega naslova sporočiti tudi centrali. To velja tudi za podružnice, ki so že imele občne zbore, pa tega niso storile.
Krojaška podružnica ljubljanska vljudno prosi, da vrnejo člani iz društvene knjižnice izposojene knjige čimprej ali najkasneje do konca tega tedna.
Organizacije in sodrugi po Slovenskem, ki imajo morda kako sliko (fotografijo, portret) iz prvih početkov strankinega gibanja na Slovenskem, so vljudno naprošeni, da jo vpošljejo centrali „Vzajemnosti* v Ljubljani, ki bo zanimive slike objavila v .Družinskem koledarju'1 za leto 1913 Slika se po uporabi vrne nazaj.
»Družinski koledar*1 s slikami za leto 1913 izda .Vzajemnost" za Kranjsko, čigar prebitek je namenjen „Zarjt ‘, ki je največ pripomogla, da se naša izobraževalna organizacija tako razširja. Koledar bo trdo vezan in krasno opremljen,
da bo lahko v ponos vsake knjižnice. Koledar sprejema tndi oglase in se zadruge po Slovenskem uljudno vabijo, da v njem inserirajo. Vsa pojasnila daje zveza. Sodrugi, ki bi imeli glede na uredniško vsebino koledarja kako zeljo, so naprošeni, da jo čim prej sporoče.
Državni zbor.
Dunaj, 14. maja.
Današnja seja je bila mirna, ter razmeroma plodovita. Rešilo se je nekoliko manjših predlog, ki sicer ne zadevajo velikih vprašanj, pa so vendar važne. Zaradi delovnega programa je bilo posvetovanje klubskih starejšin, kjer se je sprožila misel, da bi se proračunski provizorij odkazal proračunskemu odseku brez prvega čitanja; ker so Cehi, Rusinj in Jugoslovani ugovarjali, ni prišlo do zaključka, pa se bo pogajanje nadaljevalo. Ce se doseže sporazum, bo po rešitvi izseljeniškega zakona takoj drugo citanje službene pragmatike, drugače pa pride po izseljeniškem zakonu prvo či-tanje proračunskega provizorija na dnevni red.
Sejo otvarja predsednik ob 11. dopoldne.
Na dnevnem redu je poročilo justičnega odseka o
izpremembah kazenskega postopanja
in o vračunanju preiskovalnega zapora v kazen, če se ni zavlekel preiskovalni zapor po krivici obtoženca.
Poročevalec Ofner znamenito opisuje sedanje težave obtoženca, ki je brez vsakega varstva, ter kritizira lahkomiselnost, s katero se pogostoma osumljenci, ki nimajo premoženja, mečejo v preiskavi v zapor. Prav zanimivo poglavje Ofnerjevega govora je bilo posvečeno avstrijski razvadi, da se državni pravdniki imenujejo za sodnike.
Od odseka predlagane reforme se sprejmejo.
Poslanec dr. Renner poroča o zakonu o razmnoževalnih aparatih.
Doslej se je vsak razmnoževalni aparat smatral za tiskarsko sredstvo, in kdor se je po-služil navadnega hektografa, je bil v nevarnosti, da bo kaznovan, češ da ima zakotno tiskarno. Ta predpotopna abotnost izgine z novim zakonom. Oblastvenega dovoljenja bo treba samo za tiskarske stroje in aparate, vsi navadni razmnoževalni aparati so pa dovoljeni. Zakon obsega tudi določbe o zavarovanju za bolezen in nezgode, za odmor, za nedeljski in prazniški počitek ter predpise o nameščanju mladostnih pomočnikov pri razmnoževalnih aparatih.
Zakon se sprejme.
Nadalje se sprejme vladna predloga o potih za silo, po katerih se raztegne zakon o potih za silo tudi na gozdna zemljišča, tako da bodo mogli gozdni posestniki spravljati gozdne plodove tudi čez tuja zemljišča domov. Ker ni bilo od nobene strani ugovora, je bila debata o tem predmetu povsem nepotrebna. Oglasilo se je pa nekoliko klerikalcev, ker jih je že peklo, da niso mogli zadnji čas postavljati svojih oseb v luč.
Sprejel se je tudi zakon o varstvu znamenja in imena
Rdečega križa
v zmislu ženevske konvencije. S tem zakonom se prepoveduje, da bi rabile privatne osebe in neopravičene korporacije ime in znamenje Rdečega križa«, kar so doslej zlasti razna podjetja rada delala v svrho reklame.
Gospodarski odsek predlaga, da ima vlada čim najhitreje naredbenim potom nastaviti strokovne poročevalce za
izseljevanje
v Zedinjene države severne Amerike, v južne ameriške države in v tiste evropske države, v katere hodijo avstrijski delavci v gotovih sezonah v znatnem številu. O tem ima vlada poročati zbornici. Obenem se pozivlje vlada, da čimprej predloži zbornici popoln
zakonski načrt o izseljevanju.
Vlada obljubuje, da stori to v jeseni.
Odsekov predlog se sprejme.
Nadaljuje se debata o nujnih predlogih glede na reformo hišnonajemninskega davka. Potem se seja zaključuje.
Med vlogami se interpelacija poslanca Grogra o
samomorih vojakov
pri tretjem gorskem topniškem polku v Beljaku in o ravnanju z vojaki vzame na znanje.
Prihodnja seja jutri.	_____
ZADNJE VESTI.
KARL PL. CHIARI UMRL.
Trieben, 15. maja. Clan gosposke zbornice Karl pl. Chiari je včeraj dopoldne nenadoma umrl za kapjo na svojem lovskem gradiču.
PONAREJALCI DENARJA.
Zagreb. 14. maja. V Križevcu je zalotila policija večjo družbo ponarejalcev denarja, ki je razširjala že delj časa ponarejeni denar po južnem Ogrskem in Slavoniji. Policija je izvršila hišne preiskave hkratu v Križevcu, Koprivnici in Bjelovaru. Pri orglarskem mojstru Erhartiču je dobila ponarejenega denarja za
30.000	K. Največ je dvajsetič ogrskega kova iz I. 1908 in avstrijskega iz I. 1895. Tudi ponarejene dvajsetkronske zlatnike avstrijskega kova z I 1893. so dobili. Erhartič je imel v prvem nadstropju svoje hiše veliko delavnico za ponarejanje. V delavnici ni dobila policija no-benegoa denarja, pač pa v podstrešju v nekem votlem tramu, kjer je bilo ponarejenega denarja za 30.000 K. V Erhatičevem stanovanju so našli pisma, iz katerih je razvidno, da je Erhatič bil v zvezi s fotografom Kolumbarjem iz Koprivnice. Kolumbar je pomagal pri izdelovanju dvajsetkronskih bankovcev. Kolumbarja in njegovo sestro je policija takoj aretirala, ravno tako tudi Erhartiča, njegovo ženo. njegove starše in enega pomočnika. Doslej še niso dognali, koliko ponarejenega denarja je v prometu. Vsota bo najbrže zelo velika, ker kroži ponarejeni denar že več let v tamošnji okolici.
Velika Kaniža. 14. maja. Erhartič je kradel po cerkvah, kjer je popravljal orgije, zlate križe, ki jih je porabil za izdelovanje zlatnikov. Ponarejeni novci, ki so jih našli v podstrešju Erhartičeve hiše, so tehtali dva centa. V Bjelovaru. Koprivnici in Križevcu so aretirali mnogo oseb, ki so razpečavale ponarejeni denar. Policija ceni ponarejeni Uenar na
100.000	K. Vse aretirance so prepeljali v Bjelovar.
KOVINARSKA STAVKA V SARAJEVU.
Sarajevo, 15 maja. V vareški železarni so stopili predvčerajšnjem vsi kovinar i v stavke*
LUKACSEVA MiZERlJA.
Budimpešta, 15. maja. Včeraj sta Lukacs in domobranski minister Hazai dopoldne ob-iskalaJustha v stanovanju, kjer sta bila navzoča tudi podpredsednika stranke Hollo in Feldos. Posvetovanje je trajalo dve uri in je ostalo brezuspešno. Pogajanja so »začasno« končana. Časnikarjem je Justh dejal, da je Lukacsev volilni načrt kratkomalo nesprejemljiv, □leče na brambno reformo misli Justh, da bo njegova stranka nadaljevala dosedanjo taktiko.
Državni zbor.
Budimpešta, 15. maja. Včeraj popoldne je bila kratka seja z neznatnim dnevnim redom. Vendar je bilo v parlamentu jako živahno, ker se je razširil glas, da se je Lukacsevo pogajanje z Justhom razbilo in da bodo Justhovci nadaljevali obstrukcijo. Dnevni red je bil kmalu opravljen, nato je bilo sklenjeno, da se skliče prihodnja sela v petek ob 10. dopoldne.
Nadaljevanje boja.
Budimpešta, 15. maja. Justhova stranka je namenjena nadaljevati boj z največjo odločnostjo.
VELIK? VIHARJI.
Na Ogrskem.
Dees, 15. maja. V Balvanyos - Varalji je divjal silovit ciklon. Od 350 hiš je 330 popolnoma razrušenih. Štiri osebe so mrtve, veliko število ranjenih. Med prebivalstvom je huda beda.
Budimpešta, 15. maja. V Bereš-Telku je podrl strašen ciklon 120 hiš in 200 stranskih poslopij. Dve osebi ste mrtvi, mnogo je poškodovanih. V Petehi je vihar zrušil 15 hiš. Razun-tega je pobila toča vse nasade.
Na Nemškem.
Berlin, 15. maja. Vedno prihajajo nova potočila o opustošenjih viharja zadnjo nedeljo. Zlasti mnogo je trpela Šlezija. V Miihlhausenu je - podrl vihar dimnik pivarne in ga vrgel na sosedno hišo, ki se je zrušila do tal. Pod razvalinami je doletela smrt dve ženi, tri pa so bile smrtnonevarno ranjene.
VILJEM PRETI Z USTAVOLOMSTVOM.
Berlin, 15. maja. Veleoficielnemu listu »Berliner Lokalanzeiger« poročajo iz StraB-burga od najmerodajnejše strani: V teku pred-včerajšnega dopoldneva je bila v cesarjevi j)a-lači pojedina. Cesar Viljem se je zapletel s straBburškim županom dr. Schwendrom v razgovor o alzaško-lotarinskem vprašanju, pri čemer je cesar Viljem dejal županu s pomembnim in tehtnim naglasom: »Čujte, doslej ste nas spoznali samo od dobre strani, povem pa Vam, da nas lahko spoznate še od^ druge strani, to ne more tu tako naprej iti. Če se stvari tako nadaljujejo, tedaj kratkomalo odpravim ustavo (!) in Vas pridružim PrusijH!).« Te besede so bile izgovorjene tako krepko in glasno, da jih je slišalo več gostov. V StraBburgu so silno osupnjeni.
PRUSKA DUMA.
Berlin. 15. maja. Justični minister prosi zbornico, da mu dovoli kazensko postopanje proti socialno demokratičnima poslancema Borchardtom in Leinertoin, češ da sta kalila hišni mir, in se upirali državni oblasti. Junkerji so odkazali ministrovo prošnjo poslovni komisiji.
STRNDBERG UMRL.
Kodanj, 15. maja. V Stockholmu je umrl včeraj ob pol petih popoldne Avgust Strindberg. Strindberg je bil rojen v Stockholmu 22. januarja 1. 1849. Oče je bil komisar na parniku. mati je bila dekla. V mladosti se je godilo Strindbergu silno slabo. Na vseučilišču v Upsali je študiral kemijo in naravoslovje. Nekaj časa je bil tudi igralec. S svojimi knjigami si je pridobil svetovno slavo. Ibsenu in Bjdrsonu sledi s Strindbergom tretji veliki Skandinavec v grob.
UMOR LENSKIH DELAVCEV.
Protestna stavka.
Varšava, 15. maja. Da izrazijo ogorčenje nad krvoločnim umorom rudarjev na globokih pralnicah ob Leni, je stopilo tu 8000 tovarniških delavcev v stavko.
POLOŽAJ V ALBANIJI.
______ Vprašanje na Bolgarijo.
Soiija, 15. maja. Tukajšnji turški poslanik Nabi bej je vprašal bolgarsko vlado, koliko je resnice v govoricah, da imajo notranja revolucionarna organizacija v Macedoniji in njeni sofijski zastopniki zvezo z albanskimi uporniki. Pričakujejo, da bo bolgarska vlada odgovorila, da ji ni nič znanega o tem.
Pomirjevanje.
Solun, 15. maja. Uleme in oblastveniki so pred Djakovo zbrane Albance pregovorili, da so se razšli. Položaj okolo Peči je nespremenjen. Duhovščina in svetne oblasti se tudi tu trudijo, da bi pregovorile Albance k razhodu.
Solun. 14. maja. Iz Prištine je odrinil pol-drug bataljon in gorski oddelek v Istok. Tukaj so se združili s četami iz Ipeka. Prihod artilerije je Arnavte precej potrl. Odšli so takoj višje v gore. Vojaki so šli za njimi. Vso noč so streljali na obeh straneh, a brez vsakega učinka. Iz Soluna v Mitrovico bosta šla dva bataljona infanterije in en bataljon strelcev.
Rim, 14. maja. Iz Bara poročajo, da je vrhovni poveljnik v Albaniji Preuk-Sada-Paša podal svojo demisijo kot turški general. Vrnil sc bo v domovino, da bo vodil svoje rojake v
B
Mestni trg št. 19.
Urez konkurence!
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
8oIi<lmt |>ostE*ežl>®•	^sujstlžjj© c*©nc*
boju. Vstaši so napadli vojašnice in skladišča orožniških postaj. 52 orožnikov je baje padlo.
Neapel. 14. maja. Kapitan nekega parnika, ki je prišel iz Albanije v Bari. pripoveduje, da je baje po vsi Albaniji upor. Ustašev je menda že 50.000.
MAROKO.
Vojna globa.
Pariz, 14. maja, .Tenips' poroča, da so Francozi naložili 200 000 durov globe mestu Fezu, ker se je bil del prebivalstva udeležil upora.
Španci v boju.
Madrid, 14. maja. Predvčerajšnjem je prišlo med španskim topništvom in Rifi do vročega boja. Rifi so bili poraženi in so imeli hude izgube. Tudi španske izgube so bile znatne.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Z Roda.
Milan, 15. maja. „Secolc“ priobčuje o položaju na Rodu: Turška posadka se je razkropila v manjše oddelke; sodijo, da ne bo dovolj močna za ofenzivo. Poveljstvo je izdalo oklic, v katerem razglaša izjemno stanje in uvedbo vojnega sodišča.
Italijanski vojaki proti vojni.
Livorno, 15. maja. Za libijsko ekspedicijo določeni vpoklicani rezervisti iz leta 1889. so sklenili, da pri rede javno demonstracijo proti pozivu. Štabni častniki so šli v posamezne sobe po vojašnici in so opozorili vojake na posledice take demonstracije. Prostor, kjer so se morali postaviti rezervisti v vrsto, so zastražili karabinci.
Oproščen socialno demokratičen urednik.
Piza, 15. maja. Pred porotnim sodiščem se je moral zagovarjati glavni urednik socialno demokratičnega lista „La Fiamma“, Aleksander Bacci, ker je bil priobčil v svojemv listu članek „Kulturno delo Italije v Cirenajki". Članek je silovito napadal vojno in armado. Značilno je za javno mnenje v Italiji, da so porotniki Baccija oprostili.
NOVICE.
* Alkoholni proces v Rimu. V Rimu se je končala te dni obravnava zaradi davčnih de-fravdacij »Rimske družbe za izdelovanje žganja«. Ravnatelj družbe, poslanec Montagna, in trje inženerji so bili obsojeni vsak na 6 mese-
Svarilo!
wr
Koder se prodajajo ponaredbe. naročite pristni
naravnost od izdelovalnice pod naslovom:
Rastlinska destilacija
,FLORIAN“
»v
v Ljubljani.
Postavno varovano.
cev zapora in 769.500 lir denarne kazni. Vsi skupaj morajo poleg tega plačati tudi 256.000 lir v poravnavo prisleparjene takse. En uradnik in en trgovec sta bila obsojena na globo 148 tisoč in 14 tisoč lir, ter 75 tisoč lir v poravnavo takse, en delavec je dobil 3 mesece zapora in plačati mora 513.000 lir. Državni pravdnik je zahteval še mnogo višje kazni, posebno za poslanca Montagna, za katerega je predlagal 2 leti ječe, 500 lir kazni in izgubo časti za dobo 5 let zaradi podkupovanja javnih uradnikov, daije 2 leti zapora in 2 miljona lir zaradi davčnih goljufij. V celem je predlagal državni pravdnik 7 miljonov lir kazni in takojšnjo zaplembo tovarne, ki se bo itak izvršila na podlagi obsodbe. Proti obsodbi, ki je v primeri z zločinom mila, bodo seveda vložili priziv. Ali vzlic temu bo morala tovarna likvidirati in gospodje v nadzorstvu bodo morali poseči prav globoko v žep.
* Novi francoski drednoti. Na Francoskem so se domislili, da imajo še preslabo morilno brodovje. Zgraditi hočejo drednote s 340 kanoni. Vsak bo veljal 60 miljonov K.
* Eksplozija na parniku. Na parniku »Snorre«, ki je peljal gnojila v Stettin, se je razpočil kotel. 8 mož, med njimi kapitan, je utonilo, druge so rešili in jih prepeljali v Kodanj.
Oa&ovoml urednik Pran B a r t!
izaaos in	sssiožba	Zarja.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z.
‘ vabi s tem vse svoje člane na
izvanredni občni zbor
ki bo
v petek 24. maja zvečer v pisarni zadruge na Glincah.
ZsičeteUs: ©To G. *ULrI-
Dnevni red:
1. Poročilo o delovanju;
2. Volitev načelstva;
3. Volitev nadzorstva;
4. Prememba pravil § 1, 36, 37, 46, 78;
5. Želje, pritožbe in nasveti.
Načelstvo.____________________Nadzorstvo.
Konzumno društvo za Ljubljano in okolico
r. z. z o. z.
vabi delegate in namestnike okrožij Šiška, Vič-GHnce, Vodmat-Moste, Ljubljana - Kolodvorski okraj, Ljubljana-Trnovo
na
izreden sestanek
ki bo
19. maja dop. v salonu pri Levu na Marije Terezije cesti.
Dnevni red:
1. Poročilo o polletnem računu;
2. Pekarna;
3. Agitacija;
4. Predlogi in nasveti.
Za nadzorstvo:	Za	načelstvo:
I. Udovč 1. r.	A.	Kristan 1. r.
trgovina Maček & Komp.
Založniki c. kr. priv. južne žel.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	Najnižje	cene.
9
1 -S
3a
je otvoril 15. t. m.
pisarno kazenskega zagov«
r-----
v Trstu, Via Caserma štev. 15, L nadstr.
Telefon štev. 18—97.
mmi
m
Najboljši in najcenejši vir za nakup birman-=	skih	daril.	— 	—
Največja izbera ur, zlatnine, srebrnine.
Srebrne moške ali damske ure po K 9 80; zlata damska ura K 23 —; sreb. verižica KjF—; sreb. dvostranska veriž. (zelo moderna) K 4-—
Ljubljana,
Prešernova ulica št. 1
(samo nasproti franc, samostana).
Lastna tovarna ur V Švici. Precizijske ure Alfa, Union,
Seeland.
W. 1887 Jubilejni cenik zastonj! 1912
Fr. Čuden,
Ivan Jax in sin, Ljubljana
e 4 kr
Dunajska cesta štev. 17
^1%,.
priporoča svojo bogato zalogo
Vi %
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
\AAAiAM,ALiAiAA\A j A A. .J.'.: .-.4,	^	A	.A
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjava, da sva prevzela staroznano
gostilno pri „Travnu“
sac*- na Glincah -3M
kjer bova točila pristna dolenjska, štajerska in istrijanska vina ter najboljše domače vrhniško pivo. Skrbela bova vedno za dobro mrzlo in gorko kuhinjo.
Sprejmejo se tinli abonenti na hrano.
Na razpolago je velik krasno opremljen senčnat smrečni gaj in vrt, prostoren za približno 10_000 ljudi, dalje velik salon, primeren za razne prireditve in shode. Pre-skrbljeno je za varno otroško igrišče. — Točna postrežba in nizke cene.
Za obilen in blagohoten poset se priporočava	329
z odličnim spoštovanjem
■V
I. I. Seme.
''ffftTff |TITIYITITTTTTfWfTTf
v sredo 15. maja
50 oseb
20pasm.konJ
f w Laltes1