Izdaja Časopisno založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-*T«-S4 — Telefoni: uprava 21-2S1 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-276) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din. I. zvezna nogometna liga Leto XI. — Štev. 25, V Ljubljani, 19. junija 1955 Hajduk prvak lokomotiva in Vardar „consi 1 ium abeundi“ Najkvalitetnejše tekmovanje, državno prvenstvo v prvi nogometni zvezni ligi, se je danes zaključilo. Za konec so zvezni ligaši poskrbeli še za nekaj presenečenj, saj nihče ni pričakoval, da bo Sarajevo porazilo Crveno zvezdo v Beogradu in še manj, da bo Spartak slavil visoko zmago nad lanskoletnim državnim prvakom Dinamom. S presenečenji so postregli še Prolcter in Železničar v Sarajevu, ki sta se razšla brez gola ter Vardar in Zagreb v Skopi ju, ki prav tako nista niti enkrat potresla mreže drug drugemu. To pa je bilo za nekatere enaj storice zelo usodno. Medtem ko vlada v Splitu veliko veselje, ker je Hajduk osvojil letošnji naslov državnega prvaka, v Skoplju prav gotovo niso veseli, kajti zadnja iskrica upanja je ugasnila. Vardar se je z Lokomotivo vred, ki je bila na to že nekaj časa pripravljena, poslovil od prve zvezne lige in oba bosta prihodnje leto nastopala v conskem tekmovanju. Temu se je zadnji trenutek izognil Pro-leter, ki bo ostal še naprej v družbi najboljših. Končna lestvica I. zvezne lige Hajduk 26 16 6 4 69:27 38 BSK 26 15 6 5 61:43 36 Dinamo 26 14 6 6 54:49 34 Crv. zvezda 26 14 5 7 57:36 33 Partizan 26 12 6 8 58:36 30 Vojvodina 26 10 9 7 48:36 29 Sarajevo 26 11 6 9 50:36 28 Spartak 26 10 5 11 54:57 25 Zagreb 26 9 6 11 34:44 24 Radnički 26 9 4 13 34:41 22 Željezničar 26 8 3 15 34:52 19 Proleter 26 6 7 13 29:51 19 Vardar 26 5 8 13 24:41 18 Lokomotiva 26 3 3 20 24:81 9 Lorger se lahko smeji! Nekaj sekund pred tem posnetkom je postavil v četrtek popoldne na mednarodnem mitingu v Beogradu izvrsten rezultat 10.6 v teku na 100 m in premagal vse svoje nasprotnike, med njimi tudi odličnega češkega sprin terja Janačka (100 m 10.5), ki sega našemu Stanku v roko Skupščina Smučarske zveze Slovenije Spartak : Dinamo 4:1 (3:1) Subotica, 19. junija. — Moštvi sta se danes predstavili v naslednjih postavah: Spartak: Glončak, Kopilo-vič, Tapiška, Bogešič, Pejič, Brani-savljcvič, Ognjanov, Takač, Čopič, Toinaševič; Dinamo: Kralj D. Horvat, Banožič. Mantula, I. Horvat, Ferkov ič, Benko, Conč, Lipošinovič, Čajkovski II, Polonič, Sodil je Bar-jaktarevič gledalcev je bilo 12.000. Spartak je dal eno najlepših iger v letošnji sezoni in že v prvem delu igre prepričljivo premagal lanskoletnega državne ga prvaka, saj je takoj v prvi minuti Tomaševič potresel mrežo Dinama. Nato je v 16. min. Takač lepo podal Branisavlje-viču, ki je drugič potresel mrežo, v 26. min. pa je Tomaševič iz neposredne bližine tretjič premagal Kralja. Pred koncem prvega dela igre je Kopilovič fouliral Poloniča in sodnik Barjaktarevič je dosodil 11-metrovko, katero je Benko realiziral. V drugem delu je bila igra enakovredna. V 69. min. je Horvat storil prekršek nad romaševičem v kazenskem prostoru in Ognjanov je z 11-metrovko četrtič potresel Dina-movo mrežo. Vojvodina : Lokomotiva 4:0 (3:0) Zagreb, 19. junija. — Okoli 4000 gledalcev je danes gledalo poslovilno tekmo Lokomotive v I. zvezni ligi. Vojvodina je zaigrala v velikem slogu in z lepo igro visoko porazila Zagrebčane. Gole so dosegli: Bolkov, Milovanov, Ivoš in Krstič I. Igra je bila ves čas v rokah Novosadčanov, ki so brez večjih težav rodirali pred vrata Lokomotive. _ agrebčani so se branili, toda razigranemu napadu gostov se niso mogli uspešneje zoperstavljati. Pri gostih so se odlikovali vsi kandidati za državno reprezentanco, najboljša pa sta bila Boškov in Ivoš. Crv. zvezda : Sarajevo 1:3 (1:1) Hajduk : Radnički 5:1 (2:0) BSK : Partizan 1:1 (0:0) Željezničar : Proleter 0:0 Vardar : Zagreb 0:0 2200 rtasiopafočih Ravne, 19. junija. Ob zaključku 16. koroškega festivala je bil danes v Ravnah velik nastop pripadnikov »Partizana«, skupno z gimnazijo in Vajensko metalurško šolo iz Raven. Ravne so bile ob tej priliki svečano okrašene, zlasti, kjer je šla slavnostna povorka pred pričetkom nastopa. Nagovor je imel tov. Regent, ki je poudaril vsestranski gospodarski in kulturni napredek tega predela. Program, ki ga je gledalo 3500 gledalcev, se je razvijal brezhibno in so bili gledalci s prikazanimi točkami nadvse zadovoljni. Na nastopu je sodelovalo 2200 telovadcev. POKALNI ODBOJKARSKI TURNIR V RAVNAH Ravne, 19. junija. V petek je bil v Ravnali odbojkarski pokalni turnir, na katerem je nastopilo 6 moštev. Zmagi je Fužinar, ki je v finalu premagal »Partizana« iz Mežice s 3:0 (15:3. 15:4, 15:6). Turnirju je prisostvovalo okoli 500 gledalcev. Uspehi so vidni - n vendar. .. .več discipline in vzgoje Ljubljana, 19. junija. Za zaključek letošnje smučarske sezone so se zbrali na letni skupščini Smučarske zveze Slovenije delegati naših smučarskih društev in podzvez, da bi kritično pregledali dosedanje delo, odpravili napake in še z večjim poletom začeli delati v prihodnji zimi. Vsa poročila, ki smo jiih danes slišali na tem zboru, so bila skrbno pripravljena, tako da so imeli delegati prav lahko nalogo pri resetanju številnih problemov in pri sestavljanju pomembnih sklepov za bodoče delo. Uvodoma je predsednik dr. Danilo Dougan nakazal smernice celotne diskusije im poudaril bistvene probleme, o katerih so kasneje vsi navzoča delegati obširno razpravljali. Med drugim jc dejal, da smo v preteklem letu dosegli precejšen napredek, predvsem pri včlanjen ju novega številnega članstva v raznih predelih naše republike, razen v naši Primorski im v krajih okoli Bele Krajine. Izrazil je željo, da bodo morale naše pod-zveze na teh teritorijih pokazati več požrtvovalnosti in izboljšati svojo organizacijsko dejavnost. Naša Primorska je pri skupnih prizadevanjih nekako odrinjena, zato bo morala republiška zveza v Ljubljani posvetiti prav primorski podzvezi največjo pozornost im pomoč. Kdo je dolžan pravilno vzgajati našo mladino v društvih? Naj večja skrb leži na društvenih funkcionarjih, ki imajo veliko odgovornost do naše družbe. Znova bc je pokazala praksa, da pretirano skrbimo samo za kvaliteto, večkrat pa nam je množičnost deveta skrb. Se bolj se moramo povezati s teilesnovzgojno organizacijo »Partizan« pa tudi s planinsko im turistično organizacijo. V slogi je moč! In samo skupni napori lahko pripeljejo do zaželenega rezultata. To so bile osnovne misli predsednika dr. Dougan* in o vseh teh problemih so delegati obširno razpravljali. Zastopnik »Partizana« tov. Savnik je lepo povedal, ko jc dejal, da moramo vsi stremeti za tem, da bo vsa naša mladima smučala. Zato pa moramo nuditi (Nadaljevanje na 8. strani.) Prepričljiva zmaga ljubljanskih biesarp Ljubljana, 19. junija. — Kakor vsako leto tako je bil tudi letos kolesarski dvoboj celovške in ljubljanske reprezentance. Najprej je bil na sporedu kriterij, in sicer včeraj po ulicah okrog Tabora o Ljubljani, danes pa je bila še cestna dirka na asfaltni cesti proti Postojni, Razdrtemu in nazaj. Zmagali so prepričljivo ljubljanski kolesarji, kljub temu pa smo opazili nekaj nepravilnosti, ki zaslužijo našo kritiko. Zanoškar Omenil najboljši v kriteriju pa na cestni dirki Izbirne tekme kegljačev Zagorje, 19. junija. Na kegljišču Proletarca v Zagorju je bilo včeraj in danes izbirno tekmovanje najboljših slovenskih kegljačev za sestavo republiške reprezentance, ki bo nastopila v soboto v Zagrebu na četver oboju Hrvatska : Slovenija : Srbija : BiH. Najboljši rezultat je dosegel član Triglava Martelanc, 'ki je v dveh nastopih po 200 lučajev podrl 1683 kegljev (844, 839), za njim pa se je uvrstil mladinec Stržaj iz Ljutomera z 1637 keglji (849, 788). V reprezentanco so se plasirali še Vanovšek (Beton), Kobal (Branik), Starc (Triglav) in Likovnik Prvak !smeh'e poražen lOlct slovenskega športa PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV Sobota — 25. junija 1955 Ob 16 — ODBOJKA — Maribor : Zagreb : Novo mesto : Ljubljana, igrišče pod Cekinoviim gradom. Ob 16 — ORODNA TELOVADBA — Danska : Jugoslavija, letno telovadišče v Tivoliju. Ob 20 - DVIGANJE UTEŽI -Srbija : Slovenija, prireditveni prostor Gospodarsko razstavi-ŠC6 Ob 20 - KOTALKANJE - Revija v umetnem kotalkanju, kotalkališče v Čufarjevi ulici. Nedelja — 26. junija Ob 7 - KEGLJANJE - Beograd : Zagreb : Ljubljana (moški), kegljišče DSD »Ilirija«, Zg. Šiška. Ob 9 — KEGLJANJE — Zagreb : Ljubljana (ženske), kegljišče ŠD »Gradis« v Malenškov! ul. Ob 9 - STRELJANJE - Finalno tekmovanje najboljših strelcev in strelk, Slovenije, strelišče na Dolenjski cesti. STRELJANJE — Tekmovanje z vojaško puško reprezentanc vseh republik FLRJ, strelišče na Dolenjski cesti. Ob 9 — ODBOJKA - Nadaljevanje medmestnega turnirja Maribor : Zagreb : Novo mesto : Ljubljana, igrišče pod Ceki-novim gradom. v Ob 10 — JUDO — Beograd : Zagreb : Ljubljana, prireditveni prostor Gospodarsko razstavi-ščc. Ob 15.30 — ROKOMET - Beograd : Ljubljana (ženske). Ob 16.15 — ROKOMET — Beograd : Ljubljana (moški). Ob 17.30 — NOGOMET — Odred : Ljubljana. Ob 16 — JUDO — Nadaljevanje troboja mestnih reprezentanc. Ob 20 — JUDO — Nadaljevanje troboja mestnih reprezentanc. Ob 20 - HOKEJ NA KOTALJ-KAH — Belgija : Hrvatska : Slovenija, kotalkališče v Čufarjevi ulici. Ponedeljek — 27. junija Ob 20 — BOKS — Hrvatska : Slovenija, prireditveni prostor Gospodarsko razstavišče. Torek — 28. junija Ob t5 - TENIS — Prvenstvo Slovenije poedincev, igrišče pod Cekinovim gradom. Ob 20 - ROKOBORBA - BiH : Slovenija, prireditveni prostor Gospodarsko razstavišče. ČE NE BI BILO KLUBAŠTVA... Za kriterijsko dirko je bilo v Ljubljani veliko zanimanje. Na pločnikih okrog Tabora je bilo več tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali borbo celovških in ljubljanskih kolesarjev. Pri ljubljanski reprezentanci je nastopilo več dirkačev iz različnih klubov (Rog, Odred, Ljubljana in Ilirija), ki so že v pretekli sezoni dosegli lepe rezultate. Fantje so pokazali veliko borbenost in prizadevnost, čeprav večina od njih še ne pozna vse odlike pravilne taktične vožnje. Ko smo zagledali dirkače na cesti, smo sc vpraševali, zakaj nimajo ljubljanski dirkači enotnega oblačila. Ves potek dirke pa nam je dokazal, da so bile naše pripombe upravičene, ko smo trdili; da je to klubska dirka in ne dirka za reprezentanco Ljubljane. Koliko je bilo nepotrebnega pehanja, medsebojnega izigravanja, kar meče prav gotovo slabo luč na naše kolesarstvo sploh. Posledica teh nepravilnosti je bila tudi ta. da je na zaključku dirke neovirano prvi prispel v cilj Celovčan Rainer, ki je bil ves čas dirke na četrtem oziroma petem mestu, na koncu pa je »potegnil« in pustil za seboj sicer boljše Ljubljančane, ki so gledali na korist svojega kluba, ne pa na korist izbrane reprezentance Ljubljane. Vsem tekmovalcem je bilo pred dirko točno pojasnjeno, kakšne so dolžnosti vsakega pbsamezoika, zato smatramo, da mora o teh nepravilnostih spregovoriti še zadnjo besedo nadrejeni forum. V skupni oceni je zmagal Zanoškar Silvo, ki si je že do polovice dirke zagotovil največ točk. Njego- va zmaga je sicer zaslužena, nismo pa zadovoljni z njegovo disciplino. Organizacija je bila vzorna. Rezultati: Zanoškar Silvo 45 točk, 2. Rainer F. 32, 2. Valant 24, 4. Flajs 22, 5. Traven 13, 6. Rainer Kert 6, 7. Radheiser 5, 8. Popovič 4, 9. Omer-zel 4, Bihelovič 3 itd.; Ljubljana 199 točk, Celovec 197. Ljubljana, 19. junija. Dinkaiči so takoj v začetku izkoristili gladko cesto iin vozili s prav hitrim tempom, ki pa je začel vedno bolj popuščati posebno v klancih od Vrhnike mimo Logatca proti Planini im od tod mimo Postojne. Najprej je bila skupina vseh 26 dirkačev — nastopilo je 14 Cclovčanov in 12 Ljubljančanov — strjena, kasneje pa so se začeli pogumnejši trgati in uhajati naprej. Prvi so pobegnili Avstrijci Rajner, brata Wagner in ljubljančan Bihelovič, skozi Vrhniko pa je prvi peljal Rainer. Nato sc je skupina spet strnila, dokler nista ušla naprej Bergant ter Wagner I. Pri tako imenovanih kačjih ridah je prvi privozil v klanec Žirovnik za njim se oba W agner ja ter Ljubljančani, Flajs, Valant in Zanoškar. Ze malo pred Postojno sta ve glavni skupini odtrgala lj ubij ari čan Omerze! ter Celovčan Wagner I. !n si priborila več kot 4 minute prednosti, tako da sta imela pri ovinku na Razdrtem zmago tako rekoč že v žepu. Ostali vozači so tudi nazaj grede vozili taktično slabo, kar posebej velja za Ljubljančane. Če bi se le nekoliko bolj potrudili, bi se skupina 7 Ljubljančanov brez težav lahko uvrstila na prva mesi a takoj za Omcrzelom, ki je danes vozil izredno dobro in tudi osvojil popolnoma zasluženo zmago. Res, da so Ljubljan- Ljubljana, 19. junija. Po enem tednu je bilo dvostezno kegljišče Ilirije spet prizorišče mednarodnega kegljaškega dvoboja. Tokrat so imeli v gosteh kegljači Gradisa prvaka Zahodne Nemčije Karlsruhe K. V. Gostje so sicer pokazali vse odlike dobre igre, toda niso bili kos odlično razpoloženim domačinom, ki so zmagali s prepričljivim rezultatom 4826 : 4576. Junak dneva je bil tokrat član »Gradisa« Satler, ki je dosegel odličen rezultat 854 kegljev. čani tudi v ekipnem plasmaju zmagali, toda njihova zmaga bi bila lahko še mnogo bolj prepričljiva. Celovčaini so bili skoraj za razred slabši od naših in očiviidno precej utrujeni toda naši so jih vendarle nekoliko preveč podcenjevati. Povprečna hitrost te dirke je bila 34.200 km na uro. Pripomniti pa moramo, da je vplivala na hitrejši tok dirke tudi precej močna dopoldanska vročina. Organizacija je biila dobra, sodniški zbor pa ni povsem obdržal položaja. Zato so gostje vložili protest, na podlagi česar je bil dirkač Ljubljane Kovač diskvalificiran, ker je mod potjo menjal kolo. Kljub vsemu moramo reči, da so nas na tej dirki nekateri mladi tekmovalci ugodno presenetili, kajti, kot smo videli, so se na sezono dobro pripravili. V skupnem plasmaju je zmagala Ljubljana s 196:152 točkami. Iiczultati: 1. Omerzel (Lj) 3:35.20 — 26 točk, 2. Wagner Valter (C) 3:37.07 — 25 t., 3. Zanoškar (Lj) 3:39.05 — 24 t., 4. Wagner Walfrod (C) — 23 t., 5. Bergant 22, 6. Ftaja — 21, 7. Valant 20, 8. Žirovnik 19, 9. Traven 18, 10. Sitar 17 (vsi Lj), 11. Ebendo-rfer 16, 12. Rajner 15 (oba C), vsi v času Zanoškarjau im EiBgjfiiTizmrtos m Ljubljana, 19. juniji ŽAK Ljubljana je imel na svojem stadionu v Šiški danes v gosteh nemško ekipo Griin-Weiss iz Frankfurta. To je že druga letošnja mednarodna prireditev v Ljubljani. Današnja prireditev je prinesla lepo atletiko, vendar dosti bolj po zaslugi domačih atletov, ki so bili mnogo boljši od gostov iz Frankfurta. V nemški ekipi je pokazal mednarodni format samo trenutno najboljši nemški metalec kladiva Ziermann, drugi pa so bili le atleti povprečne slovenske kvalitete. Nekoliko več pozitivnega pa lahko rečemo o atletih Ljubljane. Naj začnemo z mladim Hafnerjem, ki je v okviru teka na 3000 m tekel prvih 2000 m im poizkušal doseči nov slovenski mladinski rekord. Poizkus mu je lepo uspel im je z rezultatom 5:42.6 postal nov slovenski rekorder, čeprav je samo za 4 desetinke sekunde »prehitel« prejšnjega rekorderja Vipotnika. Tudi Špacapan je znova potrdil svojo odlično formo. V soboto, ko je bil na sprediu tek na 1500 m, je kot peti Slovenec premagal mejo 4 minut. Danes je tekel na 3000 m praktično sam in kljub temu dosegel zelo soliden rezultat. Drugi junak dneva je bil Puc z 2 zmagama in ponovitvijo svojega najboljšega časa na 110 m z ovirami — letos drugega v Jugoslaviji. Upajmo, da bo zvezni kapetan Puca upošteval pri sestavi državne reprezentance, čeprav se ni udeležil izbirnega tekmovanja, ki je bilo danes v Zagrebu. Najboljši slovenski metalec Penko ni imel nobene kon- kurence niti v krogli niti v disku. Vse kaže, da je krizo že prebolel in da bo v bodoče zopet napredoval. Tudi ostale atlete Ljubljane je treba za njihove rezultate vsekakor pohvaliti. Današnja prireditev je bila dobro pripravljena, vendar bi organizatorjem podobnih prireditev svetovali, da izpopolnijo program z nekaterimi vmesnimi točkami, tako da ne bo gledalcem od časa do časa dolgčas, kot je bilo to opaziti na današnjem tekmovanju. Zanimanje občinstva za današnjo prireditev ni bilo veliko, saj se je vsega skupaj zbralo samo kakšnih 100 gledalcev. Za podobne prireditve je treba nekolike več reklame, želeti pa bi bilo tudi, & Bi «*ganizatorji podobnih medearodnili srečanj vabili v Jugoslavije nekoliko močnejša moštva kot je bil Griin-Weiss. Rezultati — 100 m: Puc (Lj) 11.3, Wolf (GW) 11.4, Zajc (Lj) 11.4, Vukovič (Lj) 11.5; 400 m: dr. Djordje-vič (Lj) 51.5, Zupan (Lj) 52.5, Cohn (GW) 53.3, Zeiitschel (GW) 53.4; 800 m; Cohn (GW) 2:00.6, Juvan (Lj) 2:01.3, Eckart (GW) 2:03.0, Strosš (Lj) 2:03.1; 1500 m: Špacapan (Lj) 3:59.6, Hafner (Lj) 4:03.8, Cohn (GW) 4:10.4, Eckart (GW) 4:14.4, 3000 m; Špacapan (Lj) 8:49.0, Srakar (Lj) 9:16.2, Bltimel (GW) 10.00.0, Hutter (GW) 10:03.0; 110 m ovire: Puc (Lj) 15.4, Vukovič (Lj) 16.2, Hollstein (GW) 16.3; višina: Zupan (Lj) 170. Sluga (Lj) 165, Eck (GW) 160; daljina: Eck (GW) 6.31, Požun (Lj) 6.31, Vovk (Lj) 5.93; krogla: Penko (Lj) 14.80, Vovk (Lj) 12.63, Ziermann (GW) 12.48, Golja r (Lj) 12.40; disk: Penko (Lj) 43.10, Goljar (Lj) 38.62, Tauwel (GW) 34.79; kla- Bajžljeva - 12.3 na 80 m ovire Ljubljana, 19. junija. Včeraj popoldne je bilo na stadionu Odreda manjše atletsko tekmovanje, na katerem so poleg atletov prireditelja nastopili tudi nekateri atleti Svobode. Doseženi sicer niso bili ravno rekordni rezultati, nekatere pa je kljub temu treba posebej omeniti. To velja predvsem za odličen rezultat Odredove atletinje Marjane Bajželj, ki je brez konkurence dosegla na 80 m z ovirami čas 12.3, kar bi bil pred tremi tedni še slovenski rekord. Ta rezultat je drugi najboljši rezultat vseh časov v Sloveniji. V ilustracijo naj navedemo 10 najboljših Slovenk v tej disciplini: 12.0 Stamejčič (O) 1955. 12.3 Bajželj (O) 1955, 12.4 Knez (KI) 1951, 12.4 Pe-tauer (KI) 1951. 12.4 Perišič (O) 1953, 12.5 Posinek (KI) 1949. 12.7 Železnik (KI) 1953, 12.9 Ostrovska (Br) 1955, 13.2 Sima (O) 1954, 13.3 Šušteršič (Sv) 1955. Od ostalih moramo omeniti predvsem Belšaka, ki je zopet »našel samega sebe«, solidnega skakalca Kolnika in sprinterje, ki so dosegli v povprečju prav solidne rezultate. Rezultati — 100 m: Udovič (Sv) 11.6, Dominko (Sv) 11.6, Jovan (Sv) 11.6, Solarevič (Sv) 11.6, Koprol (O) 11.7, 200 m: Valant (0)23.8, Janežič (O) 24.2, Koprol (O) 24.3, 800 m: Belšak (O) 1:59.6, Svetina (O) 2:00.8, Seliškar (O) 2:01.8. Pavčič J. (O) 2:02.2, 2000 m: Pavčič C. (O) 5:59.4, Kaplja (O) 5:59.6, daljina: Pangeršič (Sv) 6.23, Kolnik (O) 6.22, Janežič (O) 6.09, troskok: Kolnik (O) 13.32, palica: Kolnik (O) 3.40, Tome (O) 3.30, Pogačar (Sv) 3.30, Švagelj (O) 3.00, krogla: Janežič (O) 11.20, 4 krat ICO m: Svoboda 45.8, ženske — 60 m: Bajželj 8.2, 100 m: Bajželj 13.1, 80 m ovire: Bajželj 12.3, daljina: Bajželj 5.08. Veliko slavje v Štorah Štore, 19. junija. Športniki Kovinarja so včeraj in danes svečano proslaviti 25-letnico športnega življenja v industrijskih Štorah im 10-letnico športa v svobodi. Ta prireditev je združila okrog 300 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvatske, ki so nastopili v vseh tistih panogah, katere SD Kovinar danes goji. Že v soboto so športniki Kovinarja za uvod v svečanost priredili v domu Svobode telovadno akademijo z namenom, da bi oživeli tudi partizansko dejavnost v tem kraju. V izbranem programu so pripadniki »Partizana« Celje-Gaberje pokazali vso pestrost in lepoto telesne vzgoje v partizanskih organizacijah. Kvalitetne sestave celjskih avtorjev Jezernikove, Kovačičeve in Božičeve in drugih so zelo navdušile gledalce, ki so popolnoma napolnili prostorno dvorano. Ob tej priložnosti je predsednik SŠD Kovinar, ljudski poslanec tov. Sotlar, podelil današnjim in predvojnim športnim delavcem priznanja, po akademiji pa so v vsej okolici zažareli kresova. »Partizan« iz Žalca, ki je premagal Kovinarja z 2:1 in II. gimnazijo iz Celja z enakim rezultatom, druga gimnazija pa je prav tako z 2:1 premagala Kovinarja. Razgibane so bile igre tudi v košarki. Nastopila so 4 moštva in domači Kovinar je v tem turnirju osvojil prvo mesto. Srečanja so se končala takole: Kovinar : »Parti-za,n«-Litija 84:54, (33:23), Jesenice : Šoštanj 27:26 (10:15), Šoštanj : Litija 54:28 (21:22), Kovinar : Jesenice 76:49 (30:21). Prva tekma je bila prvenstvena v okviru slovenske lige in daje upanje, da bo Kovinar osvojil v tej skupini naslov prvaka, ker ima 2 tekmi še v zaostanku. Danes so tudi prvič nastopile košarkarice Kovinarja, ki so podlegle bolj rutiniramim Celjankam s 6:18. V okviru proslave je bil v Celju na Betonu kegljaški turnir v narodnem slogu. Ob sodelovanju štirih moštev je nepričakovano zmagal Kladivar z 1.013 podrtimi keglji pred favoriziranim Betonom 980, Telinometalom in Kovinarjem. Danes navsezgodaj je godba DPD Svoboda priredila budnico, ob 8.30 pa se je razvila skozi Štore športna parada, na kateri je sodelovalo nad 300 športnikov — delavcev Železarn iz Slovenije in Hrvatske. Na igrišču je zbrane pozdravil v imenu Kovinarja tov. Ambrož, pozdrave pa so izrekli tiudi tov. Jug v imenu ZŠS, tov. Peperko v imenu OK ZKS Celje in tov. Vagner v imenu celjske nogometne podzve-ze. Po odigranju himne in internacionale so se začela športna tekmovanja. V odbojki so nastopila 3 moštva med katerimi je bil najuspešnejši Tudi v streljanju je.strelska ekipa Kovinarja v troboju Cinkarna-Celje : Litostroj (Lj) : Kovinar zmagala v streljanju s vojaško puško na 3v vaje na orodju res ne primanj^^ti Mislim pa, da bo treba tudi tu iste metode in prijeme, kakor v 0 nih športnih organizacijah, če h°* priti do uspehov. Že na primer s3 \ to dejstvo, da danes v celi d* ‘gn ne premoremo niti enega pokl*01’^ trenerja za orodno telovadbo renkw5 Iz govora predsednika Izvršnega sr eta LRS tov. Borisa Kraigherja Prejšnjo nedeljo je imel v okviru pokrajinskega partizanskega zleta v Kopru predsednik Izvršnega sveta LRS in pokrovitelj zleta v Kopru tov. Boris Kraigher na Trgu revolucije po slavnostni povorki govor, iz katerega priobčujemo dames najvažnejše odstavke. O vlogi telesne vzgoje je tov. Kraigher povedal med drugim tole: »Vsi si želimo, da bi pod najboljšimi pogoji v naši domovini telesnovzgojno delo čimbolj cvetelo in se Razvijalo. Gre za zdravje našega človeka, kar je osnovni cilj socializma, kar je predpogoj za ustvarjanje blaginje. Nobeni napori na lem področju za to niso preveliki, ce jih seveda stavljamo v okvir Baših trenutnih možnosti. Pri tem se moramo jasno zavedati, da je Bspeh našega dela odvisen predvsem *>d nas samih, od naše volje in naše delovne sposobnosti. Naša naloga je, da na osnovi tradicij čimbolj razširjamo krog sodelavcev in da čimbolj prodre do vsakega posameznika naše družbe spoznanje in pripričenje, da je delo Ha področju telesne vzgoje nujna Potreba predvsem za vso našo mladino. Ko ob 10-letnici osvoboditve Razmišljamo o naših uspehih, ugotavljamo, prav na področju telesno-Vzgojnega dela ogromen uspeh v dejstvu, da smo uspeli naše delo Ha tem področju osvoboditi starih strankarskih predsodkov in stare strankarske razcepljenosti, ki je Omejevala in deloma celo onemogočala normalen razvoj telesnovzgojne dejavnosti. Saj nima svetovni nazor, saj nima strankarstvo ničesar skupnega s telesno vzgojnim delom, ki je splošen interes vsakega Bašega človeka brez razlike. Tradicijo samoupravljanja na tem področju je oviralo predvsem strankarstvo. Danes moramo dokončno Cazbiti vse ostanke tiste strankarske Cazcepljenosti in razvijati aktivnost v tej smeri na najširši fronti. Dosledni komunisti se tudi v preteklosti niso nikdar strinjali z raznimi tendencami, ki so šle za tem, da se °rganizira telesnovzgojno delo v °kviru neke posebne socialistično Pobarvane telesnovzgojne organizacije^ Nam ni šlo nikdar za ustvarjanje takih posebnih smeri, ampak nam je šlo vedno za združevanje Zdravih sil, za koncentracijo vseh Poštenih in iskrenih ljudi, ki naj delujejo v interesu celotne družbe, Je glede na strankarsko pripadnost. Mislim, da danes lahko ugotovimo, da smo v tej smeri po 10 letih dosegli velike rezultate in da smo v jej smeri jasno začrtali pot, po kateri bomo dosledno korakali tudi v "odoče. . Ce smatramo in poudarjamo, da telesnovzgojno delo še vedno ni zajelo dovolj naše kmečke in delavske mladine, s tem tega ne poudar-jnmo zato, ker smatramo, da bi bilo tceba delo na tem področju podre- diti neki določeni strankarski smeri, ampak zato, ker ga želimo postaviti v resnici na bazo vključevanja vseh tistih, katerim je to delo potrebno. In komu je telesnovzgojno delo bolj potrebno, kot našemu delavcu in kmetu, saj more v veliki meri prispevati k dviganju njegove delovne storilnosti, njegove delovne sposobnosti in s tem k izboljšanju njegovih življenjskih pogojev. Zdi se mi, da bi moral biti eden osnovnih namenov takšnih telesno-vzgojnih prireditev, kot je pokrajinski zlet »Partizana« v Kopni, razviti interes za to delo v veliko širino, zainteresirati za to delo predvsem delavce in kmete, zainteresirati za to delo tovarno in vas in SMSE. Že mesec dni je od tega, kar bi se moral začeti spomladanski del prvenstva v slovenski boksarski ligi. Toda ob samem začetku smo že slišali nerazveseljive vesti, da tega tekmovanja vsaj nekaj časa ne bo, če ne bo celo popolnoma zamrlo. Napovedani so bili posamezni dvoboji po rednem razporedu, vendar do njih ni prišlo, ker so posamezni klubi odpovedali nastope ali pa prosili za odložitev terminov. Jasno je, da je BZS poizkusila vse, da bi nadaljevala tekmovanje, ki je bilo za razmere v našem boksarskem športu dokaj zanimivo, hkrati pa tudi pomembno za razvoj boksa nasploh. V moštvih, ki so sodelovala v republiški ligi, so namreč povečini nastopali mladii, talentirani boksarji. Ti so v borbah s svojimi starejšimi in bolj rutiniranimi tovariši mnogo pridobili in so se hkrati izpopolnjevali v tehničnem znanju. Opazili smo namreč pri teh mladeničih viden napredek in je resnična škoda, da se je tekmovanje v tej ligi prekinilo. TELOVADNI NASTOP V NAKLEM Partizansko društvo v Naklem je pred kratkim priredilo v počastitev 10. obletnice osvoboditve uspel telovadni nastop, na katerem so sodelovale tudi osnovne šole iz Nalila, Dupelj in Podbrežij ter gimnazija iz Dupelj. V vseh točkah je nastopilo nad 250 dijakov in »Partizanov« Atletski miting v Žalcu Prejšnjo nedeljo so atleti partizanskega društva v Žalcu izvedli atletski miting, na katerem je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov: mladinci — 100 m: Naraks 12.6, 1000 m: Naraks 2:54.0, daljina: Rehar 500, pionirji — 60 m: Lešnik 8.3, Kučer 8.4, 200 m: Lešnik 28.0, Prihodnjo soboto Dansko Jugoslavija Že vrsto let ni bilo v Ljubljani jneddržavne tekme v vajah na orodju, zato je -razumljivo, da vlada že kvnes veliko zanimanje za srečanje Bled reprezentanco Danske in Jugoslavije, ki bo v soboto, 25. t- m. Ta ‘ekma bo uvod v vreito proslav, s katerimi telesnovzgojne organizacije Proslavljajo 10. obletnico osvoboditve. Začetek tekme bo v soboto ob 16. dri na telovadišču »Partizana« Na-r°dni dom v Tivoliju. Po slavnostim nastopu obeh reprezentanc se h) začela tekma v poljubnih sestavah, in sicer v preskoku čez konja R^dolž, na konju z ročaji, krogih, fcadlji, prosti vaji in drogu. Tekma b izredno zanimiva, saj so moči 'meh vrst zelo izenačene in bodo lah-*<> odločale o zmagi tudi desetinke ■‘eke. Doslej je naša reprezentanca Premagala Damsko samo prejšnje le-7 na svetovnem prvenstvu v Rimu. joj se lx> ta prednost ponovila tudi Prihodnjo soboto? O tem je danes *ežko govoriti. Danci imajo v svojih pstah zelo dobre telovadce, ki se Odlikujejo predvsem po lepoti izvedbe, zlasti pa še s svojimi dinamičnimi Prostimi vajami na tleh in tudi na Ofodju. Seveda pa so v zadnjem letu /'Po napredovali tudi naši telovadci, r^sebno Čaklec, Jurjevič, Oblak, Ur-I Hnc, Cerevicki ir drugi ki se bodo 0 nedeljo (19. t. m.) še borili med ("1‘oj za vstop v državno reprezen-Httoo. i Danci prispejo v Jugoslavijo z .'jntniim avtobusom, in sicer pripotu-[P* na mejo v Gorici v četrtek poldne. V petek in soboto si bodo Danci se zlasti odlikujejo z dinamičnimi sestavami v prostih vajah ogledali telovadne in športne naprave v Ljubljani, po tekmi pa bodo odpotovali na Jadransko morje. Simpatične Dance toplo pozdravljamo v beli Ljubjani in jim želimo med nami prijetno bivanje. Vsa partizanska društva in ljubitelje orodne telovadbe vabimo k polnoštevilnem obisku te tekme, našim tekmovalcem pa želimo mnogo uspeha I J. Vazzaz Kakšno je torej stanje danes in kje so vzroki, da je do prekinitve tekmovanja prišlo? Odgovor smo dobili pri funkcionarjih BZS, ki jim je seveda mnogo na tem, da bi boks v naši republiki prav zaradi takšnih težav ne zamrl. Posamezni klubi so torej odpovedali sodelovanje. Je morda vmes nedisciplina? Ne! Od 6 klubov, ki so še nastopali v tej ligi, sta ostala osamljena le »Maribor« in »Ljubljana«, medtem ko sta odpovedala sodelovanje Jesenice in Proletarec iz Zagorja, Rudar iz Trbovelj im Rudar iz Hrastnika pa sta prosila za preložitev tekmovanja. Eden od vzrokov je subjektivnega značaja. Nekateri boksarji so namreč odšli na odsluženje vojaškega roka in ekipe so ostale močno okrnjene. To nam kaže, da imajo klubi premalo tekmovalcev in da ne skrbijo za vzgojo mladega kadra. To je negativna stran klubske politike. Drug, težji problem, zaradi katerega so pa klubi bili prisiljeni odpovedati svoje nastope, pa je porazno finančno stanje, ki je pri nekaterih klubih naravnost obupno. Na sestanku z zasavskimi klubi so njihovi predstavniki povedali žalostno dejstvo, da za boks in težnje boksarjev v teh krajih ni pravega zanimanja. Funkcionarji in tekmovalci so v svojem delu osamljeni in ne dobijo nobene moralne podpore, ne da bi govorili o materialnih pogojih, ki jih dejansko nikjer ni. V takih okolnostih je pač razumljivo, da v klubih pada morala in da vsi klonejo. Finančna sredstva, ki jih klubi eventualno dobijo ob raznih nastopih, še daleč ne zadoščajo za kritje najnujnejših potreb. Kje torej dobiti denar za potovanja in .potrebna sredstva za rekvizite. ki so dragi. . .? Razumljivo je, da je BZS uvidela težave in je do nadaljnjega odložila tekmovanje v slovenski ligi. — Sicer bodo sklicati še en sestanek vseh klubov in bodo poizkušali ta kočljiv problem rešiti. Toda eno drži: našemu boksarskemu športu je potrebna hitra in nujna pomoč, kajti škoda hi bilo, da bi ta panoga začela hirati in propadati. Smrt požrtvovalnega delavca Pred tednom dni je vse pripadnike partizanske organizacije, predvsem starejše, presenetila žalostna vest, da je v soboto, 11. t. m., v 75. letu starosti po daljšem bolehanju preminul tov. Ažman Franc, znani telesnovzgojni delavec iz Kranja. Tov. Ažman se je rodil 18. oktobra 1880 v Kranju in se je že s 15. letom vpisal v ljubljanskega Sokola. Ko se je vrnil v Kranj, se je z vso vnemo posvetil delu na področju telesne vzgoje, kjer je bil nad 60 let nesebičen vaditelj, načelnik in telovadec. Bil je vedno pošten in značajen vzgojitelj, tako pred vojno, kakor tudi po osvoboditvi. Med okupacijo je bil kljub starosti kot pristaš OF zaprt v Begunjah. Po osvoboditvi se je takoj vključil v novo fizkultumo organizacijo, kasneje v »Partizana«, kjer je delal vse do zadnjega. Zaradi svojih velikih zaslug je bil v društvu »Partizan« Kranj izvoljen za doživi jen jskega častnega predsednika. Pokojnikovega pogreba, ki je bil v ponedeljek popoldne, se je udeležila velika množica prebivalcev Kranja in Gorenjske, med njimi tudi številni predstavniki organizacije »Partizana«, SZDLS Kranj, društev itd. Naj bo tov. Ažman kot požrtvovalen in nesebčen delavec za vedno vzor bodočim rodovom 1 Š:S ; H -.O O W - E T PRED SKUPŠČINO ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Pred veliki« razmahom! na pameten način vključiti v to delo našo socialistično šolo. Da pa bomo v tem uspeli, je treba predvsem dobro razviti princip samoupravljanja na tem področju, princip množičnosti in omogočiti največjo pomoč. tako od naših tovarn, naših podjetij, predvsem pa od komun, ki jih prav v tem času ustvarjamo. Seveda je jasno, da telesnovzgojno delo ne more biti samo sebi namen in da se ne more uspešno razvijati, če se ne razvija v okviru reševanja splošnih družbenih problemov in z vsklajevanjem svoje dejavnosti z dejavnostjo na ostalih aktualnih področjih današnjega ča- Prihodnjo nedeljo se bodo sestali delegati vseh rokometnih klubov Slovenije na 4. redni letini skupščini Rokometne zveze Slovenije in se pogovorili o številnih problemih, ki jih bo treba v bodoče razčistiti. Predvsem se bo treba pogovoriti o sistemu tekmovanj. Kdor pozna razmere naših rokometašev, bo vedel da postaja ta športna panoga ena izmed najpriljubljenejših med našo mladino. Število društev se je v zadnjih letih podvojilo, tako da danes lahko že govorimo o množičnem razvoju rokometa v Sloveniji. Po vsej verjetnosti se bodo delegati zedinili za 8-člansko moško in 8-člansko žensko republiško ligo, razen tega pa bodo tudi conska tekmovanja, kjer bo sodelovalo nad 24 moštev in ekip. Seveda bo poskrbljeno tudi za pionirje. Zveza bo organizirala pionirska conska tekmovanja. Poleg teh vprašanj o načinu tekmovanja pa bo treba spregovoriti tudi o disciplini društev, kakor tudi posameznikov, o sodniškem in trenerskem kadru, o igriščih in rekvizitih, skratka, prihodnjo nedeljo bo lepa priložnost, da se bodo naši rokometaši temeljito pogovorili o bodočem delu. Cas je, da tudi rokomet preide iz območja povprečja na višjo kvalitetno ravan, ki je poleg množičnega udejstvovanja tudi nujno potrebna za afirmacijo vsake športne panoge. Zakaj ni tekmovanj v republiški ligi? TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET Z LESOM, TRDIMI GORIVI IN GRADBENIM MATERIALOM TER IZVOZOM VSEH VRST LESA BOR KOPER zeli oh pokrajinskem zletu »Partizana« v Kopru celotni partizanski organizaciji se mnogo uspehov pri nadaljnjem razvijanju naše telesne vzgoje Na odmor gredo ... Da ne 1k> pomote: samo zaključek spomladanskega tekmovanja je za nami, toda treningi in tudi različni propagandni nastopi se bodo še naprej nadaljevali. Moška zvezna liga je spomladanski del že zaključila pred 14 dnevi, prejšnjo nedeljo pa so končale s tekmovanjem tudi ženske. Če pogledamo lestvico ženske lige, nas razvrstitev slovenskih udeleženk dejansko ne more razveseliti, čeprav so jih v letošnji sezoni doletele marsikatere nevšečnosti. Ekipa Partizana je trdno v vodstvu, brez poraza. Danes že lahko rečemo, da bo po vsej verjetnosti naslov državnega prvaka romal iz Ljubljane v Beograd in tudi po našem mišljenju povsem upravičeno. Ekipa Partizana je trenutno od vseh sodelujočih najbolj homogena, skoraj isto formo pa kaže tudi zagrebška Mladost, ki je trenutno na tretjem mestu. Slovenske ekipe Branilk, Ljubljana in Maribor so začele letošnje državno prvenstvo precej negotovo, za kar deloma obstajajo objektivne težave. Branik je na drugem mestu, Ljubljana na četrtem, Maribor pa na petem. Najbolj je prizadeta Ljubljana, ker ne nastopa odlična Gajško-va, ki je bila prejšnja leta steber ekipe. Res je, da se je iz Maribora preselila v Ljubljano F tisova, ,ki je sicer najboljša zamena Gajškove, toda zaenkrat še ni v ekipi tiste vigranosti, kakor prejšnje leto. Tudi ekipa Maribora nastopa brez dveh odličnih igralk Flisov e in Rajšpove in zato v letošnjem letu od mlajših igralk, ki so brez večjih izkušenj, ne moremo pričakovati čudežev. Po vsej verjetnosti se bo-sta v drugem delu tekmovanja pridružili Partizanu ekipi Branilca in Mladosti, ki sta od vseh nastopajočih vsaj kolikor toliko kvalitetno za petami neporaženemu Partizanu. OLIMPIJA IN LOKOMOTIVA NA VRHU V h rva tsko- slo v e n skj ligi se je položaj ob koncu spomladanskega dela precej razčistil. Med moškimi je doslej pokazala najsolidnejšo formo zagrebška Lokomotiva, ki je izgubila srečanje samo z ljubljansko Olimpijo. Isto število točk pa ima tudi Fužinar iz Raven, ki je pravzaprav največje presenečenje letošnjega tekmovanja v tej ligi. Fužinar je izgubil v Zagrebu tekmo z Lokomotivo, vse druge nasprotnike pa je brez večjih težav premagal. Moštvo igra moderno odbojko, v svojih vrstah pa ima odličnega Antekoloviča, ki je bil nekdaj član ŽOK Ljubljana. Ne smemo pa prezreti tudi drugih članov, kakor Ili- rije, Olimpije, ki so se mnogo naučili in ki so od nedelje do nedelje boljši. Preseneča pa nas popoten neuspeh Kamnika, ki smo mu lani napovedovali lepo bodočnost. Kaj je vzrok takšnim neuspehom, ne vemo, čeprav drži tudi dejstvo, da se ie igralcev Kamnika večkrat držala trdovratna smola. Lestvica zvezne ženske lige: Partizan Branik Mladost Ljubljana Maribor N. Beograd 0 15: 4 1 12: 8 2 13: 9 3 11: 9 4 16:13 5 2:12 10 8 6 4 2 0 Letvica hrvatsko-slovenske lige moški: Lokomotiva Fužinar Olimpija Ilirija Ljubljana Tekstilac Elektrostroj Kamnik 1 19: 6 1 20: 9 3 16:15 15:15 13:15 10:17 15:19 11:21 12 12 8 8 6 6 4 0 Lestvica hrvafsko-slovenske lige ženske: Olimpija 5 Partizan-N. m. 5 Lokomotiva 6 Ilirija 6 Borovo 6 Kamnik 5 EleLtrostroj 5 0 15: 1 1 14: 7 14: 7 13:12 9:15 14:15 3:15 10 8 8 8 4 0 0 Štiri reprezentance no medmestnem lurnirju V počastitev 10. obletnice osvoboditve je OZS organizirala medmestni turnir, na katerem bodo sodelovale mestne reprezentance Maribora, Novega mesta, Zagreba in Ljubljane. Turnir se bo začel v soboto ob 16. uri in se bo nadaljeval v nedeljo ob 9. uri na igrišču Olimpije pod Čerinovim gradom. Po daljšem času bomo lahko videli kvalitetno odbojko, saj bodo nastopali najboljši igralci iz vseh naštetih mest. Žreb je določil naslednje pare: sobota — 25. junija ob 16.: Maribor : Novo mesto, Ljubljana : Novo mesto in Zagreb : Maribor; nedelja — 26. junija ob 9.: Zagreb : Ljubljana, Ljubljana : Maribor in zadnja tekma Novo mesto : Zagreb. uETO XI Štev. 25 Stran 3. M l 1= T 1 Problem, ki tare gorenjske nogometne klube Naša anketa o slovenskem nogometu načrtna vzgoja Najvažnejše m mladine Danes spet nadaljujemo z našo anketo — Kako dvigniti kvaliteto slovenskega nogometa. Tokrat nam je napisal nekaj svojih misli predsednik mladinske komisije NZS tov. Dušan Gvardjančič. »Anketo vašega lista ste naslovili z vprašanjem: kaiko dvigniti kvaliteto slovenskega nogometa. Kvaliteta, v kateri se naš nogomet sedaj nahaja, je res takšna, da je takšna anke-še najkoristnejša stvair, kar lahko napravimo za naš nogomet. Toda po mojem mnenju bi ji bolje odgovarjal naslov »Kako ustvariti pogoje za kvalitetnejši razvoj našega nogometa?« V Sloveniji namreč večina nogometnih klubov o tem ni resneje razmišljala. Mnogi med njimi so se največkrat omejevali le na reševanje trenutnega položaja, vsaj naši vodilna klubi. To pa je imelo vedno enak rezultat: velike investicije, ob koncu tekmovalne sezone pa celo korak nazaj v kvaliteti. Čas bi bil, da bi nas izkušn je izučile, da bi to spoznali tudi odgovorni ljudje v naših vodilnih klubih in poiskal pot, ki bo cenejša in uspešnejša. Kakšna je ta pot, ni treba veliko razmišljati, in o tem govorijo tudi vsi doslej napisani članki v zvezi z anketo. Treba je samo premisliti, kako stopiti na to pot, da bo uspeli čim hitrejši im združen s čim manjšimi žrtvami. Najprej si moramo sami vzgojiti svoj kader, bistveno pa se bo moral spremenitvi tudi odnos do mladine!! Predvsem velja to za klubske proračune ,ki so bili v zvezi z vzgojo mladine pri naših vodilnih nogometnih klubih doslej zelo majhni. Če hočemo ustvariti postopen kvalitetni dvig našega nogometa, je treba vrste mladih nogometašev pomnožiti, ker je sedanje stanje, po katerem imamo v Sloveniji na 10 starejših igralcev komaj 6 mladincev, zelo porazno. To pa je veren odraz kadrovske politike naših nogometnih klubov. Odnos se bo moral občutno spremeniti v korist mladincev, kajti praksa nam veleva, da iz solidnega mladinskega moštva lahko dobimo le nekaj dobrih nogometašev, ki kasneje igrajo tudi v prvih moštvih naših klubov. Predvsem menim, da je treba našo nogometno mladino pod dobrim strokovnim vodstvom in pametno kontrolo vzgajati, število nastopajočih mladincev pa pomnožiti. S takšno načrtno vzgojo mladih nogometašev, katero pa bomo morali nujno načeti, se bo pojavilo več vprašanj, ki tih bodo morale reševati poleg nogometnih forumov tudi druge športne organizacije. Sodoben nogomet zahteva od dovršenega nogometaša veliko fizičnih sposobnosti in strokovnega znanja. Tega pa mlademu človeka ne more dati samo nogometno igrišče, temveč mu v veliki meri nudi Napisal Gvardjančič Dušan pomoč telovadnica. Torej je treba najti obliko sodelovanja med nogometnimi klubi in »Partizanom«. S tem hočem reči, da morajo naši mladi nogometaši začeti svojo pot najprej skozi telovadnico, nato pa jo nadaljevati na nogometnem igrišču,, seveda ob pametnem in dobrem strokovnem vodstvu.' Če pa že načenjamo to vprašanje, je morda hkrati zelo važno vprašanje vzgojiteljev — trenerjev. Pri nas dejansko skoraj nimamo trenerjev s potrebnimi strokovnimi in moralnopolitičnimi kvalifikacijam dobrega vzgojitelja, od česar je odvisno, kakšnega nogometaša si bomo vzgojili. Zato se bodo morali ljudje, ki so odgovorni za vzgojo tega kadra, lotiti reševanja omenjene problematike z večjim čutom odgovornosti. Poznati bodo morali položaj na terenu in posvetiti izbiri kandidatov čim več pozornosti. Nikjer namreč ni napisano, da je vsak dober nogometaš že tudi lahko dober vzgojitelj. To bi bili problemi, osnovni ki jih moramo najprej rešiti, če hočemo ustvariti pogoje za kvaliteten napredek nogometa. Seveda so za to potrebna materialna sredstva, katera pa je za uresničenje teh vprašanj mogoče dobiti. Še nekaj bi pripomnil. Odločno sem proti ustanavljanju nekakšnega centralnega mladinskega kluba. Mladinci takšnega kluba bi imeli že vnaprej nekakšen priviligiran položaj, kar bi bilo zelo kvarno za njihovo nadaljnjo vzgojo. Nasprotno! Pomnožiti je treba število mladine v posameznih klubih, tej mladini pa vliti ljubezen do kluba in hkrati težiti za zdravo konkurenco na tekmovanjih. Ne želimo si, da bi ustvarjali spet nekaj umetnega, kar bi se sčasoma pokazalo kot nezdravo in nekoristno in bi se končno razsulo. Torej, vzgoja v že obstoječih klubih, pametna klubska politika in na ta način tudi uspehi. Ne smemo imeti strahu, da bi društva oziroma klubi ne mogli primerno zaposliti mladine, če bi jo v večji meri sprejemali v svoje vrste. Če bi klubi imeli več mladincev, kot jih je treba za eno moštvo, bi jim nogometni forumi pomagali s tem, da bi lahko več m la. diinskih moštev tekmovalo v konkurenci. S tem pa bi klubi lahko sami opravljali selekcijo v kvalitetnem pogledu in si pripravljali dober kader za prva moštva. Če bomo začeli po tej poti, torej pri vzgoji mladine, bomo nekoč nedvomno uspeli. Morda bo treba za takšno delo nekaj let, toda prav gotovo se bo pokazalo koristno in še najbolj primemo za dvig kvalitete našega nogometa.« Ob skupnem sestanku, ki so ga imeli zastopniki klubov Gorenjske nogometne pod-zveze, sem izkoristil priložnost in poizvedel, kako je kaj stanje pri nogometnih klubih Gorenjske podzveze, o katerih smo v zadnjem času bolj malo slišali. Vsi so se strinjali s tem, da jih tarejo finančne težave in da njihovi nogometaši nimajo kvalitetnega strokovnega kadra, to je trenerjev, ki bi jih vzgajali. Kljub temu pa je življenje med gorenjskim,; nogometaši precej razgibano. Predvsem je razveseljivo fo, da se je začela v klube vključevati podeželska mladina, kj jo nogometni šport precej veseli, tako da se klubska vodstva sprašujejo, kje dobiti opremo za številen prihajajoči kader, da b,i vse zadovoljili. Mladine je dovolj, med njo tudi precej talentov, treba pa je najti sredstva za njeno vzdrževanje. Kranjska Mladost je postala nedavno prvak Gorenjske podzveze in se ji spet nudi možnost, da po kvalifikacijskih tekmah vstopi v slovensko (po novem — pokrajinsko) ligo, uspeh pa je dosegla predvsem s tem, ker je začela v svojih vrstah zbirati mladino. Finančnih težav sicer ne občutijo v tolikšni meri, manjka jim pa kvaliteten trener. Tudi pri NK Jesenice so ubrali precej drugačno pot. Starejše igralce I. moštva so izmenjali z mladimi močmi in sta od prejšnjega moštva ostala le še dva igralca. Frvi uspehi so se že v prvenstvenem tekmovanju pokazali, predvsem pa računajo veliko na svojo mladino, ki je zasedla v gorenjskem prvenstvu prvo mesto. Že pred časom so se za- £ Obisk pri nogometaših kranjskega Triglava Če vlada v društvo disciplina... Zadnji uspehi nogometaševkranjskega Triglava so športno javnost brez dvoma precej presenetili. Moštvo, ki je tekmovalo v slovenski nogometni ligi, je bilo še pred nekaj meseci »trdno« na zadnjem mestu, toda prvenstvo je zaključilo z velikim skokom in. obstalo na 4. mestu zahodne slovenske lige. Kako je do ega prišlo, smo zvedeli pred kratkim ob obisku v Kranju. Ilirija in Olimpija na vrhu Prejšnjo nedeljo je bilo zaključeno tudi tekmovanje v ljubljanski nogometni podzvezi. Objavljamo končni lestvici I. in II. razreda v konkurenci LESTVICA I. RAZREDA: 1. Ilirija 13 9 1 3 53:21 19 2. Domžale. 13 7 3 3 38:21 17 3. Papimičar 13 7 1 5 29:30 15 4. Svoboda 13 5 2 6 25:34 12 5. Litija 13 4 3 6 21:30 11 6. Mengeš 13 5 0 8 22:33 10 7. Stol 13 3 3 7 29:37 9 8. Elan N. m. 7 2 1 6 10:23 5 LESTVICA II. RAZREDA 1. Olimpija 12 9 1 2 4-1:23 19 2. Part.-Kočevje 12 7 2 3 37:21 16 3. Poštar 12 6 4 2 30:20 16 4. Sava 12 6 0 6 31:37 12 5. Kamnik 12 5 1 6 28:29 11 6. Usnjar 12 4 1 7 27:37 9 7. Tabor 12 1 0 11 12:34 2 Bilo je v torek popoldne. Sonce je lepo sijalo in na igrišču Triglava so se začeli zbirati nogometaši. Trening... Zagledali smo samo mlade obraze ter se brž zapletli v razgovor z nekaterimi navzočimi funkcionarji. »Kako ste prišlj do takšnega vzpona?« »To je bilo tako: z ustanovitvijo centralnega društva Triglav so se začele po posameznih klubih temeljite reorganizacije. Če pravimo reorganizacije, mislimo s tem predvsem to, da smo odstranili iz klubskih vodstev in iz kolektiva aktivnih igralcev vse tisto, kar je kvarilo nekdaj disciplino, enotnost in tovarištvo. Tako je bilo tudi pri nogometnem klubu. Kriza nogometašev našega moštva je minila že skoraj z ustanovitvijo društva, kajti takoj smo vpeljali redne sestanke, najsi bo strokovnega ali vzgojnega značaja, se posvetoval; z igralci samimi in napravili temeljito prelomnico. Disciplina je bila osnovni pogoj našega bodočega dela. Na to je novj odbor pristal, soglašali pa so s tem tudi igralci in tako se je začelo nemoteno delo, ki so je z ugodnimi posledicami pokazalo tudi pri uspehih na igrišču. Stare, že doslu-žene nogometaše in vse tiste, ki jim ni bilo do tovarištva v klubu, smo odstranili, v prvo moštvo pa vključili predvsem mladince. Res, da jim manjka še izkušenj, pri vseh pa vidimo mnogo požrtvovalnosti, predvsem pa trdno disciplino. Z veseljem sm začeli gledati v bodočnost kluba in uspeh ni izostal.« Takole so pripovedovali, ko sem se z njimi sešel, predsednik kluba tov. Ogorevc, moštva Šegula sami. trener pionirskega in nekateri igralci Zaključek tekmovanja v mariborski nogometni podzvezi „Pa rti za n “ Kače in Ipuiemer zmagovalca Prejšnjo nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo prvenstva v mariborski nogometni podzvezni ligi. Vse do zadnjega kola se ni vedelo, kdo bo končni zmagovalec. Sele zadnja tekma med »Partizanom«-Rače in >Partizanom«-Prevalje, ki je bila odigrana v Račah in se je končala 1:1 (1:0), je postavila na prvo mesto moštvo iz Rač, toda samo zaradi boljšega količnika. V ostalih tekmah je v Ravnah Fužinar odpravil »Partizana« iz Ruš s 5:1 p. f. Prvo mesto si je moštvo iz Rač vsekakor zaslužilo, saj ga odlikuje dobra fizična kondicija in velika borbenost. Zlasti dober je napad, ki je dal na vsaki tekmi povprečno po 5 golov. Moštvo Prevalj ne zaostaja mnogo za zmagovalcem, manjka mu pa še borbenosti in precej tehničnega znanja. V prekmurski skupini moštvo So-bote-B ni izgubilo niti ene tekme, vendar je prvak postal ljutomerski »Partizan«, ker Sobota-B tekmuje izven konkurence. Končni lestvici sta naslednji: KOROŠKA SKUPINA: 1. Partizan — Rače 2 Partizan — Prevalje 3 Fužinar Ravne 4. Partizan — Ruše 5. Partizan — Limbuš 6 Kovinar — Muta 10 S 1 1 45:10 17 10 7 3 0 36:10 17 10 6 1 2 43:16 13 10 3 2 4 27:26 10 1 1 8 9:43 10 1 0 9 7:62 LETO K' Štev. 25 PREKMURSKA SKUPINA 1. Sobota B 2. Partizan — Ljutomer 3. Partizan — Beltinci 4. Partizan — Rakičan 6321 22:16 6 2 3 1 15:14 6 2 2 2 11:10 6 114 8:14 Povprečna starost moštva 20 let Kot sem iz nadaljnjega razgovora dognal, sestavlja ligaško moštvo približno 16 igralcev, od katerih sta le dva stara 25 let, drugi pa mnogo manj, tako da znaša povprečna starost ligaškega moštva 20 let. Od vseh teh igralcev so le trije doslej odslužili vojaškj rok, torej prevladuje v moštvu izrazita mladost, ki pa je že precejšen činitelj pri vzgoji in graditvi trdne discipline v klubu. Po poklicu so ti igralci delavci in uslužbenci kranjskih tovarn, nekaj pa je med njimi tudi študentov. Med seboj se sedaj zelo dobro razumejo in do klubskega vodstva nimajo nobenih zahtev. Prepira ni nikdar nobenega, težava pa je edino v tem. ker ne morejo imeti skupnih treningov, to pa zaradi tega, ker so nekater; zaposleni dopoldne, drugi pa popoldne. Kvalitetno najboljši igralec je Česen, ki igra v obrambi, hkrati z njim pa je steber moštva prav tako obrambni igralec Pogačnik, ki redno poseča treninge in je zelo discipliniran. Arsič velika pridobitev Nekdanjega Odredovega vratarja Arsiča pozna vsa nogometna javnost. Presenečal nas je že v moštvu Odreda, nedolgo tega pa je začel igrati pri kranjskem Triglavu. Obramba je bila šibkejši del moštva, zato je Arsič moštvo precej okrepil, hkrati pa vlil med svoje tovariše precej samozaupanja, kajti na tekmah sc je v mreži Triglava znašlo vedno manj golov, kar je v veliki meri njegova zasluga. Seveda je poleg njega boljši del moštva krilska vrsta, medtem ko je napad šibkejši, razen Mihelčiča, ki je gonilna sila napadalne vrste. Toda tudi to nameravajo popraviti. Izvedel sem še, da odhaja vratar Arsič te dni na skupnj trening državne vojaške reprezentance, kar je za klub še posebna čast. Dva trenerja, ki veliko zaležeta Ligaško moštvo Triglava nima profesionalnega trenerja. Igralce trenira amaterski trener Klemenc, kj je pri delu zelo vesten in skuša dati po svojih močeh igralcem čim več znanja. Doslej je precej storil za moštvo, vendar je po naravi nekoliko premehak, kar je slaba stran njegovega dela. Toda igralci so disciplinirani in ga vestno poslušajo in ubogajo. Za mladi naraščaj pa skrb; drugi trener, torej tov. Šegula, kj zbira okoli sebe predvsem pionirje. Z njimi je dosegel v letošnjem prvenstvu prav lepe uspehe. Nič manj kot 50 pionirjev je v klubu in roka njihovega trenerja se pri delu dobro pozna. Uprava kluba pa hkrati skrbi za njihovo delo v šoli in ne dopusti, da bi slabi učene; in dijaki igrali ter trenirali, dokler ne popravijo slabih ocen. To je pozitivna lastnost, ki je precej pripomogla, do njihovih uspehov. Kdo je torej zaslužen za uspeh Triglava? Predvsem dober in trden odbor, kj je s pametno politiko ozdravil slabe razmere, z njim vred pa igralci Arsič, Pogačnik, Česen, Štraus, Srakar, Čebulj, Mihelčič, Režina, Štu-lar, Podlipnik, Gajšek, Štular II. in Rozman. Z zaključkom prvenstvene sezone pa kranjski nogometaši še ne nameravajo prenehat; z delom. Resno se pripravljajo na tekmovanje za pokal FLRJ, kjer bodo sodelovali kar z 2 moštvoma želijo pa si tudi tekem z ligaškimi moštvi Ljubljane, Maribora, Branika, Odreda in drugimi, da bi se čim bolje pripravili na nove naloge v jesenskem prvenstvu. Začrtali so sj torej do-bro pot in upamo, da jo bodo_v prihodnosti uspešno prešli. Tone Bančič »Zdi se mi, da imate več talenta za težko atletiko, kakor za orodno telovadbo ...« n ima tj za trenerja, kajti želijo svoj mladj kader čimbolj izpopolniti in si utreti pot spet nazaj, kjer so neikdaj bili, to je v višji razred tekmovanja. Z mladino so zelo zadovoljni, ker je disciplinirana, toda ustvariti hočejo še več mladinskih moštev, OLO RADOVLJICA IMA RAZUMEVANJE Prešeren iz Lesc spada pod okrilje Okrajnega odbora Radovljica. Ta klub ima vsa moštva od prvega do pionirjev in precej živahno deluje. Letos bo organiziral v čast občinskega praznika svoj tradicionalni nogometni turnir, hkrati pa bo poslal dva starejša igralca, ki pač izpolnjujeta potrebne pogoje, v trenerski tečaj. Pri okrajnem ljudskem odboru je klub naletel na precejšnje razumevanje, tako v moralnem kot tudi v finančnem oziru. S tem se ne more pohvaliti Ločan, katerega podpira sem in tja le Garnizon iz Škofje Loke, medtem ko krajevni faktorji in množične organizacije ne nudijo dovolj podpore, da bi se nogometni šport v tem kraju povzpel na kvalitetnejšo raven. Pa vendar z lastnimi silama prehajajo razne ovire in tekmujejo v gorenjskem prvenstvu z vsemi moštvi. Prebrodili so tudi krizo, kj je nekaj časa trajala in stanje pl1 njiih se je precej popravilo, tako da upajo na boljše čase. Kljub razmeroma težkim pogojem pa se na Gorenjskem pojavljajo tud} novi klubi. Ze lani so ustanovili NK Svobodo v Šenčurju, ki združuje v svojih vrstah delavsko in kmečko mladino, pa tudi nekaj dijaštva. Mladine je precej, toda mladinsko moštvo še ni sodelovalo v prvenstvu. Jeseni pa nameravajo vse mladince registrirati, tako da bodo lahko sodelovali v prvenstvenem tekmovanju-Mnogo upanja jim daje tudi ogromno število okoli 60 pionirjev, toda težave so s starši, ki teh dečkov ne puščajo na treninge. Tudi v začetku so imeli težave z domačini, preden so dobili primeren prostor za igrišče, toda sedaj se je vse poleglo in ljudje z razumevanjem gledajo na delo kluba. Nedavno so se opogumili tudi V Bohinju. Tam je precej delavske mladine in vajencev raznih gradbenih in lesnih podjetij. Ustanovili so nogometni klub, pri tem pa dobili precej močno podporo od Goznega gospodarstva v Bohinju, od LIP V Bohinjski Bistrici in bohinjske DPD Svoboda. Tako so tudi prosvetni delavci pokazali, da imajo razumevanje za telesno vzgojo v tem kraju. Največji problem jim je trenutno garderoba in oprema, trenirajo pa sami in jim je trener nujno potreben. Imajo prvo moštvo in kar dve pionirski enajstorici, saj je med pionirji v tem kraju zanimanje za nogomet precejšnje. Klub je šele v razvoju, toda s požrtvovalnim delom bodo storili vse, da se prebijejo v vrste boljših klubov in zavzamejo solidno mesto med njimi. 12 gorenjskih moštev v borbi za pokal FLRJ V sredo 'je bilo v Kranju na sedežu Gorenjske nogometne podzveze žrebanje parov za tekmovanje za nogometni pokal FLRJ-Zbrali so se delegati posameznih klubov in sklenili, da se bo to tekmovanje začelo prihodnjo nedeljo-25. t. m., sodelovalo pa bo na nje-iu 12 klubov iz gorenjskega področja, in sicer Triglav z 2 enajstericama-Mladost iz Kranja prav tako z '2, Ločan in Garnizija iz Škofje Loke, Bled, Tržič, Jesenice, Bohinj, Prešeren iz Lesc in Svoboda iz šem čurja pri Kranju. Navzoči delegat' so sklenili, da bodo vsa moštva vztrajala do konca tekmovanja m da bodo skrbeli za čim boljšo disciplino na igriščih. Posebnost tega tekmovanja je, da bo Gorenjska podzveza podelila zmagovalcu S°' renjskega področja lep pokal. sezoni in pred iliapiadi Prejšnjo nedeljo smo v našem listu objavili mnenja naših najbolj znanih smučarskih funkcionarjev, trenerjev in tekmovalcev o raznih aktualnih vprašanjih smučarskega športa ob zaključku letošnje sezone in pred zimskimi olimpijskimi igrami, ki bodo prihodnje leto v Gortini. V prejšnji številki so spregovorili poleg predsednika dr. Danila Dougana strokovnjaki za alpsko smučanje, danes pa so na vrsti strokovnjaki za teke. Preberite torej, kaj so zapisali o našem tekaškem športu trije predstavniki te discipline, in sicer zvezni kapetan za teke tov. Klančnik Gregor, trener tekačev tov. Knific Jože, in naš najboljši tekmovalec Pavčič Janez. Klančnik Gregor: Ne defalmo si prevefikih iluzij lih alpskega sveta, zato je prednost Severnjakov mogoče nadoknaditi le s skupnimi treningi na snežno ugodnih terenih. Italijani, ki so se po vojni začeli še posebej uveljavljati in ki so postali konkurenti celo Skandinavcem, imajo treninge že od zgodnje jeseni. Oprema ni nikakršen problem, tekmovalcem pa se zaradi državnih podpor ni potrebno boriti z osnovnimi življenjskimi pogoji. Napori, ki so nam še potrebni pri gradnji našega gospodarstva, nam še ne omogočajo sprejemanja sistema dolgotrajnih skupnih treningov, zato tudi za bodočo sezono ne moremo bistveno spremeniti našega treninga. Olimpijskim kandidatom je določen program suhega treninga, ki naj bo v obliki telovadbe, daljših spreho- dov, hitre hoje in tekov, katere lahko vsak prilagodi svojim razmeram. Za uspešno izvedbo kondicijskega treninga bo mogel vsak tekač, ki se pripravlja na 15 km, do smučarske sezone prehoditi oz. preteči okoli 400 km, specialist na 30 km okoli 1800 km in tekač na 50 km po okoli 2000 km. Trening na snegu se bo začel z enotedenskim skupnim nastopom v novembru in se bo nadaljeval poleg individualnega, v prvi polovici decembra 14 dni in v prvi polovici januarja spet 14 dni. Razen tega je predviden, zahvaljujoč jugoslovanski nogometni zvezi, odhod 4 ali celo 6 tekmovalcev na trening na Finsko v mesecu novembru. Ker se večina držav že več let načrtno pripravlja za bodoče olimpijske igre in pri tem vlaga velika finančna sredstva, si ne smemo delati posebnih iluzij. Dosledna izvedba pa nam daje upanje, da bodo naši tekači dostojno zastopali našo državo. Ni je metode, ki bi brez truda in naporov treninga pripeljala do uspehov, zato apeliram na vse tekače, da pokažejo svojo patriotično zavest ter uporno im vztrajno izvedejo kondicijski trening! Smučarska zveza Jugoslavije pa naj omogoči vsaj osnovne materialne pogoje, ker le tako bomo lahko znova pridobili ugled našega tekaškega športa med srednjeevropskimi državami.t Zveznemu kapetanu za smučarske teke tov. Gregorju Klančniku smo zastavili naslednje vprašanje: »Znano je, da imamo pri nas nekaj prav dobrih tekačev. Ali bo mogoče njihove sposobnosti razviti do takšne stopnje, da bi nas uspešno zastopali na olimpijskih igrah? Kakšen naj bo trening v poletnih mesecih?« »Kakor pri vsaki športni panogi, tako je tudi pri smučanju uspeh odvisen od priprav. To še posebej velja za smučarski tek, ki zahteva posebno požrtvovalnost, vztrajnost in napore pri treningu. Relativno zadovoljiv in načrtni trening za olimpijske igre 1936 je omogočil uspešno konkuriranje jugoslovanskih tekačev ostalim Srednjeevropejcem. Po vojni naši tekači niso več pokazali tako blestečih Uspehov. Poleg Severnjakov smo dobili še močno konkurenco pri tek-movalcdhv srednjeevropskih državah. Neuspeh ni, če danes zaostajamo, temveč dejstvo je, da so drugi z dolgotrajnimi in vztrajnimi skupnimi treningi postali boljši. Tradicija, dolge zime, ugodni tereni, visok življenjski standard, omogočajo v severnih državah, da je trening vedno v glavnem na individualni osnovi. Dobri tekači se rekrutirajo pri poljskih in gozdnih delavcih, katerim delo in zadostna hrana prinašata močno fizično kondicijo, specialen trening pa Potrebno izvežbanost in hitrost. Pogoji v Srednji Evropi so drugačni; relativno ugodnejše snežne razmere in daljša zima so le v višjih prede- Pavčič Janez: Treba se bo resno pripravljali Knific Jože: Imam zaupanje v svoie fante »Kul*o si zamišljate trening naših olimpijskih kandidatov? V mislih imamo suhi trening in nato specialno vadbo. Povejte nam tudi imena kandidatov za državno reprezentanco.« . »Čeprav smučke še vedno ne stojijo v kotu, je že tu čas, da se začnemo pripravljati za bodoče olimpijske igre v Gortini. Prav gotovo so naši tekači že nekaj zamudili, ker niso izkoristili* nega do konca v tej sezoni, katerega je še vedno dovolj. Res je, da tekači pretečejo čez zimo dolge kilometre in se kar radi oddahnejo, ker ni več tekem, kar pa po mojem mnenju ni pravilno. Naši tekmovalci se kot popolni amaterji večkrat ne zavedajo, kaj pomeni tudi za njih trening skozi vse leto. Pred dobrim mesecem smo na seminarju trenerjev v Kranjski gori te-mejito prerešetali, kakšen naj bi bil celoletni trening. Prav nič nisem čakal in že proti koncu aprila sem vsem tekačem, ki prihajajo v poštev za državno reprezentanco, poslal program treninga za maj in junij do prvega mnogoboja. Ta trening je lažjega značaja in je podoben atlet-nam je odgovoril na naslednje vpra- skemu. Že na prvem mnogoboju bo-ša”!®: mo ugotovili, ce fantje delajo, in v tej smeri bomo tudi nadalje ukrepali. Trening v poletnih mesecih se bo stopnjeval, dokler bodo kandidati za sestavo državne reprezentance resnično dosegli potrebno kondinci-jo. Tudi tokrat ne gre brez trenerja; Knific Jože, trener naših tekačev, Večkratnega državnega prvaka in danes našega nesporno najboljšega tekača na smučeh Janeza Pavčiča pa smo vprašali, kje so vzroki da naše smučanje ne gre tako, kakor si vsi želimo. Vprašali smo ga še, če leži krivda samo na tekmovalcih samih, ali pa so tudi objektivni razlogi. »Prav prijetno me je presenetilo Vaše vprašanje, ker vidim da imate 9amen znova nekoliko pobrskati v ‘riši smučanji. Zato se tej prošnji ril srca rad odzovem. . Vprašanje, ki ste mi ga zastavili, le prav kočljivo v takšnem položaju, V Kakršnem se danes nahaja naš riiučarski šport. Težko bi poiskali 'rivdo za slabe uspehe v mednarodnem merilu pri tekmovalcih samih, Ceprav sem prepričan, da tudi tekmovalci vedno ne storimo vsega, kar S v danih možnostih lahko storili, fredvsem bi rad poudaril, da pri nas ,ro,iiramo resno le toliko časa, dokler J*® dosežemo najboljših uspehov do-in si tako zagotovimo mesto v ržavni reprezentanci. Potem pa smo jdnenja, da smo s tem dosegli vse. i^veda se takšne »priprave! redno Maščujejo na tekmah v tujini v bor-1 s k valitetnejš-imi tekmovalci. To mojo trditev potrjuje dejstvo, da pri nas nimamo tekmovalcev, razen morda Polde in Muleja, ki bi bili za razred ali dva boljši od drugih in bi v mednarodnem merilu res nekaj pomenili. Po rezultatih sodeč smo večina iste vrednosti, kot celota pa zaostajamo precej za drugimi srednjeevropskimi tekmovalci. Tu seveda ne smemo prezreti dejstva, da se tudi v smučanju pojavlja profesionalizem in da smo morda Jugoslovani edini dosledni amaterji. Še beseda o tako imenovanem »suhem! treningu. Tudi tu je treba upoštevati objektivne pogoje, ki marsikomu onemogočajo, da bi se temeljito pripravil skozi vse leto za zimo, kajti večina naših smučarjev si sama služi kruh in nekateri morajo trdo delati od jutra do večera. Prepričan sem, da bi se z malo več dobre volje lahko marsikaj popravilo. Kar se tiče forme državnih reprezentantov, bi po mojem mnenju moral reči svoje mišljenje trener, ki dobro pozna vsakega posameznika in njegove zmožnosti na snegu. Od vsakega naj zahteva toliko, kolikor pač lahko da od sebe, ne pa samo toliko, da postane najboljši v državi. Seveda pa je treba tekmovalcu tudi nekaj nuditi in mu pomagati, da bo lahko brez škode za zdravje in brez prevelikih izgub na zaslužku dosegel kar zmore. Tu predvsem mislim na nezadostno prehrano nekaterih posameznikov, posebno tistih,, ki živimo v mestih. To so nekatere težkoče, za katere smo deloma krivi tekmovalci sami. Ne smemo pa prezreti dejstva, da se pri mlajši generaciji vse to vedno manj zapaža in da mladi vedo, da samo redna vadba vodi k uspehom. Kdor bo hotel biti v bodočnosti član državne reprezentance, se bo moral vse leto pripravljati, ne pa samo takrat, kadar ga bo volja.! S prvini snegom bodo morali na smučke in vso pozornost bo treba posvetiti temu, da posameznik ne bo pretiraval. Specialno vadbo na smučeh bomo počasi stopnjevali do prvih pomembnejših nastopov. Pri nas je navada, da imamo skupne treninge po 14 dni v vsaki sezoni, kar pa za bodoče olimpijske igre ne bo zadostovalo. Najvažnejše pa se mi zdi, da končno določimo tekmovalce, ki bodo tekli na posamezne proge. Trening na smučeh mora biti prilagojen tako, kaikor zahtevajo tekme na določeni progi. Tisti, ki bo tekel 10 ali 15 km ,bo moral drugače trenirati, kot oni, ki bo tekel 30 ali 40 km. Imena, ki prihajajo v poštev za olimpijske igre (imenoval jih bom po abecednem redu); Goričniik, Hlebanja, brata Kordeža, Kandare, brata Pavčiča, Rožič, Robač, Slivnik, Seljak in še nekaj mlajših so nam poroštvo, da lahko postavimo na vse proge resnično dobre tekače, seveda le pod pogojem, če se bodo tako pripravljali, kot sem zgoraj našteval. Mnenja sem, ker fante vse dobro poznam, da se bodo vestno pripravljali, če bodo dobiti tudi potrebno podporo od SZJ za dodatno hrano. Takšen naporen trenint brez dodatne hrane pomena do mednarodnih nastopov tekmovalce uničiti. Vprašanje zase je tudi oprema za letni trening. Poleg raznih iger bo večina morala preteči prav gotovo čez tisoč kilometrov, za to pa fantje potrebujejo copate in perilo. Če pa SZJ misli, da je to dolžnost tekmovalca, da namreč sam skrbi za opremo, pa rps ne vem, kako bo šlo. Kot trener imam polno zaupanje v naše tekačč in prepričan sem, če bodo fantič trenirali kot smo sklenili in če jim bomo nudili vso potrebno pomoč, potem uspeh na bodočih olimpijskih igrah ne more izostati.« ŠE 14 DNI DO MEDNARODNEGA KOŠARKARSKEGA TURNIRJA Sodelujejo: Ljubljana in Olimpija ter He las in Meillerrandaise Vse kaže, da bodo naši košarkarji imeli v okviru proslav za 10. obletnico osvoboditve redko priložnost, da znova zadovoljijo številne ljubitelje te športne panoge. V dnevih od 1. do 3. julija bodo vsak dan ob 20. uri na igrišču v Šiški tako kvalitetne prireditve, kot jih že dolgo ni bilo v slovenski prestolici. Sodelovala bosta poleg domačinov Ljubljane in Olimpije še prvak Belgije Hellas ter tretjeplasirano moštvo Francije Montferrandaise, v katerem nastopa več državnih rezprezentamtov. Te edinstvene priložnosti ne smemo zamuditi! Nedvomno pa bo ta turnir služil obema slovenskima ligašema za nadaljnje borbe v zvezni ligi kot izvrstna priprava, saj tudi draga moštva, ki so člani zvezne lige, v teh dnevih ne počivajo. Tekmovanje se bo začelo v petek, 1. julija, ob 20. uiri in se bo končalo v nedljo, 3. julija, s tekmo Montfer-randaise : Olimpija. Cene vstopnicam bodo: stojišča po 50, sedeži po 80 din. v predprodaji se bodo dobile samo permanentne vstopnice za sedež po 200 din, ki bodo na razpolago od srede, 22. julija dalje na Košarkarski zvezi Slovenije v Likozar-jevi ulici. - F* 1_- V' A* " Problem kvalitete slovenskega plavanja Siam pum*: m ZIMŠKU ne bo napredka! Zadnja leta z veseljem ugo avljamo, da smo v Sloveniji krizo, ki je zavladala v plavalnem športu, okoli 1. 1950 dokaj zavrih In ne samo to, v kvalitetnem oziru zaznamujemo celo napredek, sicer razmeroma počasen, toda stalen. Plavalni šport zavzema tudi glede množičnosti vedno večji razmah, iz leta v leto se porajajo novi klubi in sekcije, grade novi bazeni, veča število nastopajočih in kvalitetno se jačajo tudi naši provincialni klubi. POZITIVNA BILANCA, VENDAR... Tudi če se ozremo nazaj za slabi dve desetletji, ni stvar tako žalostna, kot jo marsikdo črno gleda. Ves predvojni slovenski plavalni šport se suče okoli dveh blestečih imen (Vilfan, Cerer), ki sta za takratne razmere resnično močno izstopala med vsemi slovenskimi plavalci. Večkrat slišimo pripombe: »Kdaj bomo imeli Slovenci zopet novega Vilfana ali Cererja?! Takrat malokdo pomisli, da imamo tudi danes plavalce, ka so se že približali rezultatom Vilfana 1:00.2 (Hafner 1:01.0, Pirc 1:01.4) in Cererja 2:45.8 (Zrimšek 2:51.0), in ki s svojo mladostjo in nadarjenostjo kažejo, da bi jih lahko presegli. Toda zavedati se moramo, da je rezultat 1:00.2. ki ga je dosegel Vilafn leta 1936 na berlinski olimpiadi, skorajda zadoščal za plasma v finale, danes pa se s takim rezultatom komaj še častno plasiraš na našem državnem prvenstvu. V primerjavi naših plavalcev s predvojnimi pa moramo tudi ugotoviti, da so n. pr. na 400 m in 1500 m prosto, dalje v vseh ženskih disciplinah (z izjemo 100 m prosto) naši povojni rezultati daleč presegli storitve slovenskih plavalcev v letih pred drugo svetovno vojno. Torej tudi ta bilanca je pozitivna. Toda vse te razveseljive ugotovitve močno zblede, če se ozremo po svetu in opazimo, s kako ogromnimi koraki gre plavanje v svetu naprej in s kako bedno majhnimi korakci stopicamo dalje v Sloveniji. ...RAZLIKA SE VEČA Razvoj plavanja v svetu se je zadnja leta tako razmahnil, da se nam zd.i skoraj neverjetno. Vsak dan čitamo o novih rekordih iz vseh držav, celo takih, ki nekoč niso v plavanju pomenile ničesar. Poljska, ki je nekoč mnogo zaostajala za jugoslovanskimi plavalci, ima danes v svojih vrstah svetovnega rekorderja (Petrusevicz) in še celo vrsto odličnih plavalcev (Tolkaczcwski 106m 58.4, 460 m 4:43.7, Kleminska lOOm metuljček ženske 1:19.2, Olej-nik lOOm hrbtno ženske 1:15.9 itd.). Romuni, pr,j katerih pred vojno plavalni šport skorajda nj bil razvit (spomnimo se samo njihovega prvega nastopa po vojni na Balka-niadj 1946). imajo danes plavalce svetovnega slovesa (Popeseu 160 m metuljček 1:64.9), S takim naštevanjem bj lahko nadaljeval, da hi napolnil liebroj časopisnih stolpcev, toda dal sem samo nekaj najbolj značilnih primerov. Ob čitanju takih rezultatov se nam seveda zde uspehi naših plavalcev — čeprav se vsakega dobrega časa razveselimo — tako medli, da se resnično vprašamo: kje so vzroki, da se tako počasi prebijamo naprej, medtem ko nam svet uhaja z velikimi koraki, da se razlika iz leta v leto veča? PRVI POGOJ: ZIMSKI BAZENI... Naš plavalni trening in naši pogoji za trening se od časov Vilfana pa do danes niso prav nič spremenili. Danes trenirajo vsi ljubljanki plavalci prav tako (ali pa še pod slabšimi pogoji), kot so trenirali njihovi kolegi pred 20 leti. In če so takratni plavalci v tistih danih možnostih dosegli višek, potem se ne smemo čuditi, če danes plavalci v istih pogojih ne morejo korenito preseči njihovih rezultatov. Zatopek ne bi bil Zatopek, če bi treniral talko, kot je treniral Paavo Nurmi, in Tumpek bj ne bil nikoli Tumpek, če bi treniral tako, kot je treniral Johny VVeissmiiller. športna tehnika in trening je znanost, ki se razvija in ki zahteva v svojem razvoju za dosego vrhunskih storitev tudi optimalne pogoje. Danes je na splošno v športu neprekinjen 10 ali tt-mesečni trening v letu osnovni pogoj za doseganje vrhunskih rezultatov. Pri plavanju je to seveda tesno povezano z zimskim bazenom. Vse to je danes že tako jasno, kot je jasno, da hokejisti ali drsalcj ne morejo »živeti« brez umetnega drsališča, kot alpski smučarji ne morejo napredovati brez žičnic itd. Ce nj teh osnovnih pogojev, potem se lahko mučimo kolikor hočemo — z glavo skozj zid ne gre ... In da pogledamo še, kako je s tem pri nas. Sezona traja vsega tri mesece (ali pa še manj). In v teh treh mesecih res ne moreš nadoknaditi tistega, kar pridobe plavalci v svetu v 16 ali 11 mesecih. Z dopolnilnimi športi pa tudi ne moreš delati čudeže, kajti glavni element le manjka. Na dan 6. junija (ko pišem tale članek), je situacija takale: v enem izmed ljubljanskih letnih bazenov je sicer voda že teden dni s temperaturo 15—16° C, medtem ko drugega šele polnijo. Res da so plavalci trenirali od meseca februarja do aprila v malem zimskem bazenu. Toda sedaj že mesec dni niso bili v vodi in od tistega zimskega dela je kaj malo ostalo. Niti mesec dni nas ne loči od prvih tekmovanj. Mislim, da je tu vsaik komentar povsem odveč. Za ilustracijo še majhna primerjava. V zadnjem letu zapažamo silen kvalitetni vzpon plavanja v Nemčiji. In če.se vprašamo, kako so to dosegli, dobimo kaj lahek odgovor: Nemčija ima preko 166 zimskih bazenov, od tega 46 zgrajenih po vojni in samo v letu 1955 bodo dokončali gradnjo v osmih krajih. Ob takih pogojih se potemtakem res ne smemo čuditi, da ne moremo hoditi vštric... M.P. Šport i Šoštanju Prejšnjo nedeljo je bila odigrana v Šoštanju prijateljska košarkarska tekma med domačim »Partizanom! in košarkarji iz Štor. Gostje so zmagali 43:31, med njimi se je najbolj odlikoval Lešek. Domačini so igrali brez volje in če bo šlo tako dalje, ne bodo ponovili lanskega uspeha in se vrnili med najboljše v Sloveniji. V sredo so gimnazijci iz Šoštanja dobro pripravili svoj letni telovadni nastop, pri katerem ima največ zaslug prof. Jarnovič. Nastopilo je okoli 250 gimnazijcev. Po nastopu je bila prvenstvena nogometna tekma med Usnjarjem in Konjicami, v kateri je Usnjar z borbenostjo nadoknadil tehnično premoč gostov in zmagal z 1:0 (0:0). LETO XI Štev. 25 Žitnik. Ji Majhna ljubljanska »udjprava« za II. mednarodno prvenstvo Beograda v atletiki je odhajala v torek iz Ljubljane z mešanimi občutki. Trije atleti oziroma atletinje so imeli seveda že nekoliko opravka s stalnim spremljevalcem tekmovanj — tremo, podobno pa se je zgodilo tudi novinarjem, ki so se mrzlično pripravljali na intervjuje z vsemi atletskimi »zvezdami«, ki naj bi jih srečali v Beogradu. Iz zadnjih kotičkov spomina smo poizkušali privleči na dan fragmente tujih jezikov, s katerim bi se kasneje sporazumevali z najboljšimi atleti Evrope. Jugoslavija-ekspres nas je končno le pripeljali v Beograd. Mogoče bo kdo mislil, da smo takoj začeli zasledovati razne svetovne, evropske in druge rekorderje. Stvar pa je bila nekoliko drugačna. Prva »dirka« se je začela za prenočišči in moram priznati, da je bil ta del beograjske turneje mnogo napornejši od vseh razgovorov v madžarskem, ruskem, poljskem, češkem in ostalih jezikih. Se preden smo odšli v Beograd, smo izvedeli, da marsikaterega od največjih »asov« ne bo. Se v zadnjem trenutku pa je odpovedal udeležbo tudi svetovni rekorder v teku na kratke proge Heinz FUtterer. Ideja o nekakšnem evropskem prvenstvu v malem je po številnih odpovedih seveda propadla- kljub temu pa je bilo tekmovanje gotovo naj večje, kar jih je doslej videla Jugoslavija. Tekmovanje bi se moralo začeti v sredo, toda prvo, kar sem videl v sredo zjutraj, ko sem pogledal skozi okno, je bilo temno nebo nad Beogradom in dež, ki kar ni hotel prenehati. Skoraj vse dopoldne je deževalo in organizatorji so začeli prav resno misliti na to, da bi tekmovanje preložili. Okoli poldne se je vreme nekoliko popravilo in vsi smo bili že prepričani, da smo »iz vode«. Meteorologi pa ga tokrat niso polomili in plohe, ki so jih za popoldanske ure napovedali, so res prišle. Ob treh je atletska zveza Jugoslavije dokončno sklenila, da tekmovanje za en dan preloži. Reakcija na ta ukrep je bila 'kaj različna. Ce ne bi meteorologi s svojo napovedjo za četrtek, ki se je glasila »lepo vreme«, tudi zadeli »v črno«, bi morali organizatorji požreti gotovo še vse drugačno kritiko, 'kot so jo taiko. Inozemski tekmovalci so bili nad odpovedjo nekoliko začudeni, saj res ni v navadi, da bi tako velika tekmovanja zaradi malo vode odpovedovali. Odlični madžarski tekač Roz:sav6lgyi bi raje tekel tudi v nekoliko slabšem vremenu že v sredo, in to zato, ker se na dan tekmovanja, pa tudi na dan pred tekmovanjem vse drugače pripravlja in mu je preložitev tekmovanja načrte nekoliko pokvarila. Kljub temu pa je 'bil v četrtek gotovo zadovoljen, saj je imel lepše vreme in boljše tekhKšče. Prva srečanja Novinarjem pa nam je odložitev tekmovanja kar nekoliko prav prišla. Sedaj smo imeli naenkrat mnogo več časa, da poiščemo to ali ono »zvezdo« in poizkušamo seveda tudi čimiveč izvedeti. Najuspešnejše »lovišče« je bil poleg stadiona ležeči hotel Bristol, kjer so trenirali skoraj vsi zbrani atleti dan pred tekmovanjem, nekateri pa še celo na sam dan tekmovanja. Tu je bila nastanjena večina inozemskih in naših atletov. Ko sem v sredo opoldne stopil v restavracijo hotela Bristol, sem se kar naenkrat znašel med evropsko atletsko elito. Res je sicer, da prej skoraj nikogar od znnaih atletov nisem osebno poznal, toda kar hitro mi je uspelo ob posameznih mizah identificirati tega ali onega. Tekmovalci iste narodnosti so se držali seveda bolj skupaj in tako ni bilo težko spoznati ob svetovnem rekorderju Emilu Zatopku tudi njegovo soprogo Dano ter še dva ne dosti manj znana češka atleta Jungvirita in Oiliaka. Toliko »borben«, da bi »rt a padel« tega ali oneiga kar med kosilom, seveda nisem bil. Zato sem se vsedel raje k našiim tekmovalcem in začeli smo prelistavati almanah o jugoslovanski atletiki. Pri sosednji mizi smo slišali tudi slovensko govorico, vendar nam še ni bilo jasno, kdo so naši sosedje. Mlad plavolasi orjak od sosednjega omizja me je po rusko ogovoril in me prosti, naj mu pokažem sliko Lorgerja na prvi strani almanaha. Tako sem povsem slučajmoprišel v stik z odličnimi poljskimi atleti. Piavo- na startu lasi atlet seveda ni bil nihče drug kot metalec kladiva Rut. Treba je bilo samo odpreti spored tekmovanj in takoj mi je postalo jasno, da njegov sosed ni nihče drug kot skakalec v daljino in ob palici Adamc-zyk, tretji v družbi pa je bil, kot sem pozneje zvedel, vodja poljske ekipe »pan« Levinsfci. Precej časa sem se pogovarjal s simpatičnimi Poljaki, tako da so mii medtem že vsi ostali »zanimivi primeri« ušli. Ko smo .poljskim atletom, ki se zelo zanimajo za našo atletiko, nazadnje še poklonili vsakemu en izvod ličnega almanaha o naši atletiki, je bilo prijateljstvo seveda dokončno potrjeno. Le malo je manjkalo, da človek ni imel v žepu že povabila za »gostovanje« na Poljskem. V sprejemni dvorani Bristola sem malo zatem srečal drobno plavolaso osebico in šele moji kolegi so me opozorili, da to ni nihče drug, kot eden trenutno na jboljših tekačev na srednje proge lštvan Rozsavolgyi. Hudiča, sem si mislil, tale pa res ni videti kakšen atlet, še manj pa seveda kot rekorder! Toda ni pomoči, to je bil komaj 58 kg težki in 177 cm visoki madžarski tekač. Pred in po evropskem rekordu Pred tekmovanjem smo seveda lahko samo predpostavljali, da bo Rozsavblgyi glavni junak prireditve. Vedeli smo sicer, da je mož v odlični formi, in tudi sam je izjavil, da bo poizkusiti doseči nov svetovni rekord na 1500 m. Pred tekmovanjem se z Ištvamom nisem pogovarjal. Tudi po tekmovanju je bil kratek razgovor precej »težak slučaj«. Razen madžarščine ni obvladal nobenega drugega jezika, jaz si pa z mojimi petimi madžarskimi besedami seveda tudi nisem mogel dosti pomagati. Ujel sem ga neposredno po teku, ko še ni vedel za svoj rezultat. Napisal sem mu čas, ki sem ga izmeril (5:42.2), kar je enkrat celo odgovarjalo tudi uradnemu času, in mu čestital k novemu evropskemu rekordu. Svetovnega rekorda sicer ni popravil, zato pa je svojemu rojaku Iharosu pdvzel vsaj evropskega. Nazadnje sva »sklenila« še to, da bo še letos nadaljeval napade na svetovni rekord, da pa bo svoj trening usmeril predvsem na olimpijske igre v Melbo-uraeu. Po razglasitvi rezultatov na 1500 m so gledalci zahtevali od novega rekorderja, da preteče častni krog. Zdi se mi, da se je kaj takega zgodilo v Jugoslaviji sedaj prvič. Še nekaj podatkov o rekorderju: 26-'letni lštvan je nadporočnik madžarske vojake in šele tri leta se ukvarja z atletiko. Njegova razvojna pot je šla strmo navzgor od 4 : 44.0 (!!!) v prvem teku do 5 : 42.2 v Beogradu. Trenira redno dvakrat dnevno, vendar ne preostro. Zgodaj zjutraj kakšno uro samo nalahko teče, glavni trening pa ima popoldne. Dan pred tekmovanjem'je te- kel celo vrsto intervalnih tekov na 200 m. Tudi dež ga seveda v treningu ni oviral, saj je imel s seboj kar pet trenerk. Barometer se dviga, razpoloženje pa tudi Naslednji dan zjutraj nas je pozdravilo toplo sonce in kar nekako hvaležni smo bili organizatorjem, ki so prestavili tekmovanje. Vsekakor je mnogo prijetneje gledati tek-movannje, ne da bi človek pri tem b:il čisto premočen, pa tudi rezultati so bili vse kaj drugega. Že dve uri pred začetkom tekmovanja smo se odpravili na stadion Partizana. Čeprav v širnem betonskem ovalu še ni billo nobenega gledalca, je bila slika že tedaj zelo lepa. Vse do zadnje stvari že na svojem mestu, na visokih drogovih so plapolale zastave 9 sodelujočih držav in »rdeče-modri« reditelji stadiona so lepo dopolnjevali barvne učinke. Že uro pred začetkom so začeli prihajati prvii gledalci in na vhodih v stadion je bila gneča vedno večja. Imel sem srečo, da sem kot »teliniik Radia Ljubljana« opravljal svojo dolžnost med tekmovanjem na samem igrišču, kar je bila seveda velika prednost, saj sem mimogrede ujel marsikakšen »ocvirk«. Četrt ure pred napovedanim začetkom je bilo na stadionu že kakšnih 30.000 gledalcev .in do svečane otvoritve se je številka še nekoliko povečala. Na čelu defileja je nosil naš atlet Mugoša državno zastavo, sledilo je »uniformirano« vodstvo tekmovanja in sodniški zbor, za tem pa so korakali najprej inozemski, nato pa še naši atleti. Gledalci so se že sedaj zelo ogreli, največ odobravanja ,pa sta žela zakonca Zatopek, ki sita se z mahanjem zahvaljevala za pozdrave občinstva. Kratek pozdravni govor, izmenjava daril med kapetani moštev in II. mednarodno atletsko prvenstvo Beograda se je lahko začelo. Lorger dvigne gledalce na noge Nestrpno smo pričakovati prvega starterjevega strela, ki je veljal tako imenovani nacionalni skupini na 100 m. Naši mladi tekmovalci so se lepo izkazati in potrdili svoje rezultate. Takoj zatem so doživele svoj »ognjeni krst« tudi atletinje. Tek na 80 m z ovirami je bil po zaslugi Marie Sturm mednaroden. Čeprav so organizatorji napraviti vse, da bi tekmovalkam onemogočili boljše rezultate — sedmo oviro so namreč postavili za 1 m predaleč — je naša rekorderka Milka Babovič dosegla svoj najboljši letošnji rezultat in brez težav premagala Sturmovo, ki je bila lani v Bernu tretja v peteroboju. Prvi tek, ki je zares dvignil gledalce na noge, pa je bil mednarodni tek na 100 m, v katerem smo s posebnim zanimanjem pričakovati nastop dvakratnega češkega rekorderja Jancčeka, ki je nedavno v Pragi premagal Fiittererja. Naš Stanko Lorger je pred tekmovanjem močno zabavljal, ker je moral nastopiti tudi na 100 m. Po tem LETO XI Štev. 25 Stran 6 J , r Vil K * ... Olimpijska rekorderka v metu kopja, Čehinja Dana Zatopkova teku pa mu gotovo ni bilo žal. Favorit za prvo mesto Janeček je imel na startu smolo. Startne jamice niso bile dovolj trdne in ko se je po strelu starterja močno odrinil, zadnja stena jamice ni vzdržala in malo je manjkalo, da fant ni padel na nos. Kljub temu, da so mu konkurenti medtem pobegnili že nekaj metrov, se je hitro pognal za njimi, vendar pod 11 sekund ni več mogel. Že v sredini proge je bilo bolj ali manj jasno, da je treba iskati zmagovalca tega teka med Lorgerjem in Pohlom. Stankov finiš pa je bil mnogo boljši in njegova prednost na cilju precejšnja. S to zmago je Lorger dokazal, da bi tudi v sprintu v evropskem merilu lahko precej »povedal«. Tako dober začetek je seveda močno ogrel gledalce in naš Stanko je bil deležen navdušenih ovacij. Vipotnikov revanš Kočaku Nosilec bronaste medalje iz Berna Madžar Adamik je bil .po svojih rezultatih že nekako »določen« za zmagovalca na 400 m. Njegov rojak Banhalmi pa mu je v zadnji ravnini temeljito prekrižal račune. Grški rekorder Siliš je našim tekmovalcem lepo pokazal, kako je treba teči v zadnjih 50 m, saj je vse tri šele v tem delu proge prehitel. Tek na 800 m naj bi med drugim tudi razčistil vprašanje, kdo bo zastopal Jugoslavijo na bližnjih mednarodnih dvobojih: ali Andrej Vipotnik, za katerega so govorili, da ni v kakšni posebni formi, ali pa morda Partizanova atleta Hočevar in Šarič? Naš Andrej je bil na startu zopet nekoliko neroden in kar mimogrede se je zn. šel med zadnjimi. Imel pa je dovolj priložnosti, da ta svoj plasma kasneje popravi. 400 m je prvi -pretekel Poljak dr. Levandowski, ki po svojem ogromnem koraku spominja^ na Winta, čeprav je mnogo manjši od »pajka« z Jamaice. Vmesni čas je znašal nekaj čez 54 sek. Skupina je bila na pol proge še dokaj strnjena in šele v zadnji krivini se je Levadovmski z vmesnim sprintom odlepil dn prepričljivo zmagal v ča-olii' ' J" rr'-J: su novega poljskega rekorda. Tudi Vipotnik je zopet enkrat pokazal, kako zna finišati, in je brez večjih težav premagal ne samo Hočevarja in šariča, ampak tudi balkanskega prvaka Kočaka, .kateremu se je tako oddolžil za lanski poraz v Beogradu. Po tradiciji — da in ne Nekateri naši atleti so znani po tern, da kar ne morejo premagati kakšnega inozemskega tekmovalca, čeprav ima ta na splošno slabše rezultate. To velja predvsem za našega rekorderja Milakova, ki ima takega »zakletega« nasprotnika v Grku Rubanisu. Tudi tokrat Mila-kov ni mogel ničesar proti tradiciji in Grk ga je zopet premagal. Uspešneje pa je tradiciji kljuboval tokrat Gubijan. Njegov večni nasprotnik je bivši svetovni rekorder v metu kladiva Imre Nemeth. Čeprav je pred tekmovanjem Gubijan izjavil, da mu bo po vsej verjetnosti ušla zadnja priložnost, da premaga Nemetha, se to ni zgodilo in j-e naš rekorder osvojil drugo mesto pred Nemethom, a za odkritjem šamjpionata v Bernu Poljakom Ruthom. Še ena zmaga Lorgerja Kot je predstavljala Lorgerjeva zmaga na 100 m majhno presenečenje, bi bil v teku na 110 m z ovirami za Lorgerja vsak plasma nižji od prvega mesta neuspeh. Stanko seveda takšnega razočaranja ni hotel napraviti in je v razmeroma skromni konkurenci zanesljivo zmagal in že tretjič .ponovil svoj letošnji najboljši rezultat 14.5. V teku na 200... je bilo kar videti, kako se je Janeček 'zagrizel, da popravi slab vtis s 100 m. Razen teka na 1500 m nismo nikjer videti tako suverene zmage, kot na 200 m, kjer je Čeh pokazal, da je za dva razreda boljši od svojih nasprotnikov. V (eku na 100 m za ženske je bilo presneto tesno. Tri tekmovalce v razdalji 1 m in vse v istem času. Nekateri smo videli Baboviičevo celo pred Sturmovo. Toda kaj hočemo, merodajni so samo sodniki. Za konec še dva viška Ne hi hotel natančno opisovati teka na 1500 m. Rezultati so znani in morda samo nekaj komentarja. Tek Rozsavo.lgyija je bil čisto nekaj drugega ikot Bannister : Oten-hajmer pred 4 leti. Takrat nas je dvignila s sedežev dramatična borba dveh enakovrednih tekmovalcev. Madžarski srednjeprogaš Roszavol-gyi je pretrgal vrvico na cilju teka na 1500 m. Nov evropski rekord —• 5:42.2. Drugi tekmovalci so zaostali za več kot 30 m Tokrat pa smo prav tako navdušeno spremljali poizkus rušenja svetovnega rekorda v teku, kjer se j* najboljši boril samo s štoperioo, kar je precejšen handioap. Do nekaj metrov pred ciljem človek še ni vedel ali bo ali ne bo, namreč nov svetovni rekord. Nazadnje so bile samo 4 desetinke sekunde preveč in le dober korak je ločil Rozsa voljni ja od tega, da bi vpisal svoje ime v rekordno listo. Pred tekom na 5000 m še nismo vedeli, da nastopa Emil Zatopek, »češka lokomotiva«, bolan. N{ nam bilo znano, da ni mogel skleniti pravega »prijateljstva« z našim sadjem in da nas je to pripravilo verjetno ob odličen rezultat in veliko borbo. Čudili smo se, ko je Emil, ki je doslej že 16-krat popravljal svetovne rekorde, vedno bolj zaostajal, ne samo za Konradom in Štritofom, ampak tudi za drugimi. Nekakih 1000 m pred ciljem je Konradu, po rodu Avstrijcu, uspel odločilni beg in Štritof je nazadnje kljub novemu jugoslovanskemu rekordu ugotovil le. da da je stanje njegovih dvobojev sedaj že 3:1 za Nemca. Po teku sem nemškega telkača, ki ni bil videt; niti posebno izmučen, vprašal, kaj misli. Malo težko je še dihal, tole pa je le povedal: »Današnja zmaga je seveda moj doslej največj1 uspeh. Škoda, da je bil Emil bolan, kajti sicer bi bil jaz verjetno samo drugi, toda z boljšim časom.« Fanfare, ki so se oglasile vedno pri razglasitvi zmagovilcev, so zadnjikrat zadonele za poljskega skakalca ob palici Adamczyka, ki je po dolgi borbi, bolj z višino kot z nasprotniki, le za las zgrešil poljski rekord na 4.35 m. Še nekaj splošnih ugotovitev. Prireditev je bila gotovo skoraj v vseh ozirih velik uspeh, čeprav smo opm žili predvsem v organizaciji tud1 precej napak. Skoraj v vseh disciplinah smo bili priča odličnim, čeeto celo rekordnim rezultatom, in želeti bi bilo, da bi za prihodnja leta za mednarodno prvenstvo Beograd6 uspeli zagotoviti še boljšo udeležbo, kot je bila letos. Prostor nam danes ne dovoljuje, da bi kaj več povedali o razgovorih z ostalimi »asi« evropske atletike, predvsem o njihovem delu, načrtih in načinu treninga ter tudi o tem, kaj misli]0 o naši atletiki. O tem nameravam0 kaj več spregovoriti v prihodnj1 številki. MARIBORSKE NOVICE Pred kratkim je plavalni klub Branilk ob uvidevni podpori merodajni11 faktorjev uredil sedanji požarni bazen pred Borzo dela v Gregorčičevi ulici v sodoben plavani bazen. Sled' nji bo dolg 25 m, širok pa 16 m. D n njem nameravajo postaviti tribun0 in napeljati električno razsvetljav0’ tako da bo primeren tudi za nočna tekmovanja. Prejšnjo nedeljo je partitzansk0 društvo na Pobrežju z uspelim nastopom proslavilo 25-letnieo ustanovitve društva in ob tej priliki razvilo društveni prapor, katerega .1 društvu poklonila Tovarna pohištva- Med tednom je bil zaključen n ' niški turnir pionirjev, na katercn je sodelovalo 24 igralcev. V fina je Založnik premagal Honška 6: • 6:1. . , Marljiva članica sabljaškega klu^ ba Branik Frangeš Jožica je v So®1' boru osvojila letošnji naslov državne prvakinje v floretu. Za ta uspe ^ se ima v veliki meri zahvaliti sv°” jemu požrtvovalnemu trenerju M° horju Metodu. V četrtek popoldne je okoli gledalcev prisostvovalo prvi tr ning-tekmi naše državne rokometa reprezentance, ki se v Mariboru Pr pravlja pod vodstvom zveznega k petana Snoja za nastop na sveto nem prvenstvu. Kot sparing-partn^ je nastopilo moštvo Branika, k' je v prvem polčasu dobro drža ■ medtem ko je v drugem pojfa. prišla do izraza hitrost im kondicri reprezentantov. Zmagala je držav reprezentanca 13:6 (3:3). mil ali aflefslm litinp ? Mmk medharod Rezultati: 109 m — I. skupina: Lorger (J) 10.6, Polil (Nem) 10:8, Varadi (M) 10.9, Petrakis (G) in Janeček (ČSR) 11.0, Pecelj (J) ll.l, II. skupina: Dragaševič 10.8, OslakoviČ 10.9, Unger 10.9, Petrovič 11.0, Ivančevič 11.2, Trifunovič 11.2, 200 m: Janeček (CSR) 21.2, Petrakis (G) 22.0, Osla-kovuč (J) 22.1, Pohl (Nem) 22.1, Varazdi (M) 22.2, Unger (J) 22.3, 490 m: Banhalmi (M) 48.5, Adami k (M) 48.9, Siliš (G) 49.6, Grujič (J) 49.7, Dovjanič (J) 50.1, Miladinovič (J) 50.3, 800 m: Levandovvski (P) 1:50.5 (rekord), Vipotnik (J) 1:51.3, Koča k (T) 1:52.1, Hočevar (J) 1:52.7, Sarič (J) 1:53.5, 1500 m: Rozsav61gyi (M) 3:42.2 (rekord), Jungvirt (CSR) 3:47.8, Ra diši č (J) 3:48.4, Mugoša (J) 3:48.8, Laufer (Nem) 3:49.0, Onel (T) 3:49.6 (rekord), 5000 m: Konrad (Nem) 14:17.0, Štritof (J) 14:18.6 (rekord), Kokpinar (T) 14:27.0 (rekord), Maynard (VB) 14:35.0, Zatopek (CSR) 14:49.6 Berta (M) 14:57.0, 110 m ovire: Lor- ger (J) 14.5, Vine (VB) 14.9, Kovač (J) 15.7, Rukavina (J) 15.8, višina: Marjanovič 195, Boškovič 185, Šepa 185, palica: Adamczyk (P) 4.30, Hommonay (M) 4.25, Rubanis (G) 4,29, Mi lakov (J) 4.10, Lukman (J) 4.00, Budimski (J) 4.00, krogla: Stoklasa (CSR) 16.05, Škiljevič (J) 15.45, Pavlica (J) 14.98, Šarčevič (J) 14.88, Levad (M) 14.44, disk: Cihak (CSR) 51.16, Levai 47.84, Krivokapič (J) 47.42, Krnjajič (J) 46.11, kladivo: Rut (P) 58.00, Gubijan (J) 56.84, Nerneth (M) 56.55, Galin (J) 54.19, Engel (CSR) 53.85,' Bezjak (J) 52.13; ženske — 190 m: Sturm (Nem) 12.6, Ba-bovič (J) 12.6. Stamejčič (J) 12.6, Frank (J) 12.9, 80 m ovire: Babovič (J) 11.7, Sturm (Nem) 12.1, Tuce (J) 12.3, Bajželj (J) 12.8, Baradič (J) 12.8, daljina: Sturm (Nem) 5.69, Tuce (J) 5.23, Stamejčič (J) 5.23, Bajželj (J) 5.13, kopje: Zatopek (CSR) 49.04, Vigh (M) 48.33, Petrovič (J) 39.66. Krasznai vrgel kopje 77.01 m Nov odličen madžarski rekord v metu kopja je dosegel v Budimpešti Krasznai z odličnim rezultatom 77.01 m. Na tem tekmovanju je Mihaly£i popravil tudi rekord v krogli z rezultatom 15.88 m. Wes Santee je v Stoktonu premagal na 880 y Arnie Sowella, katerega smatrajo za trenutno najboljšega tekača na 830 m. Rezultati — 100 y: Watson 9.6, 220 y: Wat-son 20.9, 880 y: Santee 1:49.1, 120 y ovire: Davis 14.0, krogla: O’ Brien 17.55, disk: O' Brien 51.90. Skoraj vsi boljši francoski atleti so nastopili na tekmovanju v Parizu, ki je dalo večje število dobrih rezultatov. Najbolj sta se odlikovala Battista in Husson, ki sta dosegla nova francoska rekorda. Battista je dosegel v troskoku rezultat 15.16, Husson pa je vrgel kladivo 54.76 m. Naši odbojkarji v finalu Spartanska pripravljenost vzboifaih držav (Poseben dopis za »Polet« z evropskega košarkarskega stva od Borisa Kristančiča) prven- Ceprav za letošnje evropsko prvenstvo v košarki zvezni kapetan A ca Nikolič ni upošteval v državni reprezentanci standardnega igralca Borisa Kristančiča, ker je še vedno rekonvalescent, je kljub temu Kristančič odpotoval v Budimpešto, kjer prisostvuje velikim borbam za najvišji naslov v Evropi. Pred odhodom nam je Boris obljubil, da nam bo poslal iz Budimpešte nekaj zanimivosti s tega tekmovanja, seveda s pripombo, če bodo pisma pravočasno prišla. Obljubo je tudi izpolnil, žal pa pisma iz glavnega mesta Madžarske prihajajo s precejšnjo zamudo. Danes objavljamo njegov prvi prispevek, kateremu bodo sledili še drugi. MONOPOL Devetkrat od leta 1935 je generalni sekretar FIB Johnes otvarjal evropska prvenstva. Ta nagovor bo lahko še naprej ostal stereotipen. Vedno je ugotovil številčni in kvalitetni napredek. Toda njegovim zadnjim besedam so se že začela izmikati tla. Košarka postaja čedalje bplj popularna, toda na račun vedno večje nepristopn ostri. O tem se ni govorilo ne Uradno ne privatno. Prišlo mi je na misel, ko sem dobil listo z madžarskimi igralci. Takšna je bila: Benhegy (191 cm), Czinkan (190), Hdy (191), Papp (199), Zsi-roc (195), Bogar (190), Simon (194,) Benc-ze (200), Dallos (180), Czelko (196), Toth (192), Hody (192) — torej 10 ljudi, visokih čez 190 cm! Povprečje madžarske nogometne enajsterice pa je 174. Polnih 16 cm razlike med visokimi in nizkimi »asi«. To zgovorno priča, da so košarkarske interesne sfere res visoke. In da smo šele na pol poti, pa prepričljivo kaže mnenje košarkarskih strokovnjakov, da je *hož visok 190 cm — košarkar srednje postave. Moramo spoštovati velikanski trud, ki so ga vložali trenerji, da so »ki-klopi« postali gibčni, hitri, da so jim spremenili statičnost v eksplozivnost in dodali vso tehnično opremo majhnih. Ce-Uiti moramo na ta način priborjene zmage nacionalnih ekip. Treba pa se je tudi vprašati — quo vadiš? , ZA AMATERJE »OUT OF LIMIT« K sreči sta dve ekipi odpovedali sodelovanje, tako da bodo moštva igrala ^kaj tekem manj. Finalisti v 12 dneh 11 — ostale ekipe pa 10 tekem! Desetkrat po eno uro peklenskega tempa utrujajočih sprintov, sunkovitih ustav-lanj, tisočih skokov z maksimalno zmogljivostjo, tire popolne koncentracije itd. Ko sem bil v najboljši formi, sem po trodnevnem turnirju običajno potreboval teden dni počitka. Zato sem mnenja, da bo za večino ekip uspeh že, če bodo vzdržali tekmovanje do konca. Podvig bodo verjetno ekipe drago plačale — s slabim plasmajem in morda celo z zdravjem igralcev. Spomnimo se, kako smo izgubili našega najboljšega igralca Geča, ki je zaradi izčrpanosti po moskovskem turnirju zbolel! Favoriti prvenstva Rusa, Madžari, Bolgari in Cehi so se pripravljali spartansko po več mesecev. Na razpolago imajo 12 igralcev istih kvalitet. Mi smo se pripravljali le 10 dni, Francozi so bili brez skupnega treninga, kakor tudi cela vrsta drugih reprezentanc. Da je mera polna, odpade levji delež igre le na 7 ali 8 igralcev. Po ostrih borbah kvalifikacijskega tek-movnja bodo v finalu moštva z »živalsko« vzdržljivostjo brez težav odpravila izčrpane nasprotnike in z lahkoto zasedla visoka mesta. Tako je na kvalifikacijski tekmi Italija : Turčija preudarni trener italijanske reprezentance izkoristil to priložnost in dokazal svoje velike sposobnosti kot tehnični vodja. Proti visokim in postavnim Turkom je vrgel v ogenj pet majhnih igralcev, ki so igrali pressing. Turki so vodili s precejšnjim naskokom. V 10. minuti je zamenjal vso petorko in z drugo nadaljeval na isti način. Proti koncu polčasa so upehani H&mm u$f,.. Kdo ne pozna plavolasega, od sonca ožganega dolgoprogaša Ljubljane? Predvsem letos ga je po nekaj lepih in uspešnih nastopih ljubi jan siko občinstvo šele »spoznalo« in sedaj se na vsakem tekmovanju, kjer nastopa, vedno pogosteje sliši vzpodbujanje: »Saša, Saša!« Zmaga nad Mihaličem na uličnem teku v Zagrebu, nov slovenski rekord na 5000 m in še nekaj odličnih rezultatov, to je bilanca Saše Špacapana po komaj 2 mesecih letošnje sezone. Precej dolgo je trajalo, da se je uvrstil med najboljše slovenske atlete, nazadnje pa tudi med rekorderje. Pred šestimi leti je prišel na stadion Železničarja in bolj od daleč gledal atletski trening. Za atletiko pa se je kmalu ogrel, zbral skupaj ves svoj pogum in prosil funkcionarje, če sme nastopiti na klubskem krosu. To je bil začetek uspešne atletske kariere, ki je dosegla letos svoj višek. Precej je treniral, toda skoraj vsako leto je ravno v najbolj nepravem časn trening prekinjal in zato tudi zaman čakal na večje uspehe. Najprej se je poizkušal na srednjih progah in šele lani se je usmeril na daljše teke ter takoj dosegel mnogo boljše rezultate. Nihče ga ni smatral za kakšen izreden talent, zato so prišli njegovi letošnji uspehi za mnoge precej nepričakovano. Ko sem ga srečal po nedeljskem rekordnem teku in ga vprašal, kako je pravzaprav prišlo do tega, da je letos kar nenadoma napravil skok med najboljše jugoslovanske atlete, mi je simpatični atlet Ljubljane takole povedal: »Odprlo se mi je pač. Niti nisem treniral posebno močno. Res pa je, da sem imel stalen trening tudi vso zimo. kar mi je te rezultate omogočilo.« Zanimalo me je tudi, kaj meni ® trenutno najboljšem slovenskem dolgoprogašu njegov tre- ner Gabršek. Trener Ljubljane je s svojim atletom letos zelo zadovoljen, saj se je uspel otresti svojih napak iz prejšnjih let. Še vedno pa mu manjka samozavesti in vse prehitro vrže med tekom puško v koruzo. Nekoliko več samozaupanja in borbenosti, pa mu ne bo težko doseči še vse drugačnih rezultatov. Njegova glavna, čislo atletska napaka pa je premajhna osnovna hitrost. Oglejmo si z nekaj številkami razvojno pot 25-letnega elektro-monterja, ki ni samo odličen športnik, ampak tudii v svojem poiklicu mož na svojem mestu. Za primerjavo naj služijo njegovi najboljši rezultati na 3000 m in 5000 m : 1950 9:20.0 — 16:01.7, 1951 — 17:59.0. 1952 9:24.0 — 16:43.6, 1953 9:19.0 —, 1954 9:10.4 — 15:29.6. 1955 8:41.0 — 15:06.4. Gotovo ne bomo rekli nič preveč, če trdimo, da dosedanji rezultati še zdaleč niso zadnja meja špacapa novih možnosti. Še letos bomo najbrž lahko prvič v zgodovini slovenske atletike zabeležili rezultat pod 15 minut na 5000 m, pa tudi slovenske rekorde na 3000 m in 10.000 m sta gotovo v precejčnji nevarnosti. Turki izpustili vodstvo. V začetku drugega pa sta stopila na fronto dva italijanska velikana in pregazila od pressin-ga izčrpane turške orjake. PROGRAM IN ORGANIZACIJA Z organizacijo je večina zadovoljna, razen preradovednih novinarjev. Obe nadstropji Nep-stadiona sta od jutra do mraka zadimljeni od cigar fotoreporterjev, daktilografov, prevajalcev, kjer se v govor en ju telefonov, ropotanju pisalnih strojev lahko le kriče sporazumevaš, kjer 15 uradnikov komaj utegne odbijati stalno obleganje poklicnih kolegov. Med tednom lahko igralci vsak večer obiščejo eno od obeh bucLimpeštanskih oper, razen tega pa lahko -vidijo zanimive nogometne tekme za madžarsko prvenstvo, atletske prireditve in podobno. Programa ne zmanjka niti ob prostem dnevu, ko je predviden izlet z ladjo. Tako je umik vseh popolnoma izpolnjen. Večini je le žal, da se ob redkih prostih dnevih ne morejo pridružiti kopalcem v vrsti lepih bazenov na Margaret Si getu. sredo se je v Bukarešti začelo evropsko prvenstvo v odbojki, na katerem sodeluje tudi odbojkarska reprezentanca Jugoslavije. Prve tri dni so bile na sporedu kvalifikacijske tekme v 4 skupinah. Naši reprezentanti so igrali v 2. skupini, v kateri je bil tudi eden favoritov prvenstva — reprezentanca CSR. Naši odbojkarji so brez težave odpravili Egipt in Avstrijo, zato pa so doživeli težak poraz proti Češki, ki je zmagala 3:0 (15:13, 15:1 in 15:4). Ostale tekme v 2. skupina: CSR : Egipt 3:0, CSR : Avstrija 3:0, Egipt : Avstrija 3:1. V finale sta se uvrstili ekipi CSR s 6 točkami in Jugoslavija 4. Sledi Egipt 2 in Avstrija 0. V ostalih kvalifikacijskih skupinah so bili doseženi naslednji rezultati: 1. skupina: SZ : Francija 3:0, Albanija : Finska 3:0, SZ : Albanija 3:0, Francija : Finska 3:0, SZ : Finska 3:0, Francija : Albanija 3:0. — Lestvica: SZ 6, Francija 4, Albanija 2, Finska 0. 3. skupina: Madžarska : Bolgarija 3:2, Madžarska : Belgija 3:0, Bolgarija : Belgija 3:0. — Lestvica: Madžarska 4, Bolgarija 2, Belgija 0. 4. skupina: Romunija : Poljska 3:2, Romunija : Italija 3:0, Poljska : Italija 3:0. — Lestvica: Romunija 4, Poljska 2, Italija 0. V tekmovanju ženskih ekip so znani doslej naslednji rezultati: SZ : Bolgarija 3:0, Romunija : Madžarska 3:0, CSR : Madžarska 3:0. Švedska : Romunija 4:1 V Goteborgu sta se srečali nogometni reprezentanci Romunije in Švedske. Domačini so slavili zasluženo zmago z rezultatom 4:1 (2:0). Nekaj dni prej so igrala Premagali smo Cehe, Češki košarkarji si bodo gotovo dobro zapomnili jugoslovansko ekipo, ki jim je tudi tokrat, podobno kot na zadnjem šampionatu v Moskvi, pokvarila izglede na boljši plasma, mogoče celo za osvojitev prvega mesta. Naši košarkarji so namreč z odlično igro uspeli premagati ekipo CSR z 52:49 (26:32). Manj uspeha smo imeli v ostalih srečanjih. Proti Rusom nismo imeli kaj iskati PRAVILNE REŠITVE ODREZKA ST. 41 Mačva : Odred 1 Ljubljana : Branile x Maribor : Šibenik 1 Kladivar : Split 2 Sobota : Nalta 1 Hudar V. : Rudar T 1 Aluminij : Proletarec 1 Kovinar S. :Bratstvo 2 Branik NG : Krim 2 Slovan : N. Gorica 1 Triglav : Aurora 1 Grafičar : Postojna 2 Med 4670 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom št. 41 imajo po 8 pravilnih rešitev: 1. Zupan Jože, Trbovlje, Kol. 1. maj št. 31; 2. Gospodaric Alfonz, Stožice 2; 3. Rozman Anton, Sp. Duplje 43; 4. Prestii- ger Bernard, Maribor, Kneza Koclja 19, 5. Zmauc Miro, Ljubljana, Cankarjeva 18; 6. Visočnik Bojan, Ljubljana, Zupančič čeva 13/1; 7. Guček Adolf, Ljubljana, Kolodvorska c.; 8. Milojevič Milan, Ljubljana, Dravska 14 (2 odrezka), 9. Pogačnik Božena, Ljubljana, Poljanska c.; 10. Rožman Marko, Ljubljana, Gradišče 2; 11. Brenčič Zmago, Ljubljana, Ciril-Metodo-va 17; 12. Vorglč Stevan, Ljubljana, Stros-smajerjeva 4; 13. Skoda Stane, Ljubljana, Rožna doline c. XVII. 22.; 14. Slamič Marko, Ljubljana, Rožna dolina c. II. 36; 15. Sočan Baldi, Ljubljana, Stefanova 16; 16. Jarc Janez, Ljubljana, O hišk ega 2; 17. Kolarič Stanko, Ljubljana, Poljanski nasip 40; 18. Hegeduš Stefan, Ljubljana, Le-podvorska 23 (3 odrezki). Vsak prejme 952 din. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 48 1. Jugoslavija i Švica ll. pole.) 2. Jugoslavija : Švica (konč rez.) 3. Nemčija s Jugoslavija (I. polč.) 4. Nemčija : Jugoslavija (konč. r.) 5. Austria (D) : Vienna 6. Admira : FC Wien 1. GAK : Sportklub 8. Simmering ; Wacker 9. LASlt : Stadlau 10. Bregenz : Kapfenberg 11. Rapid : Austria (S) 12. Nemčija : Jugoslavija Točen naslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj; Ulica in hišna številka: Romuni v Oslu, kjer so premagali reprezentanco Norveške z 1:0 (1:0). V Amstrdamu je zasedala specialna komisija FIFA, sestavljena iz 3 članov — Lotsy (Nizozemsika), Rous (Anglija) ir Gassmann (Švica) — ki je imela naloge določiti način izvedbe nogometnega tekmovanja na olimpijskih igrah v Melbour-neu. Najprej so ugotovili, da je svoje udeležbo na igrah dokončno potrdilo 2 držav. Ker bo samo 16 reprezentanc lahko igralo v Avstraliji, so potrebne kvalifikacijske tekme. Izžrebali so tud že pare, pri čemer so tudi nekoliko upoštevali geografsko lego. Žreb je določi takole: Romunija : Jugoslavija, ZDA Mehika, Egipt : Abesinija, Vzhodna Nemčija : Madžarska, SZ : Izrael, Bolgarija Anglija, Zahodna Nemčija : Turčija Kambodža : Vietnam, Filipini : Kitajska. Perzija : Afganistan, Indonezija : For-moza, Koreja : Japonska. Brez kvalifikacij pridejo v končno tekmovanje Poljska, Siam, Indija in Avstralija 'kot prireditelj. Do 1. avgusta 1956 morajo nasprotniki odigrati po dve tekmi, v primeru enakega števila točk odloča razmerje golov, če pa je tudi to enako, sc igra podajček 2 X 15 minut. V nedeljo in med tednom sta bili odigrani dve koli nogometnega prvenstva Avstrije, ki sta dali naslednje rezultate; FC Wien : LASK 0:1, Kapfenberg : Sim-mering 3:2, Sportklub : Ra pid 2:2, Wac-ker : Vienna 2:3, Austria (S) : Austru (D) 2:2, Stadlau : Bregenz 3:0, GAK : Admira 0:3, LASK : Wacker 1:2, Vienna : Austria (S) 3:0, Simmering : Sportklub 3:1, Rapid : FC Wien 3:3, Austria (D) : Stadlau 6:1, Bregenz : GAK 0:4, Admira : Kapfenberg 3:3. — Lestvica: Vienna 37, Sportklub 36, Wacker 32, Rapid 32, Austria (D) 29, Admira 25. in smo izgubili z 52:72 (28:45). Boljši odpor pa bi naša reprezentanca morala vsekakor nuditi Romunom, ki so nas visoko porazili s 93:68 (41:30). Poraz proti Madžarom v razmerju 34:48 (11:23) še ni tako hud, če upoštevamo da so Madžari na lestvici zelo visoko. Vse kaže, da bo šele tekma med SZ in Madžarsko odločila, kdo bo evropski prvak za letošnje leto. Ostali rezultati v finalni skupini: CSR : SZ 81:74, Romunija : Poljska 69:59, Madžarska :Bolgarija 69:59, SZ : Italija 54:48, Poljska : CSR 72:68, Bolgarija ' : Romunija 73 : 46, Madžarska : Poljska 98:66, SZ : Bolgarija 82:62, Italija : Romunija 73 : 70, Bolgarija : Poljska 62:57, Madžarska : Italija 81:65, Poljska : Italija 67 : 59. Vrstni red je sedaj takšen: Madžarska 9, Bolgarija 8, SZ 7, Poljska 7, CSR 6, Romunija 6, Jugoslavija 6, Italija 5. Reprezentance, ki se niso uvrstile v finalno tekmovanje, nastopajo v tolažalnem turnirju, kjer so bili doslej doseženi naslednji rezultati: skupina A: Anglija : Švica 59:53, Nemčija : Avstralija 46:42, Finska : Anglija 94:60, Švica : Nemčija 35:34. — Lestvica: Nemčija 6, Anglija 5, Švica 5, Finska 4, Avstralija 3. Skupina B: Turčija : Švedska 87:46, Francija : Luksemburg 84:30, Luksemburg : Danska 46:30., Francija : Danska 96:26, Luksemburg : Švedska 65:59, Turčija : Danska 82:33, Francija : Švedska 84:36. — Lestvica: Turčija 6, Francija 6, Luksemburg 6, Švedska 5, Danska 4. Madžarski košarkarji premagali Rase Z včerajšnjo zmago nad košarkarsko reprezentanco Sovjetske zveze so si madžarski košarkarji verjetno že zagotovili naslov prvaka Evrope v košarki. 2e prve tekme so pokazale, da Rusi niso več tista nepremagljiva ekipa, kot so bili pred nekaj leti. Sedaj so jih najprej premagali Cehi, zatem pa še Madžari s precejšnjo razliko, saj se je rezultat glasil 82:68 (39:30). Naša repre- zentanca je tudi svojo predzadnjo tekmo z reprezentanco Poljske izgubila z rezultatom 59:67 (29:31). Le zmaga nad la tli j o lahko našim košarkarjem še prinese več kot 8. mesto. Ostali rezultati finalne skupine: SZ : Romunija 83:66, CSR : Italija 96:48, CSR : Romunija 91:69, Bolgarija : Italija 76:72. Pred zadnjim kolom je vrstni red naslednji: Madžarska 11, CSR 10, SZ 10, Bolgarija 10, Poljska 9, Ro munija 8, Italija 7, Jugoslavija 7. V tolažilni skupini so bili včeraj o o. ženi naslednji rezultati: Francija : An glija 103:56, Nemčija : Danska 51:49, Finska : Turčija 55:54, Avstrija : Luksemburg 80:55, Švica : Švedska 53:43. VMIedon se bliža Jutri se bo v Londonu začelo največje teniško tekmovanje na svetu, tradicionalni turnir v Wimbledonu. Na letošnjem turnirju bodo sodelovali skoraj vsi najboljša teniški igralci sveta in nič manj kot 34 držav sodeluje s svojimi predstavniki na turnirju. Organizatorji so določili za nosilce skupin pri moških naslednje igralce: Trabert (ZDA) : Roscwail (A), Seixas (ZDA), Hoad (Avstral), Ilart-wig (Avstral), Drobny (Eg), Patty (ZDA) in Davidson (Šved). Pri ženskah so kot prve postavljene naslednje: Hart, Brough, Baker (ZDA) in Mortimer (VB). V ostalih disciplinah tvorijo »okostje« naslednje dvojice: pri moških: Seixas-Trabert, Hartwig-Hoad, Fraser-RosewaIl in Patty-Richardson; ženske: Hart-Da vi dson, Fleitz-Hard (ZDA), Lloomer-Ward in Mortimer-Shilcock (VB); mešane dvojice: Seixas-Hart, Morea-Brough, Rdchardson-Hard, Hoad-Stalex. Se nekaj zanimivi* * * 1 * * * 5 6 srečanj 1. kola: Wortinoton (Avstral) : Vincent (ZDA), Palada (J) : Draper (Sp), Davidson (Šved) : Richardson (ZDA), Motiram (VB) : Mulloy (ZDA), Panajoto-vič (J) : Ahmad (Pak), Širola (I) : Larsen (ZDA). 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah Opomba: 1.—2. mednarodna nogometna tekma v Beogradu, 3.—4. tekma mladih nogometnih reprezentanc v Frankfurtu, 5.—11. zadnje kolo avstrijskega nogometnega prvenstva, 12. atletski dvoboj v Augsburgu. ‘OMt, LETO X) Štev. 25 Stran 7 Hrvatsko-slovenska nogometna liga Branik se |e ^zmaza isto dosegla iudi Ljubljana v cene Napredek in lepa udeležba Tudi tekmovanje zadnjega kola hrvatsko-slovenske nogometne lige, s čimer je ta liga nehala svojo življenjsko pot, je bilo do zadnjega napeto. Odločalo je namreč o tem, kdo bo nastopal v podzveznem tekmovanju. To je med Slovenci zlasti veljalo za mariborska rivala Branik in Maribor. Maribor si je zapisal svojo sodbo s porazom v Splitu. Tako sta se uvrstila v consko tekmovanje Ljubljana in Branik, medtem ko bosta morala Maribor in Kladivar nastopati v podzveznem prvenstvu. Poleg slovenskih enajsteric so postali člani conske lige še Borovo, Trešnjevka in Reka, pa tudi Split in Šibenik sta se uvrstila v svojo cono. S tem smo zaključili za nekaj časa precej burno tekmovanje na naših nogometnih igriščih, naše klube pa čaka nova naloga, tekmovanje za pokal FLRJ. Cučlco, Gabrijan, Železinger, Posavec, Plaznik, Leskovar, Herzman-sky, Vitek (trener Kodrnja). Šibenik : Ljubljana 2:1 (1:1) Split : Maribor 3:0 (1:0) Rijeka : Kladivar 6:0 (3:0) Trešnjevka : Uljnnik 7:0 (4:0) BRANIK : SEGESTA 1:1 (1:0) Maribor, 19. junija. Braniku je šlo danes za biti ali ne biti, oziroma za ostop d consko ligo, Segesti pa za isto stoar. Zato sta obe moštoi d začetku zaigrali zelo nervozno in je prišlo tudi do velikega števila prekrškov, tako da je moral sodnik Logar neprestano žvižgati. za katerega poraz so izvedeli na igrišču. Segesta: Dražinovič I, Smeh, Dju-laj, Popov, Franjevič, Sokler, Stram-berger, Zuban, Maričevič, Dražinovič II, Tcnšek (trener Kokotovič). Branik: Grizold, Matuš, Vovk, Borovo : Tekstilne 0:5 (0:4) Splii/t 22 14 2 6 34:23 30 Borovo " 22 13 1 8 38:24 27 Šibeniik 22 12 2 8 48:33 26 Trešnjevka 32 tl 4 7 45:42 26 Riijelta 21 10 5 6 27:19 25 Segesta 10 5 7 37:30 25 Tek-stiilac 9 6 7 37:32 24 Ljubljana 21 7 7 7 36:24 21 B rartik 22 7 4 11 30:45 18 Maribor 22 7 3 12 28:40 17 Uljaniik 22 5 4 13 22:40 14 Kladivar 22 4 1 17 25:75 9 Začetni udarec so imeli gostje, ki so takoj izsilili kot, toda to je ostalo brez posledic. V 6. minuti pa je Plaznik zaposlil Dražinoviča, vendar vratar gostov ni klonil, kakor tudi ni klonil devet minut kasneje, ko je izboksal prosti strel proti svojemu svetišču. Takoj za tem je Posavec z desne strani poslal lepo žogo pred nasprotna vrata. Vitek jo je v teku z glavo zanesljivo poslal v mrežo in s tem povedel svoje moštvo v vodstvo 1:0. V protinapadu je sledil kot proti Braniku — brez uspeha — takoj za tem pa so imeli gostje ugodno priložnost. Grizold je v padcu zagrabil zrak, toda žoga je šla k sreči v out. Za tem je sledila igra v polju, ki je prinesla v 35. minuti nevarnost za Branikovega vratarja, pa se je na srečo končala izven igrišča. Vitkov pobeg po krilu bi morda rodil uspeh, toda v sredini igrišča ni bilo nikogar, ki bi mu žogo podal. V začetku drugega polčasa so sledili menjajoči se napadi gostov kot domačih ter bi pri tem zlasti omenili nepotrebni dribling Vitka, ki je zaradi tega izgubil žogo. Igralcem enih kot drugih se je poznala precejšnja utrujenost, ki je tudi vplivala na igro. V 64. minuti pa so izvedli gostje napad po sredini, obramba Branika se ni mogla odločiti za start in Draženovič je iz razdalje 6m dosegel izenačenje 1:1. Domači so nato po nepotrebnem zadrževali žogo ter s tem onemogočali hiter prodor in presenečenje nasprotnikov. Sledilo je še par izmeničnih napadov in tik pred koncem prekršek proti Segesti, nato pa je sodnik odžvižgal — tekma se je končala neodločeno 1:1. Ob tem njegovem žvižgu so se oddahnili poleg igralcev tudi gledalci, saj je Branik z neodločenim rezultatom za točko boljši od svojega krajevnega rivala, lasi košarkarji B. v Evropi Danes popoldne je igrala naša reprezentanca košarkarska reprezentanca na evropskem prvenstvu v Budimpešti še svojo zadnjo tekmo. Dolgo časa je kazalo, da bodo naši predstavniki premagali Italijo, saj so vodili po prvem delu igre s 40:33. Tudi v sredi drugega polčasa so imeli še vedno nekaj košev prednosti. Nazadnje pa so Italijani zaigrali zelo hitro in precizno streljali na koš, najprej izenačili, potem pa zmagali s 3 točkami razlike z rezultatom 69:66. Za Jugoslavijo so bili uspešni: Ciirčič 26, Loei 10, Demšar 8, Po-povič 8, Bjegojevič 6, Miiller 4. V drugi finalni tekmi je Sovjetska zveza premagala Poljsko s 101:76. Preostali dve finalni tekmi, ki bosta odločali o naslovu prvaka Evrope, bosta odigrani šele zvečer, tako da ne moremo več pravočasno dobili rezultatov. Brez tekem Madžarska : Romunija in ČSR : Bogarija je lestvica evropskega šampionata takale: Roma 2:5, Udinese : Atalanta 5:1, Lazio : Bologna 0:0, Triestina : Fio-rentina 1:1. — Končna lestvica: Milan 48, Udinese 44, Roma 41, Bologna 40, Fiorentina 59, Napoli 38, Juventus 37, Internazionale 36, Torino 34, Sampdoria 34, Genoa 31, Ca-tania 30, Lazio 30, Triestina 30, Atalanta 28, Novara 28, Spal 23, Pro Patria 21. Španija : Švica 3:0 SZ 7 5 2 539:467 12 Madžarska 6 5 1 434:367 11 ČSR 6 4 2 458:383 10 Bolgarjija 6 4 2 416:393 10 Poljska 7 3 4 464:507 10 Romunija 6 2 4 413:445 8 Italija 7 2 5 434:508 9 J ugosla vi ja 7 i 6 398:485 8 Rezultati tolažilne skupine: Francija : Fin- ska 65:49, Luksemburg : Švedska 56:52, Turčija : Anglija 77:54, Avstrija : Švica 52:47. Milan prvak Italije v nogometa Danes ata »e v Ženevi pomerili nogometni reprezentanci Španije in Švice. Za nas je bilo to srečanje posebno zanimivo zaradi tega, ker bo prihodnjo nedeljo v Beogradu srečanje reprezentanc Švice in Jugoslavije. Spanci so pokazali mnogo boljšo igro od domačinov in so zasluženo slavili visoko zmago s 3:0 (1:0). Najboljši igralec na terenu je bil naturalizirani Madžar Kobala. Od Švicarjev sta zadovoljila samo Parnumian in B-allaman. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Španija: Carmelo, Guiillamon, Campanal, Mauri, Garay, Magueregui, Arteohe, Kuhala, Arieta, Domenech, Collar; Švica: Pornumian, Dutoit, Robustelli, Schmiedhauser, Keroen, Fesselot, Rey, BaUamam, Hiigi II., Mauron, Fatton. Sodil je Italijan Bernardi. Danes se je v Varšavi začelo veliko mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem sodelujejo tudi nekateri atleti Jugoslavije. Prvi rezultati: 1500 m: Nielsetn (D) 3:49.6, Levan-ddwski (P) 3:51.1, Radilšič (J) 3:54.1, 110 m ovire: Op ris (R) 14.7, Schmollnski (V. Nem) ii.s. Z današnjim 34. kolom je bilo zaključeno italijansko nogometno prvenstvo za sezono 1954-55. Prvenstvo so osvojili igralci Milana, ki so vodili od 1. do zadnjega kola. Nekaj časa je rdeče-črne ogrožalo moštvo Udinese, ki pa je nazadnje le zaostalo za 4 točke. Rezultati današnjih tekem: Catania : Napoli 1:1, Genoa : Torino 2:0, Internazionale : Novara 3:0, Juventus : Sampdoria 2:2. Pro Patria : Milan 1:1, Spal : V Domžalah so razvili prapor Domžale, 19. jun. Domžalski »Partizan«: je danes dostojno proslavil lO.-letnico osvoboditve in 50 obletnico obstoja telovadnega društva v Domžalah. Ob 15. uri se je razvila skozi Domžale povorka, v kateri je za številnimi prapori korakalo 1200 pripadnikov »Partizana«. Povorka je krenila na svečano okrašeni stadion, kjer je bila odigrana državna himna, nato pa razvit društveni pra por, ki mu je komo val delovni kolektiv tovarne TOKO iz Domžal. Predsednik društva tovariš Flerin je v svojem govoru orisal družbeno delo in uspehe, nakar je po prisegi praporščaka sledil mimohod vseh nastopa jočili, ki so s strumnimi koraki pozdravili svoj novi prapor. Nato je sledil nastop, v katerem je sodelovalo okrog 300 pripadnikov domačega društva in društev iz Mengša, Kamnika, Moravč. Medvod, Zg, Šiške, Ljubljana-Na-rodni dom ter Tabora. Točke so sledile druga drugi, med katerimi je gledalcem najbolj ugajala vzorna vrsta orodnih telovadcev Partizana-Na rodni dom in Tabor. Zelo so se gledalci tudi navdušili ob prostih vajah pionirk in članic. Nastopili so tudi vajenci obrtne in pionirji osnovne šole. Bled, 19. junija. — Na dolgi poti, ki jo mora Sava Bohinjka preteči od Kom a rče do Beograda je ozka dolina Soteska, v kateri se je v petek pričeto tekmovanje za državno prvenstvo v kajaku. Res lepo je gledati borbo kajakaša z razdivjanimi valovi, ko mora v drvečem toku smukniti skozi 120 cm široka vratca, postavljena iz dveh visečih palic, obešenih na žico, ki je napeljana preko vode. Ce se tekmovalec dotakne z veslom ali čolnom ene palice, dobi 10 sekund kazenskega pribitka, za dotik obeh palic 20 sekund, če pa ga tok zanese mimo vrat, pa 100 sekund pribitka. Nekatera vrata so postavljena v obratni smeri, tako da jih mora kajakaš preveslati zadenski. V petek je bilo na sporedu tekmovanje v spustu, in sicer v kategorijah F-l (enosedežni kajak) za mladince, ženske in moške, ter v kategoriji C-2 (dvosedežni kanu). Pri mladincih je zmagal Barič iz Hrastnika pred Šimovičem iz Zagreba. Pri moških pa je osvojil prvo mesto Hlavaček iz Zagreba, 2. Vrkljan (Zagreb), 3. lilija (Ljubljana). V C-2 je zmagala dvojica Po-žar-Bernot. Danes se je tekmovanje nadaljevalo v kajak slalomu. Vsak tekmovalec je moral prevoziti dvakrat progo. Dopoldne je zmagal Zadel pred llijo in Vrtkljanom. Tudi popoldne je zmagal Zadel z izrednim obvladanjem tehnike in v lepem času 288,2 pred llijo 325,8 (oba »Cveto Močnik«), Natančnih rezultatov diru gib tekmovalcev ob času poročanja še nismo prejeli, ker se bo izračunavanje zavleklo pozno v noč. Po vsej verjetnosti pa je med mladinci zmaga:! Šimovič (Zagreb) 475,8 pri ženskah pa Mojca Cviklova. Današnje državno prvenstvo v kajak slalomu in kanuju je pokazalo nenavadno lep napredek jugo- slovanskih kajakašev, saj je bilo treba obvladati 19 zelo težavnih viratic na 450 m dolgi progi, ki jo imela težavnostno stopnjo 2-3. Tega tekmovanja se je udeležilo rekordno število klubov, in sicer 13 iz vse Jugoslavije. Nastopilo je 45 moških, 10 mladincev in 6 žensk. Posebna komisija je danes odbrala 15 najboljših tekmovalce^; ki se bodo jutri še enkrat pomerili v prvi izbirni tekmi za Letošnje svetovno prvenstvo v Tacnu. Jutri bo odpadlo pet tekmovalcev. Naslednjo nedeljo pa se bo ostalih tO tekmovalcev še enkrat pomerilo Tacnu in prvih pet tekmovalce7 nas bo 30. in 31. julija zastopalo o svetovnem prvenstvu v Tacnu. VVaterpolo turnir v Moskvi Pretekli teden se je začel v Mosk11 waterpolo turnir, na katerem bi morali prvotno sodelovati tudi reprezentant8 Jugoslavije, vendar so naši forumi ud«" ležbo odpovedali zaradi nezadostne pripravljenosti moštva. Prvi trije dnevi turnirja so dali naslednje rezultate: SZ-A ; Romunija 5:1, Madžarska : Egipt 16d, SZ-B : Italija 5:2, Romunija : Egipt 4d Madžarska : Italija 5:2, SZ-A : SZ-B 4A SZ-A : Italija 4:2, Madžarska : Romuni/ 5:1, SZ-B : Egipt 5:2. V nadaljevanju mednarodnega vaterpolo turnirja v Moskvi so bili doseženi naslednji rezultati: S/)-A Madžarska 3:3, SZ-B : Romunija 1:1 Italija : Egipt 5:2. Po 4 kolih je stanje naslednje: SZ-A 7, Madžarska 7, SZ-B 5, Romunija 3, Italija 2, Egipt 0. Francoska vlada je do nadaljnjega prepovedala kakršnokoli cestno avtomobilsko dirko v Franciji. Ta ukrep je posledica katastrofe na dirkah v Le MansU Katastrofa v Le Mansu bo verjetno Povzročila velike spremembe v prirejanj0 avtomobilskih dirk, kajti pokazalo se ie' da današnje proge za dirke ne odgovarjajo več velikim hitrostim dirkalnih avtomobilov. ODRED prvak snouMnskega dela Domžale, 19. junija. Včeraj je bila v Domžalah prvenstvena tekma I. republiške lige v koSarki med Odredom in domačim Partizanom. Zmagal je Odred s 69:45 (33:12). Tako sl je Odred osvojil prvo mesto v spomladanskem delu tekmovanja brez poraza. Drobni bo le nastopil Pravo senzacijo je včeraj povzroči13 vest, da organizatorji vvimbledonskeč?3 turnirja ne bodo dovolili nastopa Jaro* slavue Drobnemu, kateri naj bi se pfe> grešil proti amaterskim predpisom s te#1’ da je pisal članke v londonski časoP‘s »Evening News«. Danes so to vest demantirali. »Eveninig Nevvs« je objavil-da ne bo več objavljal člankov Drobnega. da ne bi onemogočil odličnem11 igralcu njegove kariere, predstavnik organizacijskega komiteja turnirja pa 3Č izjavil, da bo Drobny lahko nastopil VISOK PORAZ SLOVENSKIH ROKOMETAŠEV Izbirno atletsko tekmovanje v Zagrebu Zagreb, 19. junija. Na atletski steza se je danes zbralo v Zagrebu nekaj najboljših atletov iiz vse države. To je bila izbirna tekma za sestavo nase državne reprezentance, ki bo nastopila proti Nemčiji. Atleti ao dosegli nekaj prav dobrih rezultatov, kar daje upati, da bo-do v prihodnjih mesecih lahko še uspešnejši. Nekateri boljši rezultati: 400 m ovire: Zupančič (KI) 54.8, daljina: Radovanovič (CZ) 7,08, Miler (MI) 7.05, krogla: Skiiljevič (P) 15.60, 800 m: Hočevar (P) 1:54.4, Cular (D) 1:54.8, Gajšek (KI) 1:56.0, kladivo: Galin (M) 54.62 itd. REFREZENT. FLRJ : REPREZENT. LRS 24:5 (11:2) Maribor, 19. junija. Danes dopoldne je bila v Ljudskem vrtu druga tekma državne rokometne reprezentance pred odhodom v Nemčijo. Tokrat je imela za nasprotnika Izbrano moštvo naše republike, ki pa razpoloženim reprezentantom ni nudilo skoraj nilcakega odpora. Slovenska odbojkarska liga Maribor : Beton (Celje) 3:2 DANSKA : FINSKA 2:1 V Kopenhagenu je nogometna repi’6' zentanca Danske danzs premagala izbrano enajsterico Finske z 2:1 (1:0). Ob3 gola za Dansko je dosegel Hansen. * Helsinkih sta se srečali B-ekipi istih držav in tudi tu so zmagali Danci z *; <1;0)- V predzadnjem 25. kolu nogometne^ prvenstva Avstrije so bili doseženi naslednji rezultati: Kapfenberg : GAK ^ Admira : Sportklub 0:2, FC Wien : Sim' mering 1:3, Wacker : Rapid 1:3, Aush' (S) : LASK 5:2, Stadlau : Vi£nna Austria (D) : Bregenz 2:9. Na lestvi^ vodi Vienna z 39 točkami pred Spo* klubom 38 in Rapidom 34. KOMET ^esiiS^rle spei enkrai zmaga* Atletski miting v Mariboru Maribor, 19. junija. Dopoldne je AD Maribor izvedlo na stadiona ob Tržaški oesti miting, ki so se ga udeležili tudi člani Kla-divarja. iz Celja in Branika iz Maribora. Najboljši uspeh je dosegel v metu kladiva član Maribora Markež, ki je vrgel kladivo 52.40 m daleč im bi s tem dosegel nov slovenski rekord, žal pa je metal izven konkurence. Kolesarska dirka »Po Švici« se nadaljuje brez kakšnih velikih presenečenj. Na čelu skupnega plasmaja so povečini znani tekmovalci, ki sl bodo tudi. ob koncu dirke gotovo razdelili najboljša mesta. Trenutno Je v vodstvu Hugo Koblet, pri katerem je videti, da v formi konstantno napreduje, višek pa bo najbrž dosegel ravno na najvažnejši letošnji dirki Tour de France. Rezultati 3. etape Delsperg — Ženeva (234 km): 1. Sorgeloos (N) 6:54:41, 2. Graf (Svi) isti čas, 3. Hollenstein (Svi) zaostanek 5. sefc., 4. Kiibler (Svi), 5. Brun (Svi) Isti čas; 4. etapa Ženeva — Sion cot>ie! Uspehi so vidni - n vendar. ® • (Nadaljevanje s 1. strani) ŽSD Celje : »Partizan« Brežice 3:1 (i:l) Fuž.imir ; Rudar (Vel) 2:3 (2:2) Pionirji — Kovinar (Tez) : Maribor 1:0 (0:0) Garnizon JLA : Branik - mlad. 2:2 (1:1) TEKME ZA TITOV POKAL BRANIK-B : »PARTIZAN« Rače 6:4 (3:3) SLOVAN : ODRED B 5:1 (1:1) Prvo kolo tekmovanja za pokal maršala Tita v mariborski podzvezi je dalo naslednje rezultate: »Partizan« Rače : Maribor-B 4:3 (0:2), »Partizan« Prevalje : Fužinar 3:1 (1:1), »Partizan« Rakičan : Sobota-B 4:3 (3:1). Tekme za pokal FLRJ v Ljubljanski podzvezi: Slovan : Svoboda 3:2, Ljubljana B : Poštar 0:1, Ljubljana A : Papimičar 5:2, Krim : Sava 6:3. Odred B : Borovnica 19:3 vsakemu posamezniku cenejšo opremo, ki je danes množicam skorajda nedosegljiva. V referatu tov. Gnidovca, ki je podal tehnično -o rgan izaciijsko poročilo o delovanja naše Zveze, smo slišali vrsto zanimivih podrobnosti s področja vseh treh smučarskih disciplin. Slišali smo, da je štajerska pod-zveza največ storila za množični razvoj smučanja, pohvalili pa moramo tudi ljubljansko podzvezo. Izvedeni so bili številni tečaji, znova so bili vključeni v posamezna društva doslej še neregistrirani smučarji. Vsega skupaj imamo danes 57 društev z nad 2500 člani, kar je vsekakor precejšen porast od lanskega leta. Iz referata tov. Gnidovca je bilo tudi razvidno, da so referenti za posamezne discipline skrbeli bolj za kvaliteto olimpijskih kandidatov, kakor pa za vsestranski dvig kvalitete in smučanja sploh v naši republiki. Govora je bilo tudi o sodniškem kadru, o gradbeni dejavnosti, ki je v preteklem letu dosegla resnično naj večji razmah in še o številnih problemih, ki zavirajo razvoj te športne panoge. Dejstvo je, da smo kljub izredno slabi zimi storili korak naprej in kar je največ hvale vredno, začeli smo z vzgojo najmlajših pionirjev. Po referatu tov. Gnidovca smo slišali, kakšno je pravzaprav stanje in delo na terenu. Tov. Jeločnik je kot predstavnik Komisije za množično smučanje govoril o delu smučarskih učiteljev in poudaril, da smo tudi tu storili precejšen korak navzgor. Izrazil je željo, da bodo morali naši klubi v bodoče posvečati učiteljem smučanja več pozornosti, pa tudi naše podzveze bodo morale imeti do smučarskih učiteljev več razumevanja. Smučarski učitelji naj bodo desna roka novemu tehničnemu odboru, ki bo v bodoči sezoni skrbel za vsestranski napredek smučanja r Sloveniji. V celoti se strinjamo tudi z izjavami tor. Arka iz Kočevja* ki je govoril o splošni vzgoji naših tekmovalcev m poudaril, da je treba večje povezave med klubi in društvi na eni strani ter Zvezo, ® turnem smučanju, ki naj bo tudi nekakšna oblika za pridobivanje novih mladincev, ki se navdušujejo za to Športno panogo. Odločno besedo je imel tor. Kališnik iiz TiržiČa, ki je govoril o skladnosti med kvalitetnim in množičnim smuča-čtuijom. SkupŠčimi je s precej trdimi besedami predočil, kako starejši, torej vrhunski tekmovalci odbijajo mlajše in v zadnjem Času delajo v društvih največje skrbi in težave. Poudaril je, da ne smemo vzgajati »primadon«, ki so doaflej izkoriščali odbornike, slabo vplivali na mladino, tako da so celo forumi odrekli marsikatero pomoč, ki bi jo sicer naš smučarji lahko prejeli. Strinjamo se tudi z njegovim mnenjem, da imamo pni nas premalo društvenih tekmovanj in preveč mednarodnih prireditev, tako da ne preostane skoraj nič časa za treninge, tečaje im druge interne prireditve. Cos je, da napravimo red piri naših vrhunskih tekmovalcih in enkrat za vselej iztrebimo nediscipliniiramost. Vse to dokazuje, da moramo v bodoče posvetiti največjo pozornost moralna vzgoji naših članov. Z vsem/i predlogi in mnenji delegatov na letošnji redni skupščini se v celoti strinjamo. Ce ne bomo v kali zatrli vsako nedisciplino im če no bomo posvetili vso skrb vzgoji najmlajših, potem resnično ne moremo pričakovati uspehov, temveč nasprotno, padec v vsakem pogledu. V zaključnih besedah predsednika dr. Danila Dougana smo sicer ugotovili, da je zaenkrat le nekaj primerov izpadov im nepravilnosti pri posameznikih, kajti večina je na pravi poti. Namesto dosedanjih referatov za posamezne discipline bomo imeli tehnično komisijo in prepričani smo, da bo naše smučanje, ki je slovenski narodni šport, znova zaživelo v polnem razmahu. Ob koncu je bil izvoljen nov upravni odbor, ki mu znova predseduje tov. dr. Danilo Dougan. L. M (263 km>: l. P-adovan £) 8;02,57, 2. Ko- 1 (Svi) isti čas, 3. Ockers (B) zaostanek sek., 4_ Reisser (Fr) 4, 5. Schellenbe (Svi) isti čas, 6. Clerici (Svi) 10; 5. ct»P Sion—Locamo (202 lem): 1. Kiibler (&v. 5;52:18, 2. Koblet (Svi), 3. Ockers (B). * Meili (Svi), 5. Van Cauter (B) 6. Boni (^ vsi v času Kiibler ja; 6. etapa Locarne■ Bad Ragaz (188 km): 1. Strehler (^v., 5;51:49., 2. Sorgeloos (B), 3. Koblet