■TEMI
NOVE M ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
MALA NEDELJA
LJUTOMER SLOVENIJA
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Štajerski 1'bljNIK Ptuj, torek,	^^
Ptuj • Tudi grožnja z zaporo Ormoške ceste ni zalegla
O Stran 5
Ormož • Kdo
bo preb(i)ral 3400 strani dokumentacije?
O Stran 8
13. avgusta 2013
letnik LXVI • št. 63 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
www.radio-ptuj.si
Danes priloga
CfiMKO A! foto
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TED1I1K
Šport Nogomet •
Zapravili 11-metrovko in trepetali za točko O Stran 11
Tenis •
Rola še korak naprej: v Riu do finala
O Stran 12
Podravje • Med goricami se že oglašajo klopotci
Pesem klopotcev naznanja bližnjo trgatev
V vinogradih na pobočjih Haloz, Slovenskih ter Ormoških goric so se že ali se še bodo v teh dneh oglasili klopotci. Prav tako jih zasledimo na ravnici Ptujskega polja, med trto, zasajeno na brajdah.
Pesem klopotca iz vinogradov odganja ptiče, hkrati pa naznanja bližajoči se čas trgatve; ponekod v vinogradih so namreč rane sorte grozdja že dozorele. Na Štajerskem poznamo dva tipa klopotcev - šestperesni je doma v Halozah, tisti s štirimi peresi pa v Slovenskih goricah. Klopotci izvirajo iz 17. stoletja, danes je njihovo postavljanje po večini družabni dogodek. Minulo soboto smo spremljali postavitev klopotca na Gor-ci pri Podlehniku, kjer ga tradicionalno, že osmo leto zapovrstjo, postavljajo člani Turističnega društva v sodelovanju z Občino Podlehnik.
Vsak del klopotca ima natančno opredeljeno funkcijo, zato ni vseeno, iz kakšnega lesa je narejen. Nekateri deli klopotca so iz tršega, drugi iz mehkejšega lesa. Jeseni, v času po spravilu pridelka, je treba klopotec pospraviti na suho, da bo naslednje leto lahko ponovno v svoji funkciji.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
¡I f-\ f *	'

merjihin članstvu NS
ßminulih mesecih
jzaaeinico piacaio evra, mea£em?no je uspeia . Občina (MO) Ptuj delnice kupitipo nizjiceni, in sicer a/za delnico. Sj
.Mete
Povprečna preživnina na Ptujskem okoli 130 evrov
Podravje • V Sloveniji narašča število razvez, s tem pa tudi otrok, upravičenih do preživnine. Žal pa je prav določanje preživnin tisto, kjer bivši partnerji izražajo sovražnost drug do drugega ter se skušajo drug drugemu maščevati.
O Stran 3
Tednikova akcija
NAJ PRODAJALKA/
PRODAJALE!
	POHORJE Bi RESORT			.C	H
	www.pohorje.org	1	1		
Več na oglasnih straneh.
m
mM	> ^j^arodno
Ptuj 2013
Minoritski samostan, 30. avgust 2013, ob 19.30 uri
re:
Perutnina Ptuj
T *|AGER
MESTNA OBČINA PTUJ
i t i I i t i
VI»E*T«N
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 13. avgusta 2013
Podravje • Še o odkupu delnic Komunalnega podjetja Ptuj
Spremenjena lastniška razmerja in članstvo NS
V minulih mesecih je bila izvedena konsolidacija lastništva Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, v skladu s katero bo podjetje po novem v 100-odstotni javni lasti. Šest podeželskih občin (Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Markovci, Videm in Zavrč) je za delnico plačalo 6,10 evra, medtem ko je uspela Mestna občina (MO) Ptuj delnice kupiti po nižji ceni, in sicer 5,79 evra za delnico.
V lanskem letu so KP vodili od 1. januarja do 1. aprila Tatjana H. Sternad, od 2. aprila do 1. oktobra mag. Franc Dover in od 2. oktobra dalje Janko Širec, ki mu po imenovanju za direktorja članstvo v NS miruje. Zakon o gospodarskih družbah določa, da lahko nadzorni svet družbe za največ eno leto imenuje svojega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajočega ali zadržanega člana družbe. V KP Ptuj je uprava samo direktor. Kot predsednik nadzornega sveta je bil Janko Širec imenovan za začasnega člana uprave oziroma direktorja KP Ptuj, d.d., vendar najdlje za obdobje enega leta, do 2. oktobra letos.
Lastniška struktura Komunalnega podjetja 31. 12. 2011 (levo) in Lastniška struktura Komunalnega podjetja 1. 7. 2013
Skupno število delnic KP Ptuj je 169.286. Po izvedeni konsolidaciji lastništva ostaja največji deležnik MO Ptuj, ki je lastniški delež s 43,11 odstotka povečala na 57,84 odstotka.
Na novo je v lastniško struk-
turo Komunale vstopila Občina Cirkulane, ki je lastnik 3,5-odstotnega deleža. Drugi največji lastnik KP je po novem Občina Gorišnica z 9,82 odstotka, tretji pa Občina Markovci s 7,52 odstotka. Zraven
MO Ptuj ter občin Cirkulane, Markovci in Gorišnica so letos svoje lastniške deleže v KP Ptuj povečale tudi občine Zavrč, Majšperk in Videm. Lastniški deleži drugih občin (Kidričevo, Hajdina, Dornava, Žetale, Podlehnik, Destrnik, Juršinci, Sveti Andraž in Trnovska vas) se niso spremenili. Po izvedeni konsolidaciji lastništva je v zasebnih rokah ostal še samo 1,49-odstotni delež.
Do konca septembra želijo prodati še preostalega 1,49 %
Direktor KP Ptuj Janko Širec pojasnjuje, da za prenos lastništva tega odstotka in pol delnic v javno last potekajo intenzivni pogovori in dogovori, ki bi jih želeli uspešno končati najkasneje do konca septembra. Glede na število delnic in na novo določene lastniške deleže je dejstvo, da ima MO Ptuj v lasti dobro polovico delnic, kar pa pri glasovanju na skupščini predstavlja navadno večino. »V skladu s Statutom družbe je navadna večina (50 odstotkov plus ena delnica) potrebna za odločanje o potrjevanju letnega poslovanja in podelitvi raz-rešnice upravi, o morebitni delitvi dobička ter o imenovanju nadzornikov. Absolutna večina (75 odstotkov plus ena delnica) pa je potrebna v primeru odločanja o spremembi Statuta družbe,« je pojasnil direktor KP Janko Širec.
„O nakupu večinskega deleža na Ptuju več ne razmišljamo ..."
Ptujski župan Štefan Čelan je te dni povedal, da MO Ptuj več ne razmišlja o nakupu
večinskega deleža v Komunalnem podjetju Ptuj, ker so zunanje občine že odkupile večino preostanka delnic. Delež MO Ptuj je trenutno slabih 58 odstotkov. Do 8. avgusta je MO Ptuj od 78 posameznikov odkupila delnice v vrednosti 139.392,24 evra.
Ptujski mestni svetniki so prvi sklep o povečanju števila delnic MO Ptuj v družbi KP Ptuj, d. d., sprejeli na 27. seji mestnega sveta, ki je bila 25. marca letos. Župana Štefana Čelana so takrat pooblastili, da izvede pogajanja za pridobitev delnic v skupni vrednosti 40 tisoč evrov, s katerimi je MO Ptuj povečala število delnic družbe KP Ptuj in lastniški delež v tej družbi. Pridobitev preostalih delnic, do najmanj večinskega deleža v družbi KP Ptuj, pa bo izvedena po sprejemu rebalansa proračuna MO Ptuj za letos. Cilj odkupa je, da družba v prihodnje deluje brez zasebnega kapitala in kot javno podjetje, s čimer bo dosežena večja učinkovitost izvajanja gospodarskih javnih služb in zaščita interesov občine. Najvišja vrednost odkupa za posamezno delnico skladno z oceno vrednosti KP znaša 5,59 evra na delnico, so marca letos sklenili mestni svetniki. Sklep o povečanju števila delnic MO Ptuj v družbi KP je bil sprejet z večino glasov, od 24 prijavljenih svetnikov jih je 22 glasovalo za, proti ni bil nobeden. Na 29. seji maja letos pa so mestni svetniki sprejeli še sklep o dodatnem povečanju števila delnic v KP Ptuj. Takrat je za takšen sklep glasovalo vseh 26 na seji navzočih svetnikov. V majski sklep so mestni svetniki še zapisali, da soglašajo
z dodatno pridobitvijo delnic KP Ptuj do višine, določene s sporazumom, sklenjenim z zasebnimi delničarji, vendar največ do vrednosti 120 tisoč evrov. Skupna najvišja vrednost odkupa delnic KP Ptuj tako znaša 160 tisoč evrov.
Na skupščini pričakovana menjava članov NS
Sicer pa so mestni svetniki na junijski seji brez razprave potrdili tudi stališča za 20. skupščino KP Ptuj, ki bo 28. avgusta in na kateri se bodo seznanili z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2012, mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe KP Ptuj za leto 2012. Med drugim se bo skupščina 28. avgusta seznanila tudi s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih le-ti prejeli za upravljanje in izvajanje nalog v tem letu. Po predlogu stališč naj bi bilanč-
ni dobiček, ki je 31. decembra lani znašal dobrih 104 tisoč evrov, ostal nerazporejen in se prenesel v naslednje leto. Skupščina naj bi za opravljeno delo upravi in nadzornemu svetu v poslovnem letu 2012 podelila razrešnico, saj sta delo opravila vestno in strokovno, ugotavlja ptujski župan Štefan Čelan, ki je tudi predlagatelj stališč mestnemu svetu za skupščino. Ena od njenih ugotovitev bo tudi, da se bo 27. oktobra letos iztekel mandat dosedanjim članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev, in sicer Janku Šircu, Mariji Magdalenc (namestnici predsednika NS), Valeriji Šamprl, medtem ko je Nuša Ferenčič 17. maja letos podala odstopno izjavo. V novem mandatnem obdobju, ki prične teči 28. oktobra letos, jih bodo nadomestili Marija Magdalenc, Miroslav Luci, Mojca Horvat in Matevž Cestnik. Predlagana revizijska družba za leto 2013 je Auditor iz Ptuja.
Majda Goznik, Mojca Zemljarič
Uvodnik
Čakam
Z nekaj distance, kar v današnjem času sploh ni enostavno, saj je človek ali popolnoma „potegnjen" v neko dogajanje oz. stališče ali pa popolnoma indiferenten, je pravzaprav zanimivo opazovati, kaj se odvija v slovenskem prostoru.
Ne tako daleč nazaj smo bili prav vsi seznanjeni z rezultati raziskave o koruptivnosti med evropskimi državami, kjer smo se uspeli uvrstiti v sam vrh. Na drugi strani imamo zadnje leto možnost opazovati, kako so se vsaj nekateri, ki so ta, še vedno delujoč koruptivni sistem dodobra izrabili, znašli za zapahi. Nekaterim naj bi to še sledilo. Mogoče. Mogoče pa tudi ne. Ker, kot pravim, ta sistem še vedno deluje in potem je vse pravosodje z ustavnim sodiščem vred videti precej smešno in nemočno. Res je sicer, da so svoje majcene zaporniške porcije dobila nekatera znana imena, od Bineta do Hilde, za kar si verjetno nihče med nami še pred petimi leti ne bi upal dati niti prsta v ogenj. Pa se je celo zgodilo, čeprav je tudi res, da so tudi zaporniški aranžmaji precej različni. V bistvu pa pri teh razvpitih zapornikih človek dobiva občutek, da je bilo nekoga pač treba malo žrtvovati, saj je bila ljudska žeja po križanju prevelika. Ne govorim, da si tega omenjeni (in neomenjeni) niso zaslužili, ker so si. Samo ne vem, čemu se sodišča sploh trudijo obsojati za nazaj, ko se nove lumparije itak dogajajo kar naprej. Težava torej ni toliko v sodiščih, kot v dejstvu, da sistem, kjer je možno krasti in početi še vse drugepackarije, ostaja enak.
In če povem po pravici, niti približno nisem toliko optimist, da se bo naš zakonski in vrednostni družbeni sistem spremenil. Tega ne pričakujem, ne čakam.
Čakam pa nekaj drugega in prav čudno mi je že, da se te tržne niše ni lotil še nihče: izgradnje luksuznih zaporniških apartmajev ali naselij po vzoru hotelov, kjer pa si zapornik bivanje seveda mora plačati. Američani so to že naredili, nihče se niti ne zgraža, povrhu pa od zapornikov še dobro zaslužijo in napolnijo blagajno. Se sliši to neu-mno?Morda, ampak vsekakor veliko manj kot to, da nekdo pokrade vse, kar se da, nato pa mu krepko plačujemo še bivanje vpolodprtem ali odprtem oddelku zapora.
Simona Meznarič
Perutninarji najboljši v skrbi za potrošnike
Perutnina Ptuj je družba z najboljšo skrbjo za potrošnika v Sloveniji (Customer Focus), so sporočili organizatorji evropske nagrade za poslovno uspešnost EBA (European Business Awards).
Strokovni ocenjevalci so iz močne konkurence v Sloveniji namreč izbrali sedem podjetij, ki so se izkazali za najboljša na svojem področju. »Da so nas razglasili za nacionalnega šampio-na ravno na področju, ki mu v Perutnini Ptuj posvečamo veliko pozornosti - skrbi za potrošnika, nas izredno veseli. Poleg potrditve trga je namreč strokovna potrditev ravno tako pomembna,« je razglasitev komentiral Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj in ob tem za uspeh čestital vsem zaposlenim, še posebej pa tistim, ki neposredno skrbijo za uspešno komunikacijo s potrošniki ter tistim, ki (so)ustvarjajo priljubljena živila Perutnine Ptuj.
Dialog
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 13. avgusta 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Podravje • CSD: Povprečna preživnina za otroka na Ptujskem okoli 130 evrov
Preživnina naj ne bo sredstvo maščevanja
V Sloveniji narašča število razvez, s tem pa tudi otrok, upravičenih do preživnine. Teh je na območju Centra za socialno delo Ptuj več kot 2600. Preživnina je dolžnost starša, ki ne živi z otrokom, pri čemer je na žalost veliko takih, ki se temu plačilu skušajo na raznovrstne načine izogniti. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, meni, da je prav določanje preživnin tisto, kjer bivši partnerji izražajo sovražnost drug do drugega ter se skušajo drug drugemu maščevati, pri tem pa nemalokrat pozabijo na čustva svojih otrok.
Dolžnost preživljanja staršev do otrok določa zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine od maja 2004 odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini. Zakon določa, kdo so upravičenci ter kdo zavezanci, torej gre za zakonsko določeno pravico in dolžnost. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj do polnoletnosti, če se redno šolajo, pa najdlje do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Ni pomembno, komu se otrok dodeli, tako mati kot oče pa imata pravice in dolžnosti do svojih skupnih otrok. Z drugimi besedami rečeno, starši morajo dosledno izvrševati svojo roditeljsko dolžnost.
»Preživnina se lahko določi samo na sodišču, ne glede na to, ali gre za sporazumni dogovor ali za tožbo. Starši se lahko o preživljanju otroka sporazumejo sami, v tem primeru o tem obvestijo sodišče, ki o sporazumu staršev izda poseben sklep v nepravdnem postopku. Če pa se starša o preživljanju skupnih otrok ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga Center za socialno delo. Če starša s pomočjo Centra dosežeta sporazuma, potem sodišče v nepravdnem postopku prav tako izda sodni sklep. Če se starša ob pomoči CSD ne sporazumeta o preživljanju otrok, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev.
Zahtevi mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o preživljanju otrok,« pove Kerin in dodaja, da mora sodišče, preden odloči glede otrokove koristi, pridobiti še mnenje Centra za socialno delo.
Določanje višine preživnine »po zdravi kmečki pameti«
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da se preživnina določi po potrebah upravičenca in zmožnostih zavezanca. To pomeni, da se preživnina določa vsakokrat na podlagi specifičnih dejstev posameznega primera. Kot pravi direktor Kerin, nikjer ne piše, kaj točno je treba upoštevati pri določanju preživnine. Pri določitvi višine se tako upošteva praktično vse, vsi dohodki kakor tudi odhodki. Za razliko od določanja višin drugih socialnih prejemkov se tu upoštevajo tudi kredit ter ostali stroški in odhodki. Poleg tega pa se pri presoji zmožnosti staršev ne upošteva zgolj njihovo dejansko materialno stanje, pač pa tudi njihova sposobnost, da si najdejo dodatne vire zaslužka. Tako lahko sodišče otroku dosodi relativno visoko preživnino, tudi če je gmotni položaj starša, ki jo je zavezan plačevati, slab, če sodišče oceni, da bi si lahko poiskal dodatne vire za izboljšanje gmotnega položaja. Lahko bi dejali, da se preživnine
v Sloveniji določajo »po zdravi kmečki pameti«. Nekomu sodišče določi 50 evrov za otroka, drugemu 150, tretjemu 300 evrov. Tabela, ki bi določala minimalne ali maksimalne zneske, pri nas ne obstaja, zato prihaja do eks-tremnih razlik. Uradno sicer ni obrazca, naredi se izračun, v katerega so zajeti vsi stroški, ki so povezani z življenjem otroka. Zakon določa, da mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Če na primer otrok obiskuje glasbeno šolo ali trenira kakšen šport, to zagotovo pomeni večje stroške in s tem avtomatsko tudi višji znesek preživnine.
Preživnine se lahko tudi zvišajo ali znižajo
Višina preživnine pa se lahko kadar koli tudi spremeni zaradi spremembe socialnega stanja enega ali drugega roditelja. Do znižanja preživnine tako lahko pride v primeru, da zavezanec izgubi službo ali preživlja še drugega otroka, do odprave preživnine pa, če otrok pridobi lastni dohodek, se zaposli, preneha redno šolanje ali v drugih primerih, ko otrok preživljanja ne potrebuje

Foto: Črtomir Goznik
Po uradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji okoli 6 % zavezancev, ki se plačilu preživnine za svoje otroke izogibajo. Njihovo število se vsako leto veča, kar se kaže tudi v izplačilih nadomestil preživnin iz jamstvenega sklada.
Vedno več neplačnikov
V Sloveniji po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti preživnine ne plačuje približno šest odstotkov preživninskih zavezancev, se pa njihovo število zadnja leta zaradi krize, izgube služb in nižjih plač konstantno nekoliko povečuje. Aprila letos je bilo po podatkih omenjenega ministrstva do preživnine upravičenih skupno 61.180 otrok. Od omenjenega števila otrok je moral preživnino poravnati Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS (preživninski sklad) v skoraj 4000 primerih.
Število prejemnikov nadomestil preživnin iz preživninskega sklada, ki pomaga otrokom, katerih starši ne poravnajo preživnine, se iz leta v leto zvišuje. Leta 2010 so iz preživninskega sklada za nadomestila preživnin izplačali skupno 3.000.948 evrov, leta 2011 3.283.156 evrov, lani pa 3.560.387 evrov. Decembra lani je tako nadomestilo preživnine iz sklada prejelo 3.563 otrok v skupni višini 278.530 evrov (v povprečju je znašalo nadomestilo preživnine 78,17 evra za otroka). Aprila letos je sklad izplačal nadomestila preživnin za 3822 otrok v skupni vrednosti 316.751 evrov (povprečna vrednost nadomestila za enega otroka je znašala 82,88 evra).
Tudi julija letos je slika podobna; po podatkih sklada so ta mesec izplačali nadomestilo 3930 otrokom v skupni višini dobrih 324.000 evrov. Na skladu opažajo, da se zaostrovanje gospodarske situacije v državi pozna tudi pri (ne)plačevanju preživnin. Nadomestilo se izplača otrokom, starim do 18 let, če eden od staršev ne skrbi več zanj oziroma ne plačuje preživnine, ki mu jo je naložilo sodišče ali center za socialno delo. Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine vloži za otroka njegov zakoniti zastopnik, potem ko preživninski zavezanec ne plača preživnine tri mesece zaporedoma oz. v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine.
Pogoj za pridobitev pravice iz naslova nadomestila preživnine je, da obstaja veljavna sodba, začasna odredba ali sklep centra za socialno delo, v katerem je določena preživnina. To pomeni, da otrok ne more biti upravičen do nadomestila preživnine, če je na primer njegov oče neznan.
Sta, Ur
Foto: Črtomir Goznik
Direktor Centra za socialno delo Ptuj z razočaranjem ugotavlja, da je stanje v naši družbi, kar se vrednot tiče, porazno. To se po njegovih besedah odraža tudi v odnosih med bivšimi partnerji pri določanju višine preživnine, ko se skušajo drug drugemu maščevati. Trpijo pa otroci ...
več. Pogoji za zvišanje preživnine so podani, če se staršu, pri katerem sicer otrok živi, finančni status bistveno poslabša v primerjavi z njegovim finančnim položajem v času določitve preživnine ali ko se potrebe otroka tako spremenijo, da že določena preživnina ne zadostuje za zadostitev osnovnih življenjskih potreb, če recimo otrok prične s študijem in mora plačevati še dodatne stroške bivanja pri zasebnikih ali v študentskem domu.
Tako se višina preživnine razlikuje od primera do primera. Statistični podatki MDDSZ kažejo, da se znesek preživnine giblje od 20 evrov navzgor. Največje število preživnin na državni ravni je določenih v višini od 120 do 200 evrov, povprečna višina
preživnine pa je približno 130 evrov, podobno je tudi na območju Centra za socialno delo Ptuj.
Kaj pa, če zavezanec ne plačuje preživnine?
Velikokrat se zgodi, da zavezanci ne plačujejo preživnine, bodisi ker tega ne zmorejo zaradi težke finančne situacije, bodisi ker se hočejo plačevanju izogniti, kar pa jim v veliko primerih omogoča še vedno »luknjasta« zakonodaja. Podatkov, koliko otrok ne prejema preživnine, nima praktično nihče. Upravičenec, ki ima s sodno odločbo oziroma drugim pravnim aktom določeno preživnino, pa je kljub temu ne prejme od
preživninskega zavezanca, ima na voljo več postopkov, s katerimi lahko izterja dolg, ki mu pripada. Med drugim lahko poda predlog za izvršbo. Ta predlog je namenjen upniku, staršu otroka, ki želi od dolžnika, se pravi drugega starša otroka oziroma zavezanca za plačilo preživnine, doseči plačilo preživnine, določene na podlagi sodne odločbe ali sodne poravnave. Sklep o izvršbi izda krajevno pristojno okrajno sodišče na podlagi tega predloga za izvršbo. Če eden od staršev ne skrbi več za preživljanje otroka, je z Zakonom o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS urejeno tudi izplačevanje nadomestil preživnin ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
Patricija Kovačec
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 13. avgusta 2013
Zavrč • Osrednja slovesnost ob 17. občinskem prazniku
Podeljena štiri priznanja
Na osrednji slovesnosti ob 17. prazniku občine Zavrč je minulo soboto posebno priznanje prejela krvodajal-ka Terezija Zebec, priznanja Občine Zavrč pa so prejeli vsestransko aktivna Vida Milunič, uspešna športnica Veronika Domjan in mlad gasilec Uroš Kokot.
Foto: M. Ozmec
Prejemniki letošnjih priznanj občine Zavrč (z desne) Veronika Domjan, Uroš Kokot in Vida Milunič v družbi z obema podžupanoma in direktorico završke občinske uprave
Številnim domačinom in gostom so se na slovesnosti v dvorani na Goričaku pridružili tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in župan občine Videm Friderik Bračič ter župan pobratene hrvaške občine Donja Voča.
Podžupanja občine Zavrč Marta Bosilj je v slavnostnem nagovoru nanizala vse pomembnejše pridobitve in uspehe, ki so jih v tej občini dosegli od ustanovitve do danes, in dodala, da so vsi veseli vidnega napredka, ki so ga v tem času dosegli. Ob tem pa poudarila: „Zaradi vsega tega, kar smo v tem času dosegli, si občani naše občine ne želimo, da bi oblast posegla v območje našega odločanja in mišljenja. Vsi želimo ohraniti to, kar nam je bilo dano leta 1994, to je samostojno občino Zavrč. Tisti, ki govorijo o tem, da smo občine, ki imamo manj kot 5000 prebivalcev, premajhne in da nas je preveč, še zdaleč ne vedo, kje in kako mi v teh, po njihovem mnenju majhnih
občinah živimo, kako varčno in transparentno gospodarimo s svojimi proračuni in vlagamo v razvoj denar davkoplačevalcev. Vsi ti politiki, ki so obrnjeni proti nam, bi se morali zavedati, da veliki centri brez majhnih ne bi mogli
obstajati, saj živimo in ustvarjamo drug za drugega, saj se potrebujemo!"
Na slovesnosti so posebno priznanje za aktivnosti na področju humanitarne dejavnosti izročili Tereziji Zebec iz Hrastovca, izjemni
prostovoljki, ki je že veliko let vključena v humanitarno dejavnost, tudi kot krvodajal-ka. Podžupanja Marta Bosilj in podžupan Janko Lorbek pa sta skupaj z direktorico občinske uprave Evelin Makoter Ja-bločnk podelila tudi letošnja
najvišja občinska priznanja. Za nadpovprečne uspehe so priznanja Občine Zavrč prejeli: Vida Milunič za večletno prizadevno delo na humanitarnem, družbenopolitičnem in kulturnem področju, za izjemne dosežke na športnem področju je priznanje Občine Zavrč prejela tudi mlada in izmeno obetavna športnica Veronika Domjan. Za aktivno in prizadevno delo na področju gasilstva, zaščite in reševanja pa je priznanje Občine Zavrč prejel tudi mlad gasilec Uroš Kokot iz Hrastovca.
Slovesnost so s kulturnim programom popestrili ljudski pevci skupine Trta KUD Maksa Furjana Zavrč ter učenke in učenci Osnovne šole Cirku-lane-Zavrč, ki so kljub počitnicam s pomočjo Lare in Timija na hudomušen način nanizali nekaj kamenčkov iz mozaika
šole v minulem šolskem letu, mala Minea pa je vsem Zavrča-nom ob prazniku zapela tudi posebno pesem, posvečeno temu kraju. V imenu vseh županov sosednjih občin je občanom občine Zavrč ob 17. prazniku čestitala majšper-ška županja Darinka Fakin, po osrednji slovesnosti pa so nadaljevali z zabavnim delom in priljubljeno pevko Tanjo Žagar.
Naj dodamo, da so prireditve v okviru 17. občinskega praznika pričeli že v soboto, 27. julija. Po sobotni osrednji slovesnosti so v nedeljo, 11. avgusta, v kulturni dvorani na Goričaku izvedli še koncert skupine ljudskih pevk pod naslovom Čez haloške griče pesem naj doni, prireditve ob prazniku pa bodo sklenili ta konec tedna.
M. Ozmec
Slovenija • 12. avgust - dan mladih
Lani največja rast mladih brezposelnih v EU
Perspektiva je vedno na strani mladih in če jim ni ponujena po naravni poti, si jo po mnenju direktorja urada za mladino Petra Debeljaka vzamejo sami. »Danes prihodnost mladih ni odvisna zgolj od njih, zato je na potezi družba, je ob mednarodnem dnevu mladih še dodal Debeljak.
Lani se je odselilo največ mladih doslej
V letu 2012 se je iz Slovenije uradno odselilo 3392 mladih (3220 v letu 2011), med temi je bilo 1570 mladih državljanov Slovenije (875 v 2011), kar je največ po osamosvojitvi Slovenije.
Lani je bilo v Sloveniji 359.349 ali 17,5 odstotka mladih. Glavna značilnost mladih v Sloveniji je, da se težko osamosvojijo. »Po navadi je ključen trenutek za mladega posameznika, da prehodi pot od otroštva do odraslosti, kakovostna zaposlitev. Glede tega so podatki v Sloveniji v zadnjem času porazni,« pravi direktor Urada RS za mladino Debeljak.
Tako smo lani imeli največjo
rast brezposelnosti mladih v EU, že dlje časa pa smo vodilni po tistih oblikah zaposlitev, ki po mnenju Debeljaka ne omogočajo kakovostne osamosvojitve. Zato po njegovem ne čudi, da smo med vodilnimi tudi po sindromu podaljšane mladosti oz. sindromu »hotel mama«.
Vse bolj izrazito se kaže tudi medgeneracijska nepravičnost, saj vlada vedno večje nesorazmerje med socialnim statusom
mladih in drugo aktivno populacijo. Smo v položaju, kjer ne »trpijo« zgolj mladi, temveč se posledice kažejo že na celotni družbi, je prepričan.
Ob tem je omenil, da je Slovenija morda celo svetovni rekorder po podatku, da se je povprečna starost matere pri prvorojencu v manj kot 10 letih zvišala za skoraj pet let (zdaj 29 let). To po njegovi oceni kaže na dejstvo, da v Sloveniji ne skrbimo za ustrezno platformo za normalen prehod mladih v svet odraslosti. To pa je po navedbah Debeljaka gotovo povezano z vzpostavitvijo večje medgeneracijske pravičnosti in izboljšanju okolja za osamosvajanje mladih, predvsem preko boljših možnosti za zaposlovanje. V tem primeru ni potrebno posebej graditi na stanovanjski, socialni, zdravstveni politiki, saj se preko kakovostnih zaposlitev te zadeve, kot je poudaril, rešijo same po sebi.
Vse to pa je zajeto v resoluciji o nacionalnem programu za mladino 2013-2020, ki ga je vlada sprejela junija in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Ta dokument je za Debeljaka bolj pomemben, kot se zdi na
prvi pogled, ker je prvič vzpostavljena strateška platforma za ukrepanje. S tem bodo pridobili orodje za bolj medsebojno uglašene ukrepe, ki bodo vodili k skupnim ciljem. Urad za mladino pa bo imel instrument za merjenje učinkov teh ukrepov.
Mladi v Sloveniji ne izstopajo preveč od svojih evropskih vrstnikov
Mladi v Sloveniji po Debelja-kovih besedah sicer ne izstopajo preveč od svojih evropskih vrstnikov. Med vrednotami prevladujejo družina, prijateljstvo, zdravje, sreča in ne kariera, denar, kot v nekaterih drugih evropskih državah.
Glavna značilnost mladih v
Od svojih evropskih vrstnikov pa se slovenska mladina razlikuje po nizki politični participaciji, visoki stopnji pripravljenosti na prostovoljno delo in vključenosti v izobraževalne procese, znanju tujih jezikov. Izstopa tudi po nekaterih »negativnih« značilnostih: zlorabi alkohola, majhni mednarodni mobilnosti, najnižji stopnji sta-
liji je, da se težko osamosvojijo.
bilnih partnerskih zvez v EU.
Mladi Slovenci se največ zaposlujejo v predelovalnih dejavnostih
V letu 2011 je 11,9 odstotka mladih imelo visokošolsko izobrazbo, 56,7 odstotka srednjo poklicno ali srednjo splošno izobrazbo, 29,6 odstotka pa osnovnošolsko izobrazbo, preostali mladi (skupaj 1,6 odstotka) so imeli nižjo poklicno, nepopolno osnovnošolsko izobrazbo ali pa so bili brez izobrazbe.
Največ mladih se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih (26.068), trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (19.812) ter v gradbeništvu (11.111). Najmanj se jih je zaposlilo v ribištvu in pri gojenju vodnih organizmov (13) ter v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (2).
Sta
Največji delež mladih v Zavrču
Na predlog ZN so mladi tisti, ki sodijo v starostno skupino od 15 do 24 let. Urad za mladino ter Zavod RS za zaposlovanje pa glede na izkušnje na slovenskem trgu dela to starostno skupino razširjata tja do 29. leta starosti. Mladi namreč vse dlje živijo pri starših in si vse pozneje uspejo ustvariti samostojno življenje.
Po podatkih republiškega statističnega urada je bilo konec leta 2012 med prebivalci Slovenije 359.349 ali 17,5 odstotka mladih od 15-29 let. Med njimi je že poročenih deset odstotkov žensk in pet odstotkov moških. Največji delež mladih je v občini Zavrč (vsak peti), najmanjši pa v občini Kostel (vsak deseti).
Lani je bilo v povprečju 165.800 mladih delovno neaktivnih; povprečna stopnja delovne aktivnosti med mladimi pa je znašala 44,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti med mladimi v letu 2012 je v povprečju znašala 17,4 odstotka, kar je pod povprečjem držav članic EU (18,1 odstotka).
Foto: Fotoarhiv
torek • 13. avgusta 2013
Po mestni občini
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Začetek del na Ormoški cesti šele 2016
Tudi grožnja z zaporo ni zalegla
Problematika Ormoške, ki je tranzitna cesta za mednarodni tovorni promet in sodi med 52 odstotkov slabih cest v Sloveniji, ima že dolgo brado. Čeprav so na izredni seji sveta ČS Jezero, ki je bila 27. februarja letos, krajani odločno zahtevali, da se dela na rekonstrukciji ceste Ptuj-Spuhlja pričnejo še letos in dokončajo v letu 2014, se do danes še ni zgodilo nič.
Foto: Črtomir Goznik
Krajani ob Ormoški cesti na Ptuju bodo na začetek rekonstrukcije ceste Ptuj-Spuhlja morali počakati še tri leta. Fotografija je s februarske izredne seje sveta CS Jezero, na kateri so zahtevali začetek del še letos.
Ormoška ostaja še naprej prometno močno obremenjena cesta z dnevno frekvenco 14 tisoč avtomobilov in z vsemi nevarnostmi, ki za takšno obremenjenostjo tičijo. Svet ČS Jezero je februarsko sejo sklical na zahtevo krajanov, nanjo so povabili vse tiste, od katerih pričakujejo pomoč in podporo pri projektu rekonstrukcije te glavne vpadnice v mesto. Krajani so februarja letos zagrozili tudi z zaporo ceste, če se hitro ne bo nekaj zgodilo, „ker se dejansko problemi začnejo reševati z zaporo," so takrat izrecno poudarili. Po najnovejši informaciji, ki jo je izposloval svetnik MO Ptuj Peter Pribožič, je začetek rekonstrukcije ceste Ptuj-Spu-hlja prestavljen v leto 2016. Prve odkupe zemljišč pa naj bi pričeli leta 2015. Letos pa naj bi sklenili sofinancerski sporazum, v katerega bodo vključili tudi etapnost gradnje.
Prenova Ormoške že v odškodninski pogodbi
Rekonstrukcija Ormoške ceste na Ptuju je zapisana tudi v odškodninsko pogodbo za Gaj-ke iz leta 2002. Reševala naj bi
se v sklopu projekta Puhovega mostu, takrat je bila obljubljena rekonstrukcija z dodatnim pločnikom po desni strani od naselja Budina do naselja Spu-hlja. Ormoška cesta je državna cesta, pri projektu rekonstrukcije lahko lokalna skupnost sodeluje le kot sofinancerka s 25-odstotno udeležbo. Februarja so se prizadeti krajani, ki jim počasi mineva potrpljenje, seznanili, da je bil projekt
po večletnih aktivnostih 11. julija lani potrjen, v načrt razvojnih programov države in v rebalans proračuna pa je bil vključen že leta 2011. Zato se je upravičeno pričakovalo, da bodo konec leta 2011 in 2012 zagotovljena tudi sredstva za njegovo izvedbo. V MO Ptuj se zavedajo problematike te ceste, zato so tudi pričeli izvajati nekatere druge aktivnosti za njeno razbremenitev. Med
te sodi umestitev povezovalne ceste med Puhovo in Dorna-vsko cesto v prostorske akte, saj naj bi s to povezavo potegnili del prometa z Ormoške na Puhovo cesto, potekajo pa tudi intenzivne aktivnosti pri izvajanju projekta umestitve hitre cesta Hajdina-Ormož na odseku Markovci po južni strani Ptujskega jezera, so povedali krajanom, ki so zahtevali, da se projekt rekonstrukcije
Ormoške ceste izvede do konca leta 2014.
Če ne bo hitre ceste, rekonstrukcija ne bo rešila nič
Po mnenju ptujskega župana Štefana Čelana rekonstrukcija Ormoške ceste sama po sebi ni rešitev, če se ne bo zgradila tudi povezovalna cesta in hitra cesta. Krajani so na izredni seji sveta ČS Jezero zahtevali tudi preusmerjanje tovornega prometa na avtoceste, ker gre za ukrep, ki ne stane veliko, prispeval pa bo k znosnejšemu življenju ob cesti. Če pričakovanih rešitev ne bo kmalu, bodo cesto zaprli, »ker se problemi dejansko začnejo reševati z zaporo«. Ptujski župan je tudi povedal, da bi odkupe zemljišč lahko pričeli že letos. »Za rekonstrukcijo Ormoške, stala naj bi okrog 2,4 milijona evrov, je pripravljena projektna dokumentacija, ni pa še zemljišč in sofinancerskega sporazuma z MO Ptuj,« je 27. februarja letos na izredni seji svet ČS Jezero povedal Klemen Oblak, edini predstavnik države na tej seji.
Prvi odkupi zemljišč šele v letu 2015
Na 30. seji mestnega sveta je svetnik Peter Pribožič (NSi), ki mu ta cesta kot prizadetim krajanom „ne da spati", pozval ptujskega župana, da se prične uresničevati sprejete sklepe ČS Jezero in da se na Direkciji RS za ceste doseže, da se Or-
moška cesta, ki je v državni lasti, obnovi. Na julijski seji mestnega sveta je prejel odgovor, pripravila ga je direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Alenka Korpar, da je MO Ptuj takoj po nastopu nove vlade predsednici Alenki Bratušek posredovala prošnjo za čim hitrejše reševanje problematike Ormoške ceste na Ptuju oziroma investicije, ki je obveznost države. Občina je pri tej investiciji samo sofinancer-ka in je zato sama ne more in ne sme začeti izvajati. DRSC je na zahtevo predsednice vlade o takojšnjem pojasnilu o tej investiciji odgovorila, da so izvedene vse aktivnosti za začetek izvedbe investicije, za katero je bila odgovorna MO Ptuj, in da je že od leta 2011 rekonstrukcija Ormoške ceste na Ptuju umeščena v državni načrt razvojnih programov. Še letos bo sklenjen sofinancer-ski sporazum, v katerega bodo vgradili tudi etapnost gradnje, obžalujejo pa, da zaradi trenutne finančne situacije v državi ne bo mogoče projekta realizirati v želeni dinamiki krajanov ČS Jezero oziroma MO Ptuj, da bi se gradnja začela leta 2013 in dokončala v letu 2014. Zaradi trenutno izjemno težke situacije v državi se začetek investicije zamika v leto 2015, ko naj bi se izvedli tudi odkupi potrebnih zemljišč, gradnjo prve etape pa naj bi pričeli leta 2016. »V MO Ptuj so storili vse, da bi prišlo do začetka rekonstrukcije Ormoške ceste na Ptuju še letos, a je finančna kriza to preprečila,« je še zapisala Korparjeva.
MG
ČS Rogoznica • Pred 10. krajevnim praznikom
Letos za ceste manj kot v prejšnjih letih
V ČS Rogoznica bodo letos praznovali že 10. krajevni praznik. Osrednja slovesnost bo konec avgusta, prireditve pa bodo pričeli že 20. avgusta. Zvesti tradiciji bodo tudi letos pripravili bogat program športnih in kulturnih prireditev, ki bodo potekale v Pacinju, naselju, ki je letos gostitelj prazničnih prireditev in kjer so letos modernizirali oziroma še bodo preplastili tudi več manjših cestnih odsekov.
V zgornjem delu Pacinja so dela na enem od odsekov v dolžini 250 metrov že končali. Stalo je 37 tisoč evrov, v načrtu pa so dela še na dveh odsekih v spodnjem delu naselja Pacinje, če bodo pridobljena soglasja lastnikov za izvedbo del. V MO Ptuj je sprejeta odločitev, da se dela ne bodo izvajala nikjer, dokler ne bodo pridobljene služnosti. Letos imajo v ČS Rogoznica za modernizacijo krajevnih cest na voljo 90 tisoč evrov, 10 tisoč so jim vzeli varčevalni ukrepi. Za prihodnje proračunsko obdobje pa jim ostaja še modernizacija 600 metrov makadamske ceste v Ža-bjaku. Še vedno pa ni izvedena rekonstrukcija prometno zelo obremenjene ceste skozi Ža-bjak. Dela so predvidena v letu 2014, projekt je namreč vezan na izvedbo II. faze podtalnice, izvedbo kanalizacije. Če bo pro-
jekt potrjen, se bo delalo tudi na cesti, pravijo v MO Ptuj.
Od večjih cestnih projektov je dokončana I. faza rekonstrukcije skozi Podvince, II. faza se prenaša v leto 2015 oziroma 2016, dokončana pa je tudi izgradnja športnega igrišča v Kicarju, manjkajo le še igrala. Kot pove predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, je bilo potrpljenje in čakanje na ureditev te športne površine poplačano. Zadovoljni so; če ne bi čakali dve leti, je vprašanje, kako bi bilo urejeno. Ustavila pa so se tudi dela na Slovenjegoriški cesti, kjer so bila izvedena dela IV. faze, kdaj bodo dela nadaljevali na preostalih etapah, v tem trenutku še ni znano. V ČS Rogoznica so zadovoljni s potekom del na dogradnji in rekonstrukciji Doma krajanov Rogoznica, kjer gre za več kot polmilijonsko investicijo. Pred-
videni zaključek del je marec 2014, izvajalec pa napoveduje, da bi bilo mogoče investicijo dokončati v letošnjem letu, če bodo dela potekala skladno z načrti. Idejna rešitev za eno najbolj problematičnih križišč v ČS Rogoznica, križišče Spodnji Velovlek, je narisana, zatika pa se pri dveh lastnikih zemljiščih, na kateri naj bi s tem projektom posegali le za nekaj m2. Zdaj na papirju iščejo nove rešitve, takšne, da bi se od teh zemljišč odmaknili. Zaradi tega križišče ne bo takšno, kot bi moralo biti. Urejanja so se lotili zgolj zaradi večje varnosti, v križišču je namreč tudi avtobusno postajališče. Za ureditev križišča v Spodnjem Velovleku je v mestnem proračunu za letos postavka v višini 171 tisoč evrov. Dela bodo pričeli še letošnjo jesen.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V CS Rogoznica bodo letos za ureditev cestne problematike porabili manj kot prejšnje leta.
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 13. avgusta 2013
Ptuj • Ob prazniku mestne občine Ptuj
Dan spoštovanja vrednot NOB nekoliko drugače
V okviru praznika mestne občine Ptuj je združenje borcev za vrednote NOB Ptuj, skupaj z MO in veteranskimi organizacijami letošnjo spominsko svečanost v počastitev poslednjega boja Slovenskogoriške-Lackove čete pripravilo nekoliko drugače.
Na spominski slovesnosti, ki so jo pripravili v prostorih starih zaporov, pod stavbo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, v četrtek, 8. avgusta, so se poleg članov borčevske organizacije zbrali tudi predstavniki veteranskih organizacij, policije in vojske, posebej veseli pa so bili predstavnikov kluba brigadirjev iz občine Laško-Radeče ter generalnega sekretarja združenja zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Mitje Klavore.
Predsednik združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Milan Čuček je v pozdravnem nagovoru spomnil, da smo v spomin na 8. avgust leta 1942, ko je v Mostju izkrvavela Slove-njegoriška-Lackova četa, pred sedemnajstimi leti poimenovali dan spoštovanja vrednot
NOB na Ptujskem. Več kot desetletje je bila ta prireditev ob gozdičku Laze v Mostju, zadnja tri leta pred spomenikom borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi, letos pa so jo za spremembo pripravili v Galeriji Stari zapori na Muzejskem trgu na Ptuju, v neposredni bližini celic ptujskih zaporov, kamor je okupator zapiral svobodoljubne Ptujčane in okoličane. Od tod jih je po mestnih ulicah vodil kot živino na zaslišanja na sedež Gestapa, od tam v zbirne centre na Rogoz-nico in v Muretince, nato pa v taborišče na grad Bori. Usoda teh domoljubov se je končala z izselitvijo na Hrvaško in v Srbijo, mnoge pa so poslali v koncentracijska taborišča po velikem Reichu, kjer so števili
tragično končali svojo življenjsko pot.
Letošnja spominska svečanost je bila zaradi vsesplošne finančne krize nekoliko drugačna, predvsem skromnejša, vsebinsko pa toliko bogatejša.
Ob primernem kulturnem programu, ki so ga pripravili pevci Komornega moškega pevskega zbora Ptuj, pod umetniškim vodstvom Nine Lorber, je dogodke v ptujskem okrožju v času okupacije, med
leti 1941 in 1945, v besedi in sliki predstavila Irena Mavric Žižek, muzejska svetovalka iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor. V skrbno pripravljenem referatu je razkrila marsikatero manj znano po-
Foto: M. Ozmec
Dogodke v ptujskem okrožju v času okupacije, med letoma 1941 in 1945, je v besedi in sliki predstavila Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
drobnost iz časov okupacije na širšem ptujskem območju, ki je pognala rodoljubne Slovence v boj za svobodo, hkrati pa je bil to nekakšen odgovor vsem tistim, ki še danes trdijo, da je bil odpor nepotreben, in predvsem tudi tistim, ki še danes niso kapitulirali.
Dodati velja, da je že dopoldne delegacija zveze borcev za vrednote NOB Ptuj položila vence k petim spominskim obeležjem iz NOB v Ptuju in bližnji okolici, po spominski svečanosti pa so predstavniki kluba brigadirjev Ptuj in pobratenega kluba Laško-Radeče položili še venec k spomeniku padlim borcem Lackove čete v Mostju.
-OM
Juršinci • Z občinske proslave
Slovesno ob prazniku občine
V soboto je z osrednjo občinsko proslavo svoj vrhunec doseglo praznovanje ob 19. prazniku občine Juršinci. Številni dogodki, ki so se zvrstili v sklopu praznovanja občinskega praznika, so se končali v nedeljo s farnim žegnanjem in odprtjem vinoteke v kulturnem centru.
Zbrane je uvodoma pozdravil župan Alojz Kaučič, ki je dejal, da kljub težkim časom vsi zastavljeni projekti potekajo po načrtih. Pri tem je na kratko povzel projekte, ki se že izvajajo, ter tiste, ki se bodo začeli v prihodnjih tednih in mesecih. Posebno zahvalo je pri tem namenil podžupanu in podžupanji ter direktorju občinske uprave. Kaučič je ponovno poudaril, da se, tako kot so se pred leti borili za nastanek občine, v teh časih borijo za obstoj le-te. Po njegovih besedah vse majhne in srednje velike občine delujejo dobro in s
pridobljenimi sredstvi ravnajo racionalno, zato ne vidi razloga za ukinitev občin. »Zmeraj smo pripravljeni na nove izzive. Ne bomo se ustavili, imamo ideje in hočemo naprej. Naši ljudje si zaslužijo najboljše, ponosen sem nanje in vesel sem, da smem biti njihov župan,« je dejal Kaučič in dodal, da si bo tudi v prihodnosti prizadeval za nadaljnji razvoj občine. Podporo obstoju občine je v svojem nagovoru izrazil tudi poslanec Državnega zbora Franc Pukšič, ki je dejal, da se bo, dokler bo sedel v klopeh Državnega zbora, zavzemal, da občine ta-
kšne, kot so, tudi ostanejo. Po njegovem prepričanju imajo prebivalci manjših občin bistveno boljšo kakovost življenja kot ljudje v mestih, zato kljub prizadevanju nekaterih za zmanjšanje števila občin upa, da bo na koncu zmagal razum.
Podeljenih sedem priznanj, tri plakete in posebna zahvala
Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku so podelili tudi priznanja in plakete.
Priznanje občinskega sveta za dolgoletno aktivno delo v Društvu gospodinj Marta je prejela Marija Filipič. Prav tako so priznanje prejeli Bojan Kujavec, Tomi Hojnik in Aleš Kujavec za izjemne športne rezultate v K1 kikboksu in boksu. Priznanje so pre-
jeli še člani ekipe mladincev strelcev društva Juršinci ter Gregor Vesenjak, ki je letos postavil nov državni rekord v streljanju z zračnim orožjem. Priznanje pa je dobila tudi družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj za dolgoletno sodelovanje z občino na področju projektiranja zahtevnejših projektov in izvajanje nadzora večjih investicij v občini Juršinci.
Pisno priznanje s plaketo občine Juršinci je za dosežke na področju podjetništva prejel Ivan Žajdela. Plaketo je prejel tudi dolgoletni aktivni član Rdečega križa Juršinci
Danijel Bec, ki je kri daroval že 60-krat. Plaketo je prejela še kmetija Kovačec iz Rotmana.
Posebno zahvalo občine Juršinci je prejel župnik Anton Fras za petletno duhovno službovanje v fari sv. Lovrenca v Juršincih.
Na prireditvi so podelili še priznanja najboljšim ekipam in posameznikom za športne dosežke.
Prireditev so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopili otroci Vrtca Juršinci, domače ljudske pevke, solistka Jana Janžeko-vič in kvartet Bakus.
Patricija Kovačec
Priznanje občinskega sveta za dolgoletno aktivno delo v Društvu gospodinj Marta je prejela Marija Filipič. Priznanje so izročili podžupan Alojz Herga, župan Alojz Kaučič in podžupanja Dragica Toš Majcen.
Prlekija • 57. praznik občine Ljutomer
Poudarek na gospodarstvu
V osmih dneh praznovanja 57. občinskega praznika so se v prleški prestolnici zvrstile številne prireditve; med najpomembnejše sodita 45-letno delovanje območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer z razglasitvijo obrtnika leta ter sobotni tradicionalni, že 29. Prleški sejem.
Na slavnostni seji občinskega sveta je županja občine Ljutomer Olga Karba povedala, da je zadovoljna z doseženim v minulem obdobju, večjo pozornost v prihodnje pa želi nameniti ambicioznej-ši politiki urejanja prostora in okolja ter še zlasti gospodarskemu zagonu. Karbova je tudi tokrat podelila občinska odlikovanja. Po sklepu občinskega sveta je plaketo z listino in denarno nagrado prejelo športno društvo Strelec Grlava, pisno priznanje ob 50-letnici pa bencinski servis Petrol. Priznanja županje so prejeli: Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer ob 50-letnici delovanja, Območna
obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer ob 45-letnici delovanja, gledališka sekcija Kulturnega društva Ivana Kaučiča Ljutomer za 110 let gledališke dejavnosti, Nogometni klub Ljutomer ob 65-letnici delovanja, monsinjor Izidor Veleberi za delovanje na humanitarnem področju, odbojkar Andrej Grut za mednarodne dosežke, Jožica Berden za delovanje na društvenem področju in Miro Vaupotič za skrbno vzdrževanje rojstne hiše Franca Mikloši-Županja občine Ljutomer Olga Karba podeljuje priznanje ravnate- ča v Radomerščaku. Iju Gimnazije Zvonku Kustecu.	NŠ
Foto: PK
torek • 9. avgusta 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 7
Podravje • Avgusta se bodo oglasili številni klopotci
Grozdje v vinogradih in na brajdah že zori
Ker smo v času, ko v vinogradih in na brajdah dozoreva grozdje, so se med griči in tudi na ravnici pričeli oglašati klopotci. Klopotci se postavljajo od konca julija do sredine avgusta, torej nekako v času od anine nedelje do praznika Marijinega vnebovzetja. Postavitve klopotcev v številnih občinah v Podravju potekajo kot javne prireditve, so del turistične ponudbe in promocije.
V številnih haloških krajih so klopotce že postavili. V Sovičah, kjer so nedavno proslavili 20-obletnico delovanja Kulturno-turističnega društva (KTD) Klopotec Soviče-Dravci, so svoj prvi klopotec velikan postavili leta 1995. Izdelal ga je domačin in član društva Franc Bedrač. Zaradi svoje velikosti je klopotec težko kljuboval vremenskim nevšečnostim, zato ga je močan veter polomil. Polomljene dele so zamenjali z novimi, nekoliko skrajšali peresa in ponovno je bil v svoji funkciji. Ker pa ga je po skoraj dveh desetletjih že pošteno najedel zob časa, so ga pred dvema letoma sneli, obnovili in letos na julijski prireditvi ponovno postavili na svoje mesto. Vendar pa je klopotec v sedanji obliki (po peresih) nekoliko manjši od svojega očaka predhodnika. »Ta klopotec je simbol društva in kraja, kažipot nekaterih poti, okrog njega pa je tudi središče dogajanja,« so prepričani v KTD Klopo-tec Soviče-Dravci.
Minulo soboto, 10. avgusta, so klopotec postavili še na drugem haloškem griču na območju občine Videm, v Okiču. Organizator postavitve je bilo Etnografsko društvo (ED) Orači Okič, ki je ob
tej priložnosti proslavilo 20 let delovanja. Na isti dan so klopotec postavili tudi v občini Podlehnik, pri viničarskem muzeju na Gorci, od koder se odpira čudovit pogled na celotno Dravsko in Ptujsko polje do Slovenskih goric in čez haloške griče. Postavitev je potekala v organizaciji domačega turističnega društva v sodelovanju z Občino. Pripravili so kulturni program in družabne igre ter podelili priznanja za najlepše urejene
okolice domov in poslovnih objektov.
V nedeljo so klopotec postavili pri vinski kleti Vinarstva Druzovič v Drbetincih v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Organizatorja dogodka sta bila Vinarstvo Druzovič, ki letos zaznamuje desetletnico delovanja, ter Društvo vinogradnikov in sadjarjev Slovenske gorice. Postavitev klopotca je v nedeljo popoldan potekala še v eni slovenjegoriški občini, v Cer-
kvenjaku pri Johanezovi trti.
Na območju Slovenskih goric so klopotce sicer postavljali že ob koncu minulega meseca. V soboto, 27. julija, so jih med drugim postavili v Lenartu pri trgovskem centru Lenapark (organizator Vinogradniško društvo Lenart), v Zgornjem Porčiču pri Novakovi domačiji v občini Sveta Trojica (organizator Društvo vinogradnikov Sv. Trojica) in v središču občine Sveta Ana (organizatorji Turistično dru-
štvo Sveta Ana ter krajani naselij Ledinek in Dražen Vrh).
V	soboto, 3. avgusta, so klopotec tradicionalno postavili na posestvu Biotehniške šole Ptuj v Grajenščaku. Postavitev klopotca so združili s pohodom, za organizacijo so poskrbeli Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, Biotehniška kmetijska šola Ptuj, Planinsko društvo Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. V nedeljo, 11. avgusta, so klopotec postavili v občini Starše, pri tamkajšnji osnovni šoli. Postavitev je spremljal kulturni program, prisotne sta nagovorila gospodar in viničar trte.
V	četrtek, 15. avgusta, ob 15. uri, bodo društveni klo-potec pri cerkvi sv. Ane pri Borlu postavili člani Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze v sodelovanju s člani Turističnega društva Cirkulane. Klopotec bodo na prizorišče pripeljali s konjsko vprego. V četrtek dopoldan bodo klopotec postavljali tudi na vinogradniški kmetiji Antona Novaka na Hujbarju. Postavitev bo potekala v sklopu dogodka Pozdrav trgatvi na Svetinjah, ki bo organiziran kot prvi v nizu številnih prireditev ob prazniku Kra-
jevne skupnosti Ivanjkovci. Razglasili bodo tudi vinsko kraljico VTC Jeruzalem ter slovesno odprli Svetinjsko klet s prenovljeno ponudbo. Na praznični četrtek bodo tradicionalno klopotec postavili v Podvincih, pri tamkajšnjem gasilskem domu. Druženje bodo pričeli ob 16. uri.
Prihodnji konec tedna (17. in 18. avgusta) bodo klopotec v sklopu tradicionalnega 32. Kmečkega praznika postavili tudi na Destrniku. Prireditev bo potekala pred gasilsko-tu-rističnim domom, organizator pa je Turistično društvo Destrnik.
V prispevku smo zbrali tiste prireditve, na katere smo v našo medijsko hišo prejeli povabilo za udeležbo, in tudi tiste, za katere smo podatke uspeli izbrskati na svetovnem spletu. Zagotovo se bodo klopotci te dni oglasili še v številnih drugih krajih na območju podravske vinorodne pokrajine. Pesem klopotcev bo med goricami odzvanjala vse do jeseni, ko bo pridelek pod streho. Klopotci naj bi se pospravili najkasneje do martinovega, 11. novembra, ko mošt postane mlado vino.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Poraba proračunske rezerve
Za sanacijo plazov in nabrežin na jezeru
Sredstva proračunske rezerve do višine 169 tisoč evrov bodo v MO Ptuj letos namenili za sanacijo plazov na lokalnih cestah in javnih poteh v katastrskih občinah Mestni Vrh, Krčevina pri Vurbergu in Grajenščak, nabrežin na Ptujskem jezeru in za odpravo posledic drugih nepredvidenih dogodkov.
Mestni svetniki so odlok o porabi proračunske rezerve na julijski seji mestnega sveta sprejeli po hitrem postopku. Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo je zahteval tudi odgovor na vprašanje, zakaj je bila iz državnih sredstev dana prednost sanaciji nabrežine reke Drave pri pristanišču Ranca in ne sanaciji opornega zidu pri Miheličevi galeriji. Odbor za gospodarstvo MO Ptuj pa je želel pojasnilo o tem, kako so se določile prioritete sanacije nabrežin in plazov v MO Ptuj in zakaj se ni dalo prioritete sanaciji zidu ob reki Dravi, od mostu za pešce do konca parka. »Odlok o porabi proračunske rezerve je bilo treba sprejeti po hitrem postopku, da se bo lahko opravila nujna sanacija plazov v MO Ptuj oziroma v že omenjenih kata-
posredno ogroženo, je bilo izpostavljeno na srečanjih s predstavniki DEM, ta sanacija
je tudi v njihovi pristojnosti, in strokovnjaki, statiki. Sicer pa je protipoplavni zid pri
strskih občinah,« je pojasnil ptujski župan Štefan Čelan. Ob porabi proračunske rezerve v višini najmanj 1,5 odstotka porabe proračuna je izpolnjen pogoj za pridobitev republiških sredstev iz proračunske rezerve, zato je oddelek za gospodarske javne službe MO Ptuj tudi opravil prijavo za sanacijo nabrežin na območju pristanišča Ran-ca, ki so bile poškodovane v lanskih poplavah. Na julijski seji sprejeti odlok predvideva sanacijo plazov v kombinaciji s pridobitvijo sredstev za sanacijo nabrežin pri Ranci. V bistvu je to le eden izmed pogojev za pridobitev državnih sredstev za sanacijo nabrežin pri Ranci, pridobiti pa bo treba še drugo dokumentacijo. Sanacija opornega zidu pri Miheličevi galeriji pa ni nujna, mesto tudi ni ne- Sredstva proračunske rezerve tudi za sanacijo nabrežin na Ptujskem jezeru
Miheličevi galeriji v lasti ministrstva za kmetijstvo in okolje ter v upravljanju Agencije
Foto: Črtomir Goznik
Republike Slovenije za okolje. Predstavniki MO Ptuj so se večkrat sestali s predstavniki
tako Arsa kot DEM in izpostavili nujnost sanacije na-brežine in varovalnega zidu ter pregleda in sanacije obeh brežin reke Drave z novimi kamnitimi zložbami ustrezne odpornosti proti spiranju ter ugodnejšo rešitev glede združitve kanala gorvodno na Hajdini ali ustrezne sanacije območja, ki loči obe strugi. Trenutna situacija je zelo neugodna za infrastrukturo ob reki (spodkopana cesta mimo Term do Hajdine), so bili seznanjeni mestni svetniki. Ker sta tako sanacija nabrežin kot zidu v pristojnosti DEM, občina tovrstnega projekta ne more prijaviti in ga tudi ne financirati, ker to ni v njeni pristojnosti.
MG
8 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 13. avgusta 2013
Markovci • Ureditev občinske mansarde
Izvajalca izbrali šele v tretje
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je nedavno z izbranim izvajalcem del, gradbenim podjetjem Gradia iz Celja, podpisal pogodbo za ureditev mansarde v občinskem poslopju ter gradnjo dvigala, s katerim bo tudi invalidom omogočen dostop do prostorov občinske uprave in v prostore mansarde.
V mansardi bodo na 230 kvadratnih metrih površine uredili poslovne prostore, prostore za društva, sanitarije ter avlo, v kateri bo v prihodnje etnografska zbirka. Vrednost gradbenih del, v skladu s podpisano pogodbo, znaša dobrih 256.000 evrov. Država bo naložbo sofinancirala v višini 180.000 evrov. Ker je po-
slopje občinske stavbe v Mar-kovcih spomeniško zaščiteno, v konstrukcijo ostrešja ali zgradbe ne bodo posegali. Zaradi dovoda svetlobe bo treba namestiti več strešnih oken. Poslovne prostore bo Občina oddajala za namen opravljanja mirne dejavnosti, za ureditev muzeja pa bodo pričeli zbirati eksponate, ki jih bodo kasneje
razstavili v stalni zbirki. Med drugim bodo razstavljena stara kmečka orodja in predmeti, pustni liki iz markovskega okolja in folklorna oblačila.
Gradbena dela bodo pričeli predvidoma v tem tednu, končali pa v začetku novembra. Postopek izbire izvajalca je bil tokrat kar dolgotrajen, saj so ga izvedli trikrat. »Vsakič je
bila ponudbena cena višja od postavke, ki jo imamo za ta namen rezervirano v proračunu. Ker tudi s pogajanji nismo uspeli priti do ustrezne cene, smo razpis dvakrat ponovili. Na tretji razpis se je prijavilo samo podjetje Gradia, ki je sedaj tudi izbrani izvajalec,« je pojasnil župan občine Mar-kovci Milan Gabrovec.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Direktor gradbenega podjetja Gradia Aleš Balek in župan občine Markovci Milan Gabrovec ob podpisu pogodbe za izvedbo del za ureditev mansarde
Ormož • O realizaciji občinskega proračuna in zahtevi opozicije
Kdo bo preb(i)ral 3400 strani dokumentacije?
Župan občine Ormož Alojz Sok je nedavno predstavil polletno realizacijo dela Občine. Kot je povedal, je vrednost letošnjega proračuna 23,4 milijona evrov. Od tega zneska so dober milijon evrov in pol prenesli iz minulega proračunskega leta.
Skupni prihodki so bili v prvih sedmih mesecih tega leta glede na predvideni plan realizirani 37-odstotno oziroma v višini 8,8 milijona evrov. Davčni, nedavčni in kapitalski prihodki so bili realizirani v okviru načrtovanega, transferni prihodki pa so bili realizirani zgolj v višini 17,2 odstotka. In še v tem primeru gre za nakazilo za plačilo namakalnega sistema (druga in tretja faza), ki so ga gradili že v lanskem letu. »Za vse ostale investicije, ki v tem trenutku tečejo na območju občine Ormož in so skupne vrednosti več kot 15 milijonov evrov, pa pričakujemo finančne transferje v drugi polovici leta. Naša občina seveda pri tem ni izjema, ampak smo v podobnem položaju vse slovenske občine. To enostavno pomeni, da smo občine izpostavljene velikemu tveganju, če seveda do konca leta za izvedene investicije od države ne bi prejeli nakazil. V tem primeru bi se morale občine kratkoročno zadolževati. Naš cilj in želja sta, da prejmemo
od strani države in Evropske unije odobrena sredstva, v nasprotnem primeru pa lahko imamo vsi skupaj velike težave,« je opozoril ormoški župan.
Bogat proračun, zadolžitev ni problematična
O dosedanjih odhodkih v letošnjem občinskem proračunu pa je Sok dodal naslednje: »Do tega trenutka smo realizirali 4,8 milijona evrov odhodkov, kar znaša samo dobrih 20 odstotkov predvidene letne realizacije. Pri tekočih odhodkih je situacija okrog 45 odstotkov, investicijski odhodki so glede na plan realizirani samo v višini sedmih odstotkov. To pa je seveda tudi logično, saj so se investicije v letošnjem letu (tudi zaradi slabega vremena) pričele v maju, prve situacije za izplačilo pa so prispele v juniju.«
Čeprav je občina Ormož trenutno v zelo bogatem
investicijskem obdobju, pa župan pravi, da so podobno visok proračun v preteklosti že imeli, in sicer v času, ko so gradili širokopasovno omrežje. V tem trenutku ima Ormož po besedah župana Soka za okrog dva milijona evrov dolgov, vendar zadolžitev ne predstavlja bistvenega tveganja za tekoče poslovanje. Anuiteta, skupaj z obrestmi, na letni ravni znaša okrog 500.000 evrov.
3400 fotokopij za 236 evrov
Župan Sok se je v svojem razmišljanju dotaknil tudi dogajanja v ormoškem občinskem svetu. »Ne bi mogel reči, da je občinski svet v Ormožu kaj bistveno drugačen od občinskih svetov v drugih občinah. V našem občinskem svetu je razprava dokaj živahna. Odločitve niso sprejete, tako kot morda v nekaterih drugih občinah, z dvigom rok brez razprave. Menim, da gre za čisto demokratično normo, čeprav se morda to
vidi tudi kako drugače. Sam sem zagovornik parlamentarne demokracije, to pomeni soočanja različnih pogledov in argumentov. Naš občinski svet odločitve sprejema z zadostno večino. V preteklosti smo imeli na Občini številne inšpekcije različnih ministrstev in moram reči, da glede dela občinske uprave do tega trenutka niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti. Ja pa treba poudariti, da se pri svojem delu srečujemo z nekaterimi iracionalnimi zahtevami.« Prvi mož Občine Ormož je pri tem z roko pokazal proti kupu papirja, v katerem je bilo zloženih
3400 listov dokumentov, ki jih je občinska uprava pripravila in zbrala na zahtevo opozicije v občinskem svetu. »To so dokumenti, zbrani iz različnih spisov. V preteklosti smo podobne pakete opoziciji že posredovali. Te zadeve so nerazumljive, kajti 3400 strani ne more nihče kar tako pregledati. Kup tega papirja je, skupaj s poštnimi stroški, vreden 263 evrov. Toliko bi lahko vlagateljem zahtevka za izdajo tega gradiva tudi zaračunali. Vendar so na vlogi zapisali, naj se stroški pokrijejo iz sredstev za delovanje Kluba svetnikov Zares - Liste za občino Ormož, v imenu
katerih je zahtevek predložil vodja Kluba in občinski svetnik Stanislav Podgorelec. Če Občina tega gradiva ne bi pripravila in izročila, bi izročitev dosegli preko informacijske pooblaščenke, kar se je v preteklosti že zgodilo. Razumem, da ima opozicija pravico sodelovati pri odločanju o javnih zadevah. Da pa zahteva takšne kupe dokumentacije, pa je nerazumljivo in zato to razumem kot »zafrkavanje občinske uprave« v smislu, naj delajo, saj so za to na Občini plačani,« je povedal župan Alojz Sok.
Mojca Zemljarič
Kidričevo • Zupan sklicuje zbore občanov
»
Očitki so neutemeljeni
«
Župan Kidričevega Anton Leskovar se sooča z uporom dela civilne družbe v naselju Cirkovce. Po ponedeljkovem protestnem shodu zaradi načrtovane prestavitve železniškega postajališča ter domnevno visokih cen kanalščine (o čemer smo že obširno poročali), je župan minuli teden sklical prvi zbor krajanov, na katerem je znova zavrnil očitke na svoj račun.
Župan Alojz Sok je s sodelavci zbral in pripravil 3400 listov dokumentov, ki jih na vpogled zahteva Klub svetnikov Zares - Lista za občino Ormož s prvopodpisanim Stanislavom Podgorelcem.
»Problem naše občine je, da vsaka odločitev, ki se sprejme na občini, sproži civilno iniciativo. To dokazuje, da v občini nekaj ni v redu, da župan s svojimi svetniki ne dela prav,« je prejšnji teden povedal Pi-šek. »Župan prej ni dovoljeval sklicevanj krajevnih odborov, ki so neposreden glas ljudstva. Zdaj smo s tem shodom dosegli, da je župan vendarle dovolil te odbore,« je dodal.
Prvi zbor krajanov je potekal v sredo v Starošincih, sledili naj bi še v drugih krajih. »Ljudem smo razložili vse zadeve in mislim, da smo jih zadovoljili z odgovori,« je ocenil župan Leskovar. Na teh srečanjih naj bi seznanili občane s sestavo nove cene ravnanja z odpadnimi vodami, ki je po tr-
ditvah Leskovarja primerljiva s cenami v primerljivih občinah. »Kar se tiče železniškega postajališča, pa sem že večkrat povedal, da o tem ne odločam jaz, ampak so to odločili leta 2009 s sprejetjem državnega prostorskega načrta v državnem zboru,« je dejal.
Pišek županove trditve zavrača, sicer pa pravi, da če bo župan izpolnil zahteve civilnih pobud, bodo opustili proteste. Podobno je povedal vodja Nestrankarskega gibanja ZA Kidričevo Branko Štrucl. »Mi smo vedno za pogovor, vendar izkušnje kažejo, da župan marsikaj obljublja, pa vedno naredi po svoje. Če bo upošteval zlasti dve jasni zahtevi iz protesta - da železniško postajališče ostane na obstoječi lo-
kaciji ter da se ukine občinsko javno podjetje Vzdrževanje in gradnje, ki je leglo korupcije in pranja denarja, potem nadaljnjih akcij ne načrtujemo. V nasprotnem primeru bomo naredili vse, da pride do referenduma oziroma predčasnih volitev, tako za občinski svet kot župana!«
Leskovar je opozoril, da se takšne pobude kar vrstijo, a da se na koncu vedno izkaže, da je bilo vse »prav« narejeno. »A mislim, da bomo zdaj, ko bomo šli med ljudi in jim vse razložili, zadevo pomirili in bomo lahko normalno delali naprej,« je dejal. »Očitki so neutemeljeni in neresnični,« dodaja.
sta
Foto: MZ
torek • 13. avgusta 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 9
Makole, Majšperk, Poljčane • Zakladi Dravinjske doline
Za višjo samooskrbo in delovna mesta
Tri občine ob Dravinji - Makole, Majšperk in Poljčane - so sklenile sodelovati v projektu oblikovanja skupne blagovne znamke ponudnikov lokalnih produktov. »Želimo spodbuditi lokalne ponudnike k aktivnejšemu proizvajanju proizvodov in da tisti, ki še niso registrirani, pridobijo dovoljenja. Blagovna znamka pa bo obenem tudi zagotavljala kakovost potrošniku,« je najvidnejše lastnosti projekta izpostavila Jelka Lovrenčič, strokovna sodelavka v Razvojnem centru narave Poljčane in ena izmed koordinatork projekta.
Tri omenjene občine v Dravinjski dolini so v začetku letošnjega leta s strokovno pomočjo podjetja Palemid iz Maribora vzpostavile skupen projekt Prvi koraki k povezani ponudbi in oblikovanju blagovnih znamk na področju kulinarike v Dravinjski dolini. Namen projekta, katerega vrednost je približno 10.800 evrov, je spodbuditev samooskrbe, oblikovanje blagovne znamke z zagotovljeno kakovostjo in ustvarjanje delovnih mest na domačem pragu.
Ponudniki treh občin so se razdelili v šest skupin: Med in medeni produkti, Ponudniki mesnih, mlečnih proizvodov ter jajc, Dobrote iz našega hrama (ponudniki sadja, zelenjave, žganja in zelišč), Dravinjski unikati (izdelovalci ročne umetnostne obrti) in najbolj aktivni skupini Dravinjski vinogradniki ter Krupete (ponudniki kruha, peciva in testenin). Trenutno so v teku »poletna srečanja«, ki se z vsa-
Foto: Jelka Lovrenčič
Dravinjski vinogradniki
ko skupino posebej odvijajo na domovih ponudnikov. Cilj teh srečanj je, da se udeleženci (ponudniki proizvodov) med seboj spoznajo, si svetujejo in na srečanjih oblikujejo svoje proizvode. Vsaka skupi-
Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane: »Samooskrba danes predstavlja trend prihodnosti in s časom bodo lastni proizvodi vedno bolj pridobivali na pomenu. Zavedamo se, da lahko s takšnim projektom oživimo izdelke, narejene na kmetijah, torej spodbujamo razvoj podeželja, na drugi strani pa damo lokalnemu prebivalstvu (in turistom) možnost, da te proizvode kupijo, kar je ključnega pomena za ohranjanje zdravega načina življenja - to pa je želja vseh nas. Posledice tega projekta so tudi gospodarske, saj bi z nakupom izdelkov po kmetijah uspeli zadržati določen del kapitala v domačem okolju, namesto da ga z nakupom izdelkov v velikih trgovinah dajemo globalnim trgovskim verigam. Negativnih posledic projekta trenutno ne vidim, res pa je, da je za proizvajalce, vključene v projekt, negativna plat predvsem boj z birokracijo.«
na, povprečno število članov je deset, ima izbrano tudi vodjo skupine, ki udeležence usmerja, sklicuje srečanja in pripravlja poročila.
Zakaj so nekatere skupine manj dejavne, je pojasnila Lo-vrenčičeva, ki je tudi vodja Dravinjskih vinogradnikov: »Razvoj skupine lahko zavirajo člani, ki dajo prednost drugim stvarem, različnost proizvodov in ponudnikov, od katerih vsak vleče na svoj mlin.« Ob tem je Jelka Lovren-čič opozorila, da tisti, ki imajo status kmeta, lažje pridobijo status dopolnilne dejavnosti na kmetiji. »Seveda je pridobitev dovoljenja odvisna še od tipa proizvoda. Milejši pogoji so za proizvodnjo kruha, višji pa pri mlečnih in mesnatih iz-
delkih,« je še pojasnila.
Projekt naj bi bil zaokrožen z registracijo blagovne znamke, ki bo predvidoma v septembru ali oktobru. Osnova blagovne znamke je tudi skupno ime in logotip. »Krovno ime bo najverjetneje Zakladi Dravinjske doline, vendar še nismo končali izbire imena, zato spodbujamo vse, da še razmišljajo,« je razkrila Lo-vrenčičeva.
Lokalno pridelane ali izdelane produkte bo mogoče kupiti na domačijah, kar sovpada s projektom v Dravinjsko dolino s kolesom po košarico dobrot, in na tržnicah v vseh treh občinah.
Mojca Vtič
Darinka Fakin, županja občine Majšperk: »K projektu smo pristopili, ker že dalj časa vemo, kaj vse naši ljudje zmorejo in znajo, da imamo tudi pri nas tržne viške posameznih domačih izdelkov, problem pa je vedno način, sama organizacija in pogosto tudi premalo informacij, predvsem pa upati si. Ker so vse to na neki način ponujali izvajalci tega projekta, smo jim zaupali in pristopili k projektu treh občin. Pričakujemo, da bodo rezultati tega projekta pozitivni; kot rezultat tega bi želeli ustvariti tržnico, kjer bi lahko to tudi realizirali. Negativne posledice pa so lahko le, da projekt ne zaživi.«
Alojz Gorčenko, župan občine Makole: »S projektom želimo ljudi spodbuditi, da izkoristijo svoje znanje in naravne danosti ter si z obdelovanjem zemlje omogočijo zadovoljiv življenjski standard. Tu pri nas druge možnosti ljudje skorajda nimajo. V občini Makole sicer eksistira tovarna relejev Iskra - releji, vendar je že drugi največji zaposlovalec šola, nato vrtec in Občina. Občina bo lokalnim ponudnikom pomagala s prirejanjem delavnic, dodatnih usposabljanj, promocijskim materialom, ureditvijo infrastrukture in navsezadnje tudi s turistično zanimivimi projekti, kot so Terra Parzival, simpozij Forma viva, V Dravinjsko dolino s kolesom po košarico dobrot idr. Vse drugo pa je na ljudeh.«
Pa brez zamere
Večina
Majhen eksperiment o velikih rečeh
Zadnjič sem izvedel zanimiv eksperiment. V enem izmem mnogih nakupovalnih hramov, kakopak. Kaj čem, sem pač radoznal ter potemtakem večini ljudi rahlo tečen tič. A nič ne de, večina je ponavadi dolgočasna - razen kadar nanese na fenomene in značilnosti življenja sodobne družbe; takrat je večina dragocen vir informacij ter nadvse pomemben in hvaležen predmet opazovanja. V tem je pravzaprav največja vrednost večine, mase ljudi, ki jo lahko stlačimo v kar največjo unijo množic(e) vsakdanjosti - kaže nam ustroj povprečnega današnjega človeka ter njegovega stanja. Kakor torej seveda skoraj nikoli ni zdravo pripadati večini, tako je po drugi strani nepogrešljivo le-to opazovati, (s)poznati njeno delovanje ter obnašanje, da bi lahko uvideli podobo današnjega vsakdanjega sveta. Le-ta se seveda kaže v malenkostih, ki pa same po sebi še zdaleč niso nepomembne, saj izpostavljajo zavest ter ravnanje vsakdanjika (torej pripadnika večine).
Kaj sem torej naredil tam, v tisti izpostavi panevropske trgovske verige? Ah, nič takega, pravzaprav. Ali pa naglavni, kardinalni greh - odvisno, s katere plati na vse skupaj gledate (in ja, heh, tudi to gledanje vas lahko uvršča v večino ali onkraj nje). Ko sta se tako moj artikel ali dva po tekočem traku prikotrljala do komandnega pulta trgovke, ki je pred tem čez čitalec črtnih kod kot robot hitro vlekla vse, kar ji je po tekočem traku prišlo pod roke, dokler je ni vsakič zausatila tista tablica ali palica ali prepreka ali kakor koli se že imenuje tista nagravžna reč, s katero postavljamo meje med našimi in tujimi artikli na tekočem traku - no, ko se torej moje banane in kosmiči privozili do trgovke, sem si vzel zgolj malce več časa, kot od»cenjene« in - točno - večinske stranke pričakujejo interne analize trgovske verige (kajti za njih smo predvsem številke, ki jim sledi znak , o tem kljub vsem reklamam in plakatom ni niti najmanjšega dvoma) ter trgovki navrgel kratko vprašanje glede kosmičev, nato pa tudi drobiž iskal sekundo ali dve dalje, kot je to »normalno«.
Skratka, pri blagajni sem se zadržal vsega 20 do 30 sekund več, kot bi se v drugih, da, večinskih primerih. Posledice ste morda uganili - vsesplošna živčnost, nejevolja ter godrnjanje. Uboga trgovka je začela živčno mencati, saj se je najbrž bala, da ne bo izpolnila svoje norme»obdelanih« strank ali katere druge zahteve, ki so jih v prodajni verigi izračunali ter obesili kot deset božjih zapovedi tam nekje v skladišču, hkrati pa sta se dve upokojenki, ki sta stali neposredno za mano, začeli glasno pritoževati, da naj se že enkrat premaknem, plačam in odstopim mesto njima. Skratka, naj, po domače povedano, čimprej spokam, kamor pač hočem in ne zavlačujem nujnega in avtomatskega hitrega brzovlaka potrošništva.
Tale majhen in neškodljiv eksperiment je torej še enkrat potrdil precej žalostno dejstvo, da je današnji homo sapiens v prvi vrsti predvem homo consumericus, potrošnik, katerega edina vrednost in smisel je zapravljanje ter nabavljanje vsega možnega in nemožnega. Čim hitreje. In čimveč. Človečnost, dialog ter ostale lastnosti nekega pred-neokapitalističnega človeka so zgolj še ovira, obskuren oddaljen spomin, arhaični preostanek predmodernosti.
Pravite, da sem morda zgolj naletel na malce nervozno in tesnobno trgovko ter da se pač upokojencem zmeraj nekam mudi, saj v pokoju nimajo časa za praktično nič, a ni tako. Precej turobno dejstvo namreč je, da dandanes večina večino časa in misli namenja večinoma nepomembnim zadevam ter počne večinoma nepomembne stvari. In večina bi lahko glede tega nekaj naredila, pa ne. Krivda ni samo v »sistemu«. Nekaj se je zagotovo skriva tudi v ogledalu.
Gregor Alič
Slovenija • Javna razprava o osnutku PRP končana
Več znanega na Agri
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je zaprlo javno razpravo o osnutku programa razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014-2020. Osnutek je deležen številnih pobud in pripomb, na katere bo ministrstvo odgovorilo predvidoma septembra. Ključne ugotovitve javne razprave pa bodo predstavljene konec avgusta na mednarodnem sejmu Agra.
Ministrstvo je osnutek, vreden 1,1 milijarde evrov, objavilo v začetku julija, širši javnosti pa je bil predstavljen v
Hočah pri Mariboru. Program se v pretežni meri financira iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja,
ki prispeva 837,7 milijona evrov, preostali del sredstev dodaja Slovenija iz državnega proračuna. Kot so sporočili
z ministrstva, je ekonomski kmetijski sklad in tudi politika razvoja podeželja s tem prvič v svoji zgodovini jasno opre-
deljena kot razvojna politika, ki prispeva k doseganju ciljev na ravni EU kot celote. Rezultati, ne le učinkovitost porabe razpoložljivih sredstev, bodo merilo uspešnosti te politike. Pogojevanje z uspešnostjo, značilno za strukturne sklade, se s tem prenaša tudi v sistem izvajanja politike razvoja podeželja, navajajo. Ključne nacionalne usmeritve programa razvoja podeželja 2014-2020 so prenos znanja in inovacij, prestrukturiranje v smeri
povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov, blažitve in prilagoditve na podnebne spremembe, spodbujanja razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig, dviga kakovosti ter razvoja endogenih potencialov podeželja in delovnih mest.
Ključne ugotovitve javne razprave bodo predstavili na 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni v ponedeljek, 26. avgusta.	(sta)
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 13. avgusta 2013
Kog • Slikarji in kiparji desetič na TK Hlebec
Jubilejna likovna kolonija uspela
Turistična kmetija (TK) Hlebec na Kogu je že desetič gostila mednarodno zasedbo likovnikov, ki so v petih dneh ustvarili številna slikarsko-kiparska dela in jih na slovesnem zaključku minuli torek tudi razstavili.
Kiparji na Templerjevem posestvu na Kogu
Sodelovalo je devet umetnikov - šest kiparjev in trije slikarji iz Slovenije in sosednje Avstrije. Svojo udeležbo sta tik pred pričetkom kolonije odpovedala predstavnika iz Češke. Letos prvič so kiparji, ki so obdelovali kamen in les ter v kombinaciji les-železo, delovali na Templerjevem posestvu
na Kogu, stran od naseljenega kraja, tik ob gozdu, ki je ustvarjalce odgnal od neznosne vročine. O dosežkih se je zelo pohvalno izrekel Ivan Dvoršak, predsednik organizacijskega odbora 11. mednarodnega simpozija Forma viva Makole in izrazil upanje, da se bo likovna kolonija ohranila tudi v pri-
hodnje. Župan občine Ormož Alojz Sok je izpostavil trud in izjemno prizadevanje za brezhibno izvedbo prireditve družine Hlebec, kjer se še zlasti po zaslugi zakoncev Vere in Milana dviga ne le vinogradniška, pač pa tudi kulturna raven Koga ter celotne ormoške občine. Strokovno oceno ustvar-
jenih del je podal umetnostni zgodovinar Franc Obal, ki je o vsakem udeležencu in njegovi stvaritvi iznesel najpomembnejše karakteristike. Dobro obiskan kulturni dogodek na TK Hlebec so popestrili gledališki igralec Silvo Safran in glasbena skupina Kvinton.
NŠ
Sv. Jurij ob Ščavnici • J. Mir, predsednik TD in umetnostni kovač
»
Na področju turizma še veliko rezerv«
Janez Mir, samostojni podjetnik, ki se že dobrih 20 let ukvarja s kovaštvom v Grabonošu, je aktiven tudi na mnogih drugih področjih, zlasti v gasilstvu in turizmu.
»Z gasilskimi prvinami in spretnostmi me je seznanil oče, pa tudi v Turističnem društvu (TD) Sveti Jurij ob Ščavnici delujem vrsto let, že kar tretji mandat pa mi pripada funkcija predsednika,« pove o svojih dveh najpomembnejših dejavnostih Janez Mir in ob tem doda, da se je po osmih letih predsednikovanja pri TD želel posloviti, toda mnogi so ga uspeli prepričati v privoli-
tev še enega štiriletnega obdobja ... Pravi, da društvo ni le posameznik, ampak krog ljudi, s katerimi je lepo sodelovati, če so dobro zastavljene naloge ob skupnih močeh uspešno uresničene. Zadovoljen je s tem, kar so postorili v preteklosti, pred njimi pa je še veliko izzivov, in kot zatrjuje, tudi veliko rezerv. Najbolj so prepoznavni po mlinu na veter pri Stari Gori, ki ga letno obišče več kot 3000
turistov. Preuredili so tudi muzejsko zbirko kmetijskih in obrtnih orodij, na novo postavili hišo preužitkarico, pripeljano iz Ženika, ki nosi letnico okoli 1700! Zelo so ponosni na lanskoletno osvojitev 1. mesta na paradi kmečkih običajev, ki je potekala v sklopu kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni. Sodijo tudi v neprekinjeno verigo sejanja 2000 pšeničnih zrn, ki se je pričela
Janez Mir ob nekoč zelo cenjeni in iskani kovani ograji
v Babincih pri Ljutomeru, pri njih pa je bila izvedena pred petimi leti. Veliko so naredili na urejanju okolice, obnovili so domala vse sakralne objekte v občini, pohvalijo se lahko z njihovim aktivom kmečkih žena in sadjarjem, ki skrbi za avtohtonost pridelkov. So eni redkih, kjer številni gojijo trto na kolih, zato so tudi prepoznavni po izvrstni domači pijači (klinton, šmarnica, jurka ...). »V našo turistično ponudbo z zadovoljstvom vključujemo Blaguško jezero, otok ljubezni v Žihlavi, Belšakov mlin, Kocbekovo oljarno, pohodniški točki Ženik in Sovjak, Dragotin-ski in Rožički vrh ter peš in kolesarske poti v Ščavniški dolini. Seveda se najdejo tudi slabosti. Nimamo kmečkega turizma, ne vinotoča, smo brez prenočitvenih zmogljivosti in še bi se našlo. Pred leti smo bili brez gostinskega lokala s prehrano, danes imamo dva, kar zagotovo pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju turizma,« je prepričan predsednik Mir. Kot dejaven na področju turizma je Mir tudi član društva za zaščito kulturne dediščine.
Janez Mir je sicer izučen kovač. Sodi v zadnjo generacijo vajeniškega učnega sistema.
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Pregretost
Vročina je v teh dneh zaznamovala vse vidike našega življenja. Vsak dan znova se prebijamo skozi nove rekorde vročinskega vala in skoraj vsak pogovor se začne pri večni temi - vremenu. Dejstvo je, da nikoli nismo zadovoljni s tem, kar nam ponudi narava. Medtem ko smo pozimi tarnali zaradi obilice snega, spomladi komaj čakali, da dobimo sončne dni, se sedaj vsi po vrsti pritožujemo nad visokimi temperaturami.
Vročina kroji tempo našega življenja, saj se popoldne, ko se živo srebro povzpne najvišje, življenje na ulicah skorajda ustavi. Vsak išče hladno zavetje, kjer čaka na večerno ohladitev, pa še ta je bolj klavrna, saj se temperature tudi zvečer ne spustijo. Marsikomu življenje olajša klimatska naprava, ki vsaj na delovnem mestu prinese nekaj znosnejših ur in prav zanimivo je, da nekateri tudi zaradi tovrstne osvežitve z nekoliko večjim veseljem zapustijo vroče domove in odidejo v službo. Čeprav vsi nimajo te sreče. Vsak dan se na poti v službo peljem čez dve manjši cestni gradbišči. Tam ni klimatskih naprav, ni ventilatorjev in hladilnikov s hladno pijačo. Je samo pregret asfalt, kjer temperature verjetno že od zgodnjih dopoldanskih ur presegajo domet običajnih gospodinjskih termometrov. Delavci v čeladah in delavskih oblačilih na gradbiščih vztrajajo po dvanajst ur, pa jih nihče ne vpraša, ali jim je vroče. Delajo za minimalno plačo, pri čemer težki pogoji dela običajno ne prinesejo nobenih finančnih bonusov. To so delavci, ki bi si zaslužili, da se jih uvrsti v najvišje plačne razrede, saj si svoje plače res zaslužijo - za razliko od nekaterih birokratov v udobnih in klimatiziranih pisarnah. Tudi gasilci, ki so prejšnji teden gasili požar na ormoškem odlagališču odpadkov, se niso spraševali, kako vroče jim bo ob intervenciji v težkih oblačilih. Opravili so tisto, za kar so jih poklicali, kljub temu da so nekateri potrebovali celo zdravniško pomoč. Pa da seveda ne pozabim na kmetovalce. Tudi teh nihče ne vpraša, kako se vsak dan spopadajo z visokimi temperaturami v hlevih in na poljih. Pa tudi ne tarnajo zaradi tega, ker vedo, da je to njihovo delo, od katerega živijo. Bolj jih muči dejstvo, da so visoke temperature pobrale tisto, za kar so se trudili. Pridelek na poljih je zdesetkan, posledice suše vsak dan hujše. To je problem, s katerim se bodo soočali še vrsto naslednjih mesecev, saj bodo posledice sušne letine čutili še dolgo po tem, ko bo jesenski dež namočil polja. Posledice lanskoletne suše čutijo še letos. Vloge za odškodnino za odpravo posledic lanskoletne suše še zmeraj ležijo nekje v predalih, obljubljenega denarja pa od nikoder.
Eno redkih področij, kjer nekako ne čutimo pregretosti, je trenutno politično področje. Politiki so se umaknili v senco, na morje ali v planine. Pravijo, da nabirajo moči za vročo politično jesen. Pa se mi zdi, da jih sploh nihče ne pogreša in da si vsaj s tega vidika večina Slovencev želi, da naj dolgo, vroče poletje še kar traja in traja.
Kovaški obrti se je zapisal leta 1992, ko je v priročni delavnici izdeloval drobne kovinske predmete. Širitev dejavnosti se je pričela dve leti pozneje z izgradnjo delavniških prostorov in postopnim zaposlovanjem delavcev. Bilo jih je tudi že 15 (leta 2007), danes kar osem manj, saj so zlati časa obrti in podjetništva mimo. Mirova ročna in strojna kovaška proizvodnja je znana in priznana po umetniško kovanih izdelkih in polizdelkih. Uspešno je prodrl na avstrijski trg, kar ga v času gospodarske in finančne krize ohranja na površju. Verjame v
svojo uspešno prihodnost, saj kot pravi, ni reči, ki je ne bi znal narediti. »Kar oko zazna, to roka postori,« je moto, ki ga spremlja skozi dvajsetletno prehojeno obrtniško pot. Miro-vi kovaški izdelki se pojavljajo povsod po Sloveniji, najbolj so zaznavne številne vinske kleti od Kopra in Metlike do Radgonskih in Lendavskih goric. Pri njegovi kovačija si mnogi želijo ogledati izdelke in njihov proces nastanka, učenci in dijaki pa v Mirovih delavnicah večkrat »v živo« spoznavajo kovaški poklic.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Tenis
Rola še korak naprej: v Riu do finala
Stran 12 Športno plezanje
Mina ujela zmagovalni ritem
Stran 12
Nogomet
Odličen uvod Kidričanov v Črnomlju
Stran 13
Nogomet
Martin Mileč prvič v članski reprezentanci
Stran 13
Rokomet
Rokometaši Drave pričeli s pripravami
Stran 14
Nogomet
Turnškov pokal v Središče
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 5. krog
Zapravili 11-metrovko in trepetali za točko
Domžale - Zavrč 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 A. Čeh (30., z 11 m), 1:1 Dobrovoljc (76.)
DOMŽALE: Vidmar, Balko-vec, Zec, Dobrovoljc, Kous, Banovic (od 72. Janža), Go-renc Stankovic (od 46. Ga-bric), Husmani, Požeg Vancaš (od 46. Božovic), Vuk, Mijic. Trener Stevan Mojsilovic
ZAVRČ: Bešenic, Kokol, Roškar, S. Čeh, Sambolec, Šafaric, A. Čeh (od 71. Brle-čic), Kelenc, Golubar (od 86. Fuček), Benko (od 70. Matja-šic), Kresinger. Trener: Viktor Trenevski
Peti krog je v Domžalah ponudil srečanje ekip iz sredine prvenstvene lestvice, v katerem sta v dresu Zavrča na uradnih tekmah debitirala vratar Luka Bešenic in napadalec Dino Kresinger. Prvi je zamenjal Gregorja Finka, drugi pa je šele med tednom dobil pravico nastopa. V udarni enajsterici je tokrat začel tudi Aleš Čeh, na boku pa je od 1. minute zaigral Miha Kokol. Pri domačinih je zaradi kartonov manjkal Nejc Skubic, prvič pa je bil v ekipi (na klopi) Roy Rudonja, sin nekdanjega reprezentanta Mladena Rudo-nje.
Uvodne minute so minile v dinamični in zanimivi igri, a si ekipi nista priigrali zrelejših priložnosti. V 14. minuti je Doris Kelenc lepo podal do Dina Kresingerja, a je Hrvat iz
težkega položaja streljal zelo medlo. V naslednjih dveh minutah je dvakrat s strelom poskusil Kelenc, vratar Vidmar pa je bil vedno na mestu. Za-vrčani so postajali vse nevarnejši in so v 22. minuti izvedli bliskovito akcijo, ki jo je s strelom končal Benko, a je bil domači vratar znova uspešen. V 25. minuti je Kelenc iz avta vrgel žogo pred gol, Benko jo je z glavo spustil do Aleša Čeha, ki so ga domači branilci zaustavili s prekrškom in sodnik Matej Jug je pokazal na belo točko. K žogi je pristopil Jože
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 5. KROGA:
DOMŽALE - ZAVRČ 1:1 (0:1); strelca: Dobrovoljc 77.; A. Čeh 30. z 11-m; MARIBOR - KRKA 3:0 (1:0); strelci: Mendy 41., Derviševič 58., Fajič 84. Rdeči karton: Mevlja (Maribor - 89.);
GORICA - RUDAR VELENJE 1:1 (1:0); strelca: Živec 29.; Bratanovič 86. Rdeča kartona: Lapadula (Gorica - 2.), Knezovič (Rudar Velenje - 57.);
TRIGLAV - LUKA KOPER 0:3 (0:1); strelec: Galešič 27., 64. z 11-m, 85. Rdeči karton: Klemenčič (Triglav - 63.);
CELJE - OLIMPIJA 2:3 (0:1); strelci: Jugovič 75. z 11-m, Verbič 88.; Omladič 24. z 11-m, Šporar 49., Zeba 58.
Benko, ki pa je žogo poslal visoko preko gola in priložnost za vodstvo je splavala po vodi. Na drugi strani so domačini zapretili po napaki Roškarja, vendar je Goran Vuk streljal mimo gola. V 30. minuti je Jug v razmaku petih minut še drugič na tekmi dosodil najstrožjo kazen za Zavrč: Kelenc je prodiral v kazenski prostor, kjer ga je s prekrškom nepravilno zaustavil Darko Zec. Tokrat je bil zanesljiv izvajalec Aleš Čeh - 0:1. Domačini si dolgo niso opomogli od šoka, nevarni so bili le s prekinitev. Tako je v 37. minuti Zec po podaji s kota streljal z glavo, a je bil Bešenic na mestu. V končnici prvega dela so bili gostje
1.	MARIBOR
2.	RUDAR VELENJE
3.	GORICA
4.	LUKA KOPER
5.	OLIMPIJA
6.	ZAVRČ
7.	DOMŽALE
8.	KRKA
9.	CELJE
10.	TRIGLAV
14:2 7:5 6:4 8:9 10:5 6:7 5:7 5:11 4:7 3:11
12 10 8 8 7 7 6 4 2 1
Lestvica najboljših strelcev: 4 zadetki: Mate Eterovič (Rudar); 3 zadetki: Goran Galešič (Luka Koper), Nusmir Fajič, Jean-Philippe Mendy (oba Maribor) ...
Zavrčani bi lahko že v 1. polčasu prišli do težko ulovljive prednosti 0:2, a je Jože Benko v 25. minuti z enajstmetrovke streljal visoko preko gola. »Videl sem, da se je vratar že nagnil na drugo stran, moral bi jo le poslati v prazno mrežo ... Če bi še stokrat streljal penal, se kaj podobnega ne bi zgodilo,« je po tekmi tarnal izkušeni Prekmurec.
dal v sredino do Gabriča, ki mu je Roškar strel v zadnjem trenutku preusmeril preko gola ...
Ostalo je pri remiju, ki je glede na videno tudi najbolj pravičen. Zavrčani bi lahko tekmo odločili v svojo korist že v 1. polčasu, ko so s kombina-torno igro nadigrali domačine. Ker tega niso unovčili, so domačinom ponudili priložnost za preobrnitev rezultata, a do tega vendarle ni prišlo. V zavr-
škem moštvu lahko med posamezniki izpostavimo vratarja Bešenica, ki se je nekajkrat odzval v slogu najboljših vratarjev. Igro je na mestu zadnjega veznega igralca umirjeno vodil Aleš Čeh, ki je bil prisoten tudi pri obeh najstrožjih kaznih. Aktivni in razigrani Kelenc tokrat ni imel sreče pri zaključnih strelih, novinec v napadu, Dino Kresinger, pa je pokazal nekaj dobrih potez, ki lahko v nadaljevanju njegovi ekipi prinesejo dodano vrednost. V soboto čaka Zavrčane drugo zaporedno gostovanje, tokrat pri novincu v Novem mestu.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
V Domžalah je v dresu Zavrča debitiral Dino Kresinger. Občasno so ga »lovili« tudi trije igralci Domžal.
znova blizu zadetka, saj je podajo Kelenca skoraj v lastno mrežo preusmeril Gorenc.
Mojsilovič srečnejši pri menjavah
Trener Mojsilovic je ob polčasu opravil dve menjavi, kar je povsem spremenilo razmerje moči. Domačini so povsem zagospodarili na igrišču in si priigrali kar nekaj zrelih priložnosti. Najbližje zadetku je bil Goran Vuk v 69. minuti, a se je žoga od vratnice odbila v polje. V 71. minuti je dve menjavi opravil tudi Viktor Trenevski, ki pa tokrat pri tem ni imel srečne roke (predvsem menjava Aleš Čeh - Mario Brlečic se je izkazala za neprimerno). V 77. minuti je Balkovec izvajal prosti strel s strani, podal je na prvo vratnico, kjer je bil najhitrejši in najspretnejši Gaber Dobrovoljc, ki je žogo zabil v mrežo - 1:1. Le dve minuti kasneje se je po prekršku Zeca nad Kresingerjem (20 m od gola) odlična priložnost ponudila gostom, a je prosti strel Kelenca Vidmar maestralno ubranil. Ista igralca sta bila v glavni vlogi tudi v 86. minuti, znova pa je bil zmagovalec dvoboja domači vratar. Na drugi strani so si domačini pred približno 400 gledalci prizadevali za zmagoviti gol, a so Zavr-čani v obrambi dobro zapirali prostor. Zadnjo priložnost na tekmi so imeli domačini v 93. minuti: rezervist Erik Janža je odlično prodrl po boku in po-
Nerazumljivo popustili
Luka Bešenic, vratar Zavrča: »Tekma je potekala v visokem ritmu, mi pa smo bili boljši v 1. polčasu. Škoda je, da smo zgrešili tisto enajstmetrovko, saj bi lahko ob rezultatu 0:2 praktično odločili tekmo v našo korist. Na koncu smo sicer trepetali za točko, a smo jo osvojili povsem zasluženo. Sam sem s svojo predstavo zadovoljen, pri čemer mi je veliko pomagala obrambna vrsta, ki igra iz tekme v tekmo bolje.«
Sandi Čeh, Zavrč: »Prvi polčas smo prevladovali in zapravili nekaj zrelih priložnosti, s katerimi bi si že lahko zagotovili zmago. V drugem delu smo nerazumljivo popustili, kar bo treba analizirati in popraviti pred naslednjimi tekmami.«
Darko Zec, Domžale: »Dve dosojeni enajstmetrovki sta nam vzeli začetni polet, zato se je bilo po tem zaostanku težko pobrati, predvsem iz psihološkega vidika. V drugem delu smo prevladovali in bi si zaslužili tri točke. Zgleda, da se ponavlja prejšnja sezona, ko smo doma težko dosegali zmage.«
Nogomet • 1. SNL
Enajstmetrovke in hat-trick
V tednu, ko so novo prvenstvo pričeli tudi v nemški in francoski ligi, na lestvici 1. SNL ni prišlo do bistvenih sprememb, krog pa so zaznamovale številne enajstmetrovke in izključitve. Vrh lestvice s tekmo manj še naprej zaseda Maribor, ki se v tem trenutku veliko resneje ukvarja z zadnjo oviro na poti v Ligo prvakov (češko Viktorio iz Plzna) kot z domačimi tekmeci. Kljub temu so brez težav preskočili Krko, za katero je v zadnji minuti tekme Jaka Ihbeisheh zapravil 11-metrovko (Handanovič mu jo je ubranil). Zapravljena 11-metrovka je najbrž stala zmage tudi ekipo Zavrča, na srečo je bil v drugem poskusu uspešnejši vsaj Aleš Čeh, kar je bilo dovolj za remi. Zanimivo je, da je sodnik tudi v uvodni tekmi nemškega prvenstva med Bayernom in Boriussio (M) dvakrat pokazal na belo točko (v Munchnu za Bavarce celo v isti minuti). Drugo podobnost z nemškim prvenstvom (obe sta povsem naključni in niti slučajno nista primerljivi z našimi razmerami) smo lahko opazili pri strelcih treh zadetkov na eni tekmi. V nemški ligi je to uspelo novincu pri dortmundski Borussii, Aubameyangu, v slovenski pa Go-ranu Galešiču v dresu Kopra. Koprčani so tako brez posebnih težav »osvojili« Triglav in ga prikovali na dno lestvice. S tem se povsem uresničujejo napovedi strokovnjakov pred prvenstvom, da bosta Triglav in Krka glavna kandidata za izpad.
Nekoliko nepričakovano pa je pri dnu tudi ekipa Celja. Dve solidni predstavi v kvalifikacijah za Evropsko ligo in nesrečen poraz proti Norvežanom so Celjane očitno prizadeli bolj, kot so sami pripravljeni priznati. To je v soboto izkoristila še Olimpija in zabeležila drugo zaporedno zmago. Tudi v Celju je Darko Čeferin dvakrat dosodil najstrožjo kazen: v 1. polčasu za Olimpijo, v 2. še za Celje. Derbi kroga je bil odigran v Novi Gorici, kjer sta obe ekipi razburljivo tekmo končali z desetimi igralci. Že v 1. minuti je sodnik Vinčič iz Maribora zaradi udarca s komolcem izključil Italijana Lapadula, a so Goričani kljub temu prišli do vodstva. V drugem delu so brez igralca (prekršek v čisti situaciji za gol) ostali še gostje, v igri desetih proti desetim pa so varovanci trenerja Jerneja Javornika v zadnjih minutah tekme uspeli rezultat izenačiti.
Krog si bomo poleg šestih enajstmetrovk (od tega štirih izkoriščenih) in štirih izključitev zapomnili tudi po 15 doseženih zadetkih, kar v povprečju znese kar tri zadetke na tekmo. Če bi si te zanimivosti ogledalo le nekoliko več gledalcev (vsaj 10 % toliko kot v Nemčiji - to znese skoraj 4 tisoč na tekmo ...), bi bilo zadovoljstvo še večje ...
JM
12 Štajerski
Šport
torek m 13. avgusta 2013
Tenis m Challenger turnir v Braziliji, Blaž Rola
Rola še korak naprej: v Riu do finala
Najboljši ptujski teniški igralec je pretekli teden nadaljeval mini brazilsko turnejo. Iz Sao Paola je odpotoval v Rio de Janeiro in se tam na peščeni podlagi meril na challeneger turnirju, vrednem 50 tisoč dolarjev.
Uspavan z zadnjimi uspehi (tremi uvrstitvami v polfinale challengerjev) je v Riu začel nekoliko zadržano, kar je tekmec v 1. krogu, domačin s posebni povabilom organizatorjev (wild cardom), na začetku izkoristil in dobil prvi niz. A je Blaž stvari hitro postavil na svoje mesto in v naslednjih dveh nizih tekmecu prepustil le še tri igre. Dvoboj je trajal kar 2 uri in 16 minut, razmerje v točkah pa je bilo 116:88. Blaž je zabil 12 asov, tekmecu pa je kar šestkrat odvzel servis.
V 2. krogu je Blaž od samega začetka narekoval ritem igre, čeprav je na drugi strani mreže stal 3. nosilec, Argentinec Diego Sebastian Schwartzman, ki na lestvici ATP zaseda visoko 136. mesto. Dvoboj je minil v znamenju breakov, saj sta jih igralca skupno izvedla kar 13 - Argentinec 5, Slovenec 8. Prav neverjeten je podatek, da v 1. nizu Schwartzman ni dobil nobene točke na svoj drugi servis, za nameček pa je naredil še 9 dvojnih napak. Tudi v 2. nizu so se vrstile priložnosti za odvzem servisa, znova pa je bil uspešnejši Ptujčan, ki je
Rio
Rio de Janeiro je za Sao Pa-olom drugo največje brazilsko mesto, ki skupaj s predmestji šteje več kot 10 milijonov prebivalcev. Znano je predvsem po plaži Copacabana, po slovitem karnevalu in po kipu Kristusa Odrešenika, ki stoji na gori Corcovado. V Riu bodo leta 2016 naslednje poletne olimpijske igre.
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je bil uspešen tudi na drugem turnirju v Braziliji, tokrat v Riu de Janeiru.
izkoristil kar štiri od petih priložnosti (Argentinec le dve od devetih). Po uri in 14 minutah igre je bilo razmerje točk v Bla-ževo korist 66:52.
Prvi in drugi krog sta pomenila pravo »katastrofo« za nosilce, saj jih je od osmih izpadlo kar sedem. Rola se je tako v četrtfinalu meril z Leo-nardom Kircheem, ki na ATP zaseda 279. mesto (Blaž 255.). Motivirani domačin je bil težak tekmec, a je Blaž v odločilnih trenutkih znova pokazal več zbranosti in je po 1 uri in 44 minutah slavil v dveh nizih. Oba igralca sta si priigrala številne priložnosti za break, a sta le redke (predvsem v 2. nizu) izkoristila (Blaž 3/11, Kirche 1/9).
Polfinalni obračun je Blažu prinesel Ekvadorca Gomeza (433), ki je dotlej izločil 1. in 8. nosilca (Nizozemca de Ba-kkerja - 101. in Brazilca Cle-zarja - 216.). Blaž je prvi niz odigral fantastično in tekmecu zavezal teniško kravato (6:0). V 2. nizu je Gomez nudil boljši
odpor, a je bil Rola v zaključku niza zbran in si je priigral prvo uvrstitev v finale challenger turnirjev.
Rola je nedeljski finalni obračun na centralnem igrišču igral proti Agustinu Velottiju, ki je na lestvici ATP uvrščen pred Blažem, na 229. mesto. Vlogo papirnatega favorita je Argentinec upravičil in pokazal zelo zrelo igro. Imel je bolj-
Rio de Janeiro, 50 tisoč dolarjev:
1.	krog: Rola - Carlos Eduardo Severino (Brazilija) 6:7(4), 6:3, 6:0;
2.	krog: Rola - Diego Sebastian Schwartzman (Argentina, 3) 6:4, 6:2;
četrtfinale: Rola - Leonardo Kirche (Brazilija) 6:3, 6:4;
polfinale: Rola - Emilio Gomez (Ekvador) 6:0, 6:4;
finale: Rola - Agustin Velot-ti (Argentina) 3:6, 4:6.
ši izkoristek prvega in drugega servisa ter returna, ob tem je izkoristil 4 od 12 priložnosti za break, Blaž le eno od petih. Kljub vsemu je imel Blaž svoje priložnosti in je do samega konca poskušal obrniti dvoboj sebi v prid. O izenačenosti dvoboja govori tudi podatek o osvojenih točkah, saj je bilo razmerje po uri in 37 minutah igre le 73:66.
Kljub porazu je Rola lahko še kako zadovoljen z izkupičkom iz Ria de Janeira: za uvrstitev v finale je osvojil največ točk doslej za lestvico ATP, kar 48. Da gre na challenger turnirjih za zelo močno konkurenco, priča tudi podatek, da je tretji najboljši slovenski igralec, Blaž Kavčič, pretekli teden nastopal na enem takšnih v San Marinu in izpadel v četrtfinalu. Zelo razveseljiv je tudi pogled na najnovejšo lestvico ATP, kjer je Blaž dosegel novo rekordno uvrstitev (211.) in se še bolj približal 200. mestu.
Jože Mohorič
David Bogadi (Jeruzalem Ormož)
Rokomet m Prijateljska tekma
Maribor za prvo tekmo pretežak zalogaj
MARIBOR - JERUZALEM 38:17 (16:9)
MARIBOR: Škalički, Vran (15 obramb), G. Čudič (4 obrambe); Šte-fanič, Malinovic 5, Fidel 2, Žmavc 1, Špelic, Jamnik 6, Razgor 5, Poklar 5, Zarabec 4, Kleč 1, Sok 6, Hrastnik 3. Trener: Marko Šibila.
JERUZALEM: Žuran (1 obramba), Belec (5 obramb), T. Cvetko; R. Cvetko 3, Mesarič 2, Mavrič, Kirič, Rajšp 3, Bogadi 1, Radujkovič 2, B. Čudič B. 1, Kolmančič 1, Poznič, Kljajič 1, Levanič 1, Peček 2, Šišma-novič. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Maribor 4/3, Jeruzalem 5/2. IZKLJUČITVE: Maribor 18; Jeruzalem 12 minut.
Po tednu dni priprav so Ormožani v Mariboru odigrali prvo pripravljalno tekmo in visoko izgubili. V dresu Ormožanov sta prvič zaigrala desno krilo Dominik Peček (Vidovec) in krožni napadalec Jaka Poznič (Gorenje). Na drugi strani so zaigrali tudi nekateri bivši igralci Ormoža: Gregor Čudič, Aljoša Štefanič, Tadej Sok, Nejc Žmavc in Gašper Hrastnik. Mariborčani so bili na
uvodu v novo sezono enostavno premočan nasprotnik za Ormoža-ne, ki so v dvorani opravili šele dva treninga. Na polovici 1. polčasa je prednost Maribora že znašala sedem točk (8:1). V golu gostiteljev je blestel Jure Vran, ki je do 38. minute zbral kar 15 obramb. Prednost v prid Maribora je naraščala iz minute v minuto in se na koncu zaustavila pri + 21 (38:17). Trener Jeruzalema Saša Prapotnik je minutažo ponudil vsem igralcem, tudi tisti najmlajši, 16-, 17- in 18-letniki so igrali več kot petnajst minut. Končna razlika v prid domačinov na koncu tekme zato ni povsem realna. Treba pa je priznati, da ima trener Maribora Marko Šibila znova odlično zasedbo, za katero pa je letos že skrajni čas za odmevnejši rezultat v državnem prvenstvu. Minulo 4. mesto glede na igralsko kakovost ni dosežek, s katerim bi lahko bili v Mariboru zadovoljni.
Ormožane v sredo, 14. avgusta, ob 19. uri v Ormožu čaka druga pripravljalna tekma proti ptujski Dravi, čez vikend pa odhajajo v Linz, ki ga vodi Ivan Hrupič.
uk
Športno plezanje m Svetovni pokal v težavnosti
Mina ujela zmagovalni ritem
Foto: Stanko Gruden
Rezultati tekme v Imstu:
	finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Mina Markovič, Slovenija	60+	59+	vrh	vrh
2. Momoka Oda, Japonska	60+	56+	vrh	50+
3. Jain Kim, Koreja	57.5	52+	vrh	49
4. Hélène Janicot, Francija	56.5+	51+	vrh	vrh
5. Magdalena Rock, Avstrija	51+	59+	vrh	vrh
6. Evgenia Malamid, Rusija	47+	53	3S	49
7. Jessica Pilz, Avstrija	43+	51+	vrh	43+
8. Dinara Fakhritdinova, Rusija	3S	56+	23+	vrh
Mina Markovič: »S trenerjem sva takoj vedela, koliko je ura.«
Najuspešnejša slovenska športna plezalka Mina Marko-vič je zmagala na drugi tekmi svetovnega pokala v težavnosti. Markovičeva je po drugem mestu na uvodni tekmi v Bri-anconu v avstrijskem Imstu stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra ter prevzela vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. To je bila Minina 11 zmaga na tekmah svetovnega pokala v težavnosti, dve je dodala še v balvanih.
»Sezona se razpleta tako, kot si lahko samo želim, in tako, kot vem, da sem pripravljena,« je po dopinški kontroli in podelitvi odličij v Avstriji dejala Markovičeva. »Ker je finale potekal pozno zvečer, je bilo treba skozi cel dan ostati zbran in pripravljen. Mislim, da mi je to lepo uspelo. V finalu sem plezala dokaj hitro, saj se mi je smer zdela lahka. Na koncu mi je nekoliko žal, da nisem ostala še toliko zbrana, da bi še 'stisnila' tista dva giba do vrha, saj sem imela še dovolj moči,« je
še dejala zmagovalka Imsta. O posebni pripravi pred finalom je Mina povedala: »Najboljše je verjeti v svojo pripravljenost, se osredotočiti na smer in v njej pokazati, kar znaš. In to je to. Trener Roman Krajnik mi je pred finalom pojasnil, kaj sem naredila dobro v polfinalu ter mi zaželel le, naj odplezam
tako, kakor znam. S trenerjem sva takoj vedela, koliko je ura. Počutila sem se v redu, da pa sem pripravljena zelo dobro, veva že nekaj časa. Vse, kar je treba, je samo odplezati, kar pa se sliši lažje, kot je v resnici.«
Tako polfinale kot finale sta se razpletla po podobnem scenariju, ki je bil pisan na kožo
25-letne Ptujčanke. Potem ko je v finalu slabo plezala Avstrij-ka Magdalena Rock, s katero sta si delili vodstvo po polfina-lu, je imela slovenska športna plezalka odprto pot do zmage. Dvakratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji je v finalni smeri ohranila zbranost, s smeri
pa je padla šele tik pod vrhom, na istem oprimku kot Japonka Odova. Tako je sicer ostala brez osvojenega vrha, a z zmago v žepu na podlagi boljšega plezanja v polfinalu.
Bivanje onstran Atlantika v Kolumbiji in naporna pot nazaj očitno nista huje načeli forme odlične Ptujčanke. V skupnem seštevku svetovnega pokala je Markovičeva s 180 točkami prevzela vodstvo pred Kimovo (165) in Francozinjo Helene Janicot (120). V pokalu narodov v težavnosti je Slovenija na tretjem mestu (156 točk), pred njo pa sta le ekipi Japonske (177) in vodilne Francije (275).
Do konca sezone svetovnega pokala v težavnosti je še šest tekem, naslednja bo 20. in 21. septembra v belgijskem Puursu. V vmesnem času bo
športno plezanje znova v znamenju balvanov, ko bosta v tej zvrsti športnega plezanja najprej sklepna tekma svetovnega pokala 24. in 25. avgusta v Munchnu ter nato še 31. avgusta in 1. septembra evropsko prvenstvo v nizozemskem Ein-dhovnu.
jm, sta
Vrstni red v svetovnem		
pokalu v težavnosti		
(po dveh tekmah):		
1. Mina Markovic	SLO	180
2. Jain KIM	KOR	165
3. Hélène Janicot	FRA	120
4. Dinara Fakhritdinova	RUS	95
5. Momoka Oda	JPN	92
6. Magdalena Röck	AUT	91
7. Katharina Posch	AUT	69
8. Evgenia Malamid	RUS	65
torek • 13. avgusta 2013
Gremo v šolo
Štajerski	1
Štajerski tednik, avgust 2013
Uvodnik
Le še dobra dva tedna ...
Čeprav so še vedno vesele počitnice, bi vas radi spomnili, da je treba razmišljati o pripravah na novo šolsko leto, saj nas do ponovnega odprtja šolskih vrat ločita le še dobra dva tedna. A za uspešno pripravo na novo sezono šolskih in učnih obveznosti je poleg neprijetnih psihičnih priprav potrebno tudi kar precej denarja, nakup celotne šolske opreme pa je za marsikoga že precej velik in težko izvedljiv finančni zalogaj. Toliko bolj, ker kriza še vedno maha s svojim repom. Za socialno najbolj ogrožene učence bodo zagotovo tudi letos v okviru svojih možnosti poskrbeli v občinskih organizacijah Rdečega križa in Karitasa, velika večina učencev, njihovih staršev in skrbnikov pa bo za nakup vsega potrebnega za svojega šolarja in šolo morala poskrbeti kar sama. Sicer so ugodne cene za nakup šolskih potrebščin po navadi že takoj ob koncu šolskega leta, ker pa s prvim dnem počitnic običajno šolo in šolske obveznosti skupaj s torbo za dobra dva meseca obesimo na klin, se pogosto zgodi, da potem vse potrebno za novo šolsko leto kupujemo tik pred
zdajci. A do šolskih knjig in potrebščin lahko pridete ceneje tudi z nakupom rabljenih knjig na različnih organiziranih, lokalnih sejmih, v okviru svoje šole ali pa z odkupom od učencev višjih letnikov. Najbolj znana sejma rabljenih učbenikov bosta tudi letos v začetku septembra v ljubljanskih Križankah in v BTC-ju, kjer bo možno učbenike razstavljati in prodajati, pa še pester umetniški program pripravljajo. Sejem rabljenih učbenikov pa pripravlja tudi
Klub mariborskih študentov v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor sredi oktobra v okviru Tržnice pod arkadami. Med dobrimi novicami je tudi ta, da veliko knjigarn, tudi zasebnih, ponuja do 30-odstotna znižanja, v glavnem zadnji teden pred začetkom šolskega leta. Takrat lahko kupite razne zvezke, pisala, svinčnike, tempere, voščenke, ravnila, copate, skratka vse potrebno za novo šolsko leto po še ugodnejših cenah,
nekatere knjige in učbenike lahko dobite celo brezplačno! Na spletnih straneh bolha.com in podarimo.si si lahko ogledate ponudbo brezplačnih šolskih potrebščin. Uporabne informacije za mlade so na voljo tudi na spletni strani filternet. si. Dobro je preveriti le aktualne učbeniške kataloge, da bodo vse knjige prave! Nakup rabljenih knjig je prijazen tudi do okolja, saj tako porabimo manj papirja. Veliko uradnih razpisov, šolski koledar in vsestransko upo-
SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • Al KI DO BUDOKAI REKREACIJA KICKBOXING	(C-^fj
B BORILNIH
VEŠČIN PTU
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
VPISUJE VTECAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE!
rabne informacije za šolarje in študente boste našli tudi na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport www.mizs.gov.si. Kar nekaj zanimivih napotkov in informacij pa vam ponujamo tudi v naši tokratni prilogi Gremo v šolo, v kateri boste našli informacije o novostih v dijaških in študentskih domovih, o novostih na področju štipendijske politike, o ugodnostih šolskih in študentskih prevozov, o šolskem redu, možnostih izobraževanja v ljudskih
univerzah v Ptuju in Ormožu, pa tudi o možnostih zavarovanja šolarjev, o urejeni prehrani na osnovnih in srednjih šolah, celo o programih ptujskega vrtca in o nepogrešljivi skrbi za varnost šolarjev ob pričetku novega šolskega leta. Sicer pa, želimo vam prijetno branje, čim bolj sproščen preostanek letošnjih počitnic in predvsem veliko uspehov v pripravah na novo šolsko in študijsko leto.
Martin Ozmec, urednik priloge Gremo v šolo
JEZIKOVNA SOLA

PREVAJANJE
JEZIKOVNI TEČAJI ^^^	do 15. 9.
SLOVENŠČINA ZA TUJCE
INŠTRUKCIJE ZA OŠ, SŠ IN FAKULTETE
ONTARIO • Novi trg 6 • Ptuj • tel. 02 / 77910 80 • 041393 109
www.ontario.si
2 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 13. avgusta 2013
Dijaški in študentski domovi
Za bivanje v domovih poskrbite pravočasno
Pred začetkom novega šolskega, oziroma študijskega leta morajo študentje in dijaki poleg vpisa na želeno šolo ali študij poskrbeti tudi za primerno bivanje. Poglejmo, kakšni so pogoji v novem šolskem oziroma študijskem letu. Študentski domovi v Ljubljani razpisujejo 6377 prostih mest, v Mariboru 2153 mest, v Kranju 314, v Kopru 170 prostih mest, na voljo pa so še prosta mesta v drugih študentskih domovih v visokošolskih središčih ter pri zasebnikih. Študentje, ki bodo zaprosili za sprejem v študentske domove, morajo svoje vloge oddati do 10. avgusta, prošnje za podaljšanje bivanja pa najkasneje do 20. avgusta, je zapisano na spletni strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
Študentski domovi so namenjeni bivanju študentom, ki se izobražujejo v univerzitetnih in visokošolskih študijskih programih ter so zaradi študija na oddaljeni fakulteti oziroma visoki šoli primorani bivati izven domačega okolja in ki izpol-
njujejo splošne pogoje za sprejem v študentski dom, in sicer imeti morajo status študenta in slovensko državljanstvo, oddaljenost njihovega stalnega prebivališča od kraja študija mora biti najmanj 25 km, izjemoma manj kot 25 km,
če ima študent do postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali če živi v posebno težkih socialnih in/ali zdravstvenih razmerah, povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne sme presegati 150 % povprečne
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11
Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* GASTRONOMIJA IN TURIZEM
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK
* TRGOVEC
* GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
* RAČUNALNIKAR
OKOLIEVARSTVENI TEHNIK
Vabimo vas tudi k vpisu v 50-urne programe splošnega
neformalnega učenja odraslih:
* UČNE TEHNIKE - KUUČ DO USPEHA
ORIENTACIJSKI PROGRAM ZA PRISEUENCE
* KLEPETALNICA PO NEMŠKO ZA SENIORJE.
Programi so za udeležence brezplačni, saj jih financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
¡¡H
Naložba uvašopriliaiiio?!
Zagotovite si prosto mesto že danes.
ŠMIGOC d.o.o. Pohištvo Šmigoc na PTUJU in sedaj tudi v SLOVENSKI BISTRICI
www.smigoc.si
Foto: Črtomir Goznik
Poleg vpisa na šolo morajo dijaki in študentje poskrbeti tudi za primerno bivanje v času šolanja.
bruto plače na zaposlenega v istem obdobju, da ni izključen iz študentskega doma in da ni v delovnem razmerju ali samozaposlen. Študentom, ki izpolnjujejo naštete pogoje, so na voljo sobe v študentskih domovih, sobe v dijaških domovih, ki del postelj namenijo tudi za študente, subvencije za sobe pri zasebnikih, ki so se prijavili na javni razpis in ki izpolnjujejo zahtevane pogoje v razpisu. Vsak študent lahko živi v študentskem ali dijaškem domu oziroma prejema subvencijo za sobo pri zasebniku toliko let, kot traja študijski program, po katerem se izobražuje. Če med študijem študent zamenja študijski program, se upošteva trajanje novega študijskega programa, a se odštejejo pretekla, že izkoriščena leta. Študentje so v primeru izjemnih okoliščinah lahko upravičeni do podaljšanja bivanja oziroma koriščenja subvencije, za kar morajo vložiti prošnjo za podaljšanje z ustreznimi
NLB Prvi račun
dokazili. Cena na ležišče v Mariboru se giblje med 64 in 135 evri. Povprečna cena študentskih domov v Ljubljani pa znaša 68,64 evra.
V Mariboru ni več subvencije pri zasebnikih
Pred dnevi je bil objavljen razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2013/2014. Letošnji razpis je prinesel nekaj novosti. V Mariboru z letošnjim letom ni več zasebnikov s subvencijami. Tako bodo morali študenti, ki živijo pri zasebnikih, plačati polno ceno, saj je v študentskih domovih dovolj prostora za vse prosilce, ker je bilo v zadnjih treh letih dodatno pridobljenih okoli 500 novih ležišč. Absolventi lahko ostanejo v študentskih domovih do konca šolanja brez omejitev. Prej je bilo treba za omogočeno podaljšanje bivanja v absolventskem stažu priložiti dokazila, ki jih je pregledala komisija, ki je ocenila upravičenost le-teh.
Dijaški domovi
Temeljni namen delovanja dijaškega doma je zagotavljanje urejenih življenjskih in učnih pogojev ter uspešna vzgoja dijakov, ki zaradi šolanja začasno bivajo izven domačega okolja v skladu z vzgojnim progra-
mom za dijaške domove, upoštevajoč ustavno opredeljene človekove oziroma otrokove pravice in svoboščine oziroma sodobne splošnočloveške vrednote sobivanja v skupnostih. Naloge dijaškega doma so zlasti zagotavljati bivanje in vzgojo dijakov v času bivanja v njem v skladu s standardi bivanja in vzgojnim programom.
Vse manjša zasedenost dijaških domov
Aprila je bilo objavljeno stanje vpisa novincev za novo šolsko leto, na več kot 2000 razpisanih prostih mest se je prijavila le slaba polovica. Zdaj ko dijaki dobijo subvencijo za prevoz do šole, je vse manj takih, ki razmišljajo o bivanju v dijaškem domu. Dijaški domovi so zdravo in varno bivalno okolje za dijake, poleg nastanitve dijakom ponujajo strokovno učno pomoč, jih spodbujajo k samostojnosti in ustvarjalnosti, a opaža se trend, da se določeni dijaki izpisujejo iz dijaških domov, saj se raje odločajo za vožnjo v šolo, ker je bistveno cenejša. Bilo pa je tudi kar nekaj dijakov in staršev, ki so razmišljali o vpisu v dijaški dom, pa se zaradi cene za to niso odločili. Izhodiščna cena oskrbnine za dijake v dijaških domovih je za leto 2013 znašala 208 evrov na mesec oziroma 9,45 evra na dan.
Patricija Kovačec
www.nlb.si/kartice-motiv
01 477 20 00
torek • 13. avgusta 2013
Gremo v šolo
Štajerski	3
Do proste postelje s Kamrico
S Kamrico tudi letos do strehe nad glavo
Študenti, ki jim ne bo uspelo priti do proste postelje v študentskem domu, lahko sobo ali stanovanje pravočasno poiščejo preko storitve Kamrica. Najemnikom in najemodajalcem je na voljo tudi brezplačna pravna pomoč.
Borza študentskih sob in stanovanj Kamrica, ki so jo pred devetimi leti ustanovili Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), Študentski servis
Maribor in Zavod PIP, poleg brezplačnega iskanja sobe oziroma stanovanja uporabnikom ponuja še številne druge ugodnosti. Kamrica deluje v okviru portala za mlade Dostop. si (www.dostop.si/kamri-ca), kjer sta zbrana tako ponudba kot povpraševanje po sobah in stanovanjih (oddaja oglasa je brezplačna). Najemnikom in najemodajalcem pa Zavod PIP brezplačno nudi še pravno
pomoč, posredovanje pri sklepanju najemnih razmerij, pripravo najemne pogodbe, posredovanje v primeru spora, pa tudi možnost arhiviranja najemnih pogodb.
Kamrica je največja baza brezplačnih oglasov za najem oziroma oddajo sob in stanovanj. V devetih letih delovanja je bilo oddanih več kot 37.000 oglasov, od julija 2011 je bilo zabeleženih približno 2.451.000
Skrb za sobo se začne že ob koncu prejšnjega šolskega leta.
10 % POPUST ob sklenitvi prek mobilnika
10 % POPUST ob sklenitvi zavarovanja prek www.adriatic-slovenica.si

NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK IN ŠOLSKE MLADINE 2013/2014
Nagradno žrebanje za:
•	ogled nogometne tekme kluba Real Madrid in obisk Madrida za 2 osebi
•	družinski vikend paket v Madridu
•	Skleni prek spleta ali mobilnika in zadeni iPhone 5 16GB!
Pravila nagradne igre na www.adriatic-slovenica.si
Darilo ob sklenitvi ArboJPL
VOLČJI POTOK
Vsi, ki boste sklenili nezgodno zavarovanje, prejmete še posebno darilo: 5 čebulic, iz katerih bodo zrasli prekrasni tulipani iz Arboretuma Volčji Potok.
3S
AdriaticSlovenica
ogledov strani ter 975.662 obiskov 235.662 različnih obiskovalcev. Spodbudno je še, da se vse več uporabnikov (tako najemodajalcev kot najemnikov) spletne strani odloča za pravno svetovanje, povezano z najemnimi razmerji. Vse informacije o brezplačni posredovalnici sob je mogoče dobiti na telefonski številki 02 234 21 46, na elektronskem naslovu
kamrica@dostop.si, osebno v Zavodu PIP ter v vseh enotah Študentskega servisa Maribor. Oglas lahko oddate osebno v Zavodu PIP, po telefonu ter preko spletne strani www.dostop.si/ kamrica, kjer se ni treba registrirati za podrobnejši ogled prostih sob. ŠOUM opozarja tudi vse študente, da se rok za sprejem v študentske domove izteče 12. 8., tisti, ki pa svo-
je bivanje želijo podaljšati, morajo vlogo oddati do 20. 8. 2013. Dodatne informacije: Zavod PIP, Miha Ši-mon, telefon: 02/ 234 21 46; e-pošta: miha.simon@ zavodpip.si in Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Dejan Spital, odnosi z javnostmi, telefon 02/ 234 20 90, e-pošta: dejan. spital@soum.si.
Martin Ozmec
VIK
wuuuu.mizarstvo-vuk.si
Breg 2l/o, 2322 Majšperk, e-pošta: mizar.vuk@siol.net, tel: 02/795-03-06, Fax: 02/795-03-07, GSM: 031/654-495
Novi zakon o štipendiranju
Zakon o štipendiranju naj bi popravljal krivice
S tretjim branjem v državnem zboru in z glasovanjem 1. 7. 2013 je bil dokončno sprejet Zakon o štipendiranju. To je prvi korak na poti k urejanju problematike študentov. "Zakon popravlja krivice, ki jih je povzročil Svetlikov zakon o štipendiranju, ki je med drugim ukinil štipendije mladoletnim, torej dijakom," je povedal Andrej Čuš, poslanec državnega zbora, ki si in si bo še naprej prizadeval za izboljšanje položaja mladih. Zakon o štipendiranju, ki bo začel veljati s 1. januarjem 2014, prinaša precej sprememb dosedanje ureditve štipendiranja v Sloveniji. Omogoča ponovno prejemanje državnih štipendij mladoletnim dijakom, določa novo vrsto štipendije za deficitarne poklice ter uvaja pomembno novost - združevanje nekaterih vrst štipendij. To pomeni, da bodo dijaki ali študenti lahko hkrati prejemali državno in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo ali Zoisovo in deficitarno oziroma kadrovsko štipendijo, pri čemer višina združene štipendije ne bo navzgor omejena. „Upam, da bodo deficitarne štipendije, ki se bodo namenile dijakom in študentom, ki se izobražujejo za poklice, ki jih primanjkuje, spodbudile
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Cuš: „Novi zakon o štipendiranju je prvi korak k urejanju problematike študentov."
mlade k premisleku o zaposlitvi in svoji prihodnosti. Pri Zoisovih štipendijah se daje večji pomen izjemnim dosežkom, ocene pa ostajajo le še dopolnilni faktor. S tem se Zoisovim štipendijam vrača prvotna vloga, to je spodbujanje odličnosti in nadarjenosti. Kljub temu bi izrazil na tem področju majhno razočaranje, saj bodo po novi klasifikaciji iz štipendiranja izostali mnogi mladi in nadarjeni športniki. Pomembne spremembe so
tudi na področju kadrovskega štipendiranja. Uvaja se poskusno leto ter enomesečna delovna praksa, namen obeh ukrepov pa je, da se delodajalec in štipendist podrobneje spoznata. Višji je tudi delež sofinanciranja države, ki tako znaša do 70 odstotkov celotne kadrovske štipendije, vendar ne več kot 40 odstotkov minimalne plače," še pojasnjuje spremembe na področju štipendijske politike Andrej Čuš.
Foto: OM
4 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 13. avgusta 2013
_Nov Pravilnik o določanju cen subvencioniranih prevozov
O novostih in cenah šolskih prevozov
Novo šolsko in kmalu zatem še novo študijsko leto prinašata nekaj sprememb in novosti tudi na področju šolskih in študijskih prevozov za dijake in študente.
O tem, kakšne novosti lahko pričakujemo ob pričetku novega šolskega leta pri cenah šolskih prevozov za dijake in študente in kakšne bodo te cene, smo se pozanimali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kjer so najprej pojasnili: „Nov Pravilnik o določanju cen subvencioniranih prevozov, ki bo določal nove cene mesečnih subvencioniranih vozovnic, je še v pripravi, zato vam točnih cen ta trenutek še ne moremo posredovati. Sprememba v novem šolskem oziroma študijskem letu je uvedba vozovnic za daljše obdobje, saj na podlagi 4. odstavka 114 č-člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 39/2013) upravičenec, poleg mesečne in vozovnice za 10 voženj na mesec, lahko kupi tudi obe vrsti vozovnic za daljše obdobje, to je polletne in letne vozovnice."
Kdo ima pravico do subvencioniranega prevoza, kakšne so te subvencije,
kje pridemo do vloge za subvencije in komu jih je treba nasloviti?
„Pravico do nakupa subvencionirane vozovnice ima vlagatelj, ki ima bivališče najmanj 2 km oddaljeno do kraja izobraževanja in ima status: dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih in študenta, ki ni zaposlen. Obrazec vloge za subvencionirano vozovnico je trenutno kot Priloga 1 sestavni del Pravilnika o izvajanju subvencioniranega prevoza (Uradni list RS, št. 65/2012), z dnem uveljavitve novega pravilnika pa bo Priloga 1 le-tega. Dostopen je tudi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za promet, ministrstva, pristojnega za šolstvo, ter na prodajnih mestih oziroma spletnih straneh izvajalcev subvencioniranega prevoza. Vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice vlagatelj predloži izvajalcu subvencioniranega prevoza. Če je na vlogi več izvajalcev prevozov, jo predloži samo prvemu (ni več treba kopije vloge posredovati drugim izvajalcem prevoza). Vloga ostaja enaka, kot je bila v preteklem šolskem/ študijskem letu. Subvencija predstavlja razliko med pol-
no ceno vozovnice in plačilom upravičenca in pripada izvajalcu subvencioniranih prevozov. Upravičenec do subvencionirane vozovnice pa plača nižjo ceno vozovnice."
Kdo je upravičen do brezplačne vozovnice za mestni promet in kaj to pomeni v praksi?
„Upravičencu, ki uveljavlja
Ker je zagotavljanje varnosti v cestnem prometu ena od prednostnih nalog policije, so za večjo učinkovitost prometnih kontrol na spletni strani Policija.si objavili novost - aplikacijo Predlagaj prometno kontrolo, s katero lahko občani predlagajo dodatno prisotnost policije na varnostno problematičnih odsekih cest.
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je ob predstavitvi aplikacije kot izjemno pomembno izpostavil zavedanje policije, da njeno poslanstvo ni »inkasantstvo«
pravico do subvencionirane vozovnice za medkrajevni avtobusni oziroma železniški promet v kombinaciji z uveljavljanjem pravice do subvencionirane vozovnice za mestni promet, se cena subvencionirane vozovnice poveča za višino doplačila za mestni promet, ki ne presega 15 evrov. Natančna cena doplačila upravi-
in da se njena uspešnost ne more meriti s količino pobranih prometnih glob, ampak z zagotavljanjem varnosti. Merilo uspešnosti policije je po ministrovih besedah statistika, koliko se zmanjšuje število prometnih nesreč, smrtnih žrtev, hudih telesnih poškodb. »In pa tudi, ali imajo ljudje občutek varnosti, ali imajo občutek, da je policija ob pravem času na pravem mestu, da je policija na tistih točkah, kjer jo ljudje res potrebujejo,« je še pojasnil Virant. Delovanje aplikacije, ki so jo brez dodatnih stroškov razvili na policiji in je pričela delovati s 1. avgustom, je predstavil Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije
Policija bo na predlaganih
čenca za mestni promet je določena v pogodbi med ministrstvom, pristojnim za promet, in upravljavcem mestnega prometa." Kdaj in kako bodo lahko dijaki in študentje pričeli kupovati mesečne vozovnice?
„Predviden datum prodaje subvencioniranih vozovnic je 26. avgust 2013.
v upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi. Podobne aplikacije že uporabljajo v nekaterih evropskih državah, v Nemčiji in na Finskem, kjer je bil odziv državljanov zelo pozitiven.
»Da bi občanom lahko še bolj prisluhnili oziroma pridobili informacije, kateri odseki, ulice, naselja in podobno so v Sloveniji tako problematični, da pri njih praktično vzbujajo občutek ogroženosti, smo pripravili spletno aplikacijo,« je pojasnil Smolej. V aplikacijo lahko vstopite s klikom na pasico na spletni strani policije (http://www.poli-cija.si/apps/predlogi_obca-nov/zemljevid.php).
zagotovila ustrezen nadzor.
Postopek nakupa subvencionirane vozovnice pa ostaja enak, kot je veljal za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013." Kako pa je z dodatki v primeru državne ali Zoisove štipendije?
„Glede dodatkov v primeru državne ali Zoisove štipendije se morate obrniti na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti."
Sicer pa se za informiranje potnikov pripravlja Portal subvencioniranih prevozov, ki bo dostopen na elektronskem naslovu, ki ga bomo predvidoma vzpostavili po 15. avgustu (po vzpostavitvi spletne povezave bo znan tudi natančen naslov). Na portalu bodo potniki imeli dostop do vseh potrebnih informacij, od zakona in pravilnikov, vloge in navodil za izpolnjevanje vloge, objavljeni bodo odgovori na najpogostejša vprašanja, ob predhodni registraciji bodo uporabniki lahko zastavili tudi vprašanje, na katerega bodo prejeli ustrezno pojasnilo oziroma navodilo.
-OM
Aplikacijo so pripravili v želji, da bi se državljanom čim bolj približali ter njihove predloge, pobude in pričakovanja neposredno v večji meri vključili v delo policije. Vsak predlog bodo pretehtali. Posredovali ga bodo lokalno pristojni policijski enoti, ki bo ocenila, ali je predlog ustrezen, policija pa bo na predlaganem odseku po potrebi zagotovila ustrezen nadzor.
Če boste v spletni aplikaciji zapisali tudi svoj elektronski naslov, vas bo policija v 15 dneh obvestila, kako bo ukrepala in zakaj oziroma zakaj ne bo ukrepala. Policija bo merila tudi zadovoljstvo uporabnikov s spletno aplikacijo in storitvami policije. Tako bodo dobili povratno informacijo, ali so se varnostne razmere v prometu na odseku po tej intervenciji izboljšale ali ne. Tako Virant kot Smolej sta se strinjala, da se nakazuje možnost zbiranja pobud, kje je policija preveč prisotna in gre za »inkasantsko« ravnanje policistov. Glede na izkušnje iz tujine pričakujejo, da bodo občani dali okoli 5000 pobud letno, vendar to ne bo predstavljalo posebej velike obremenitve za policiste.
-OM
Jeseni se v srednjo šolo ali na fakulteto lahko zanesljivo in varno zapelješ z avtobusi družbe ARRIVA Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu.
Za VSE dijake in študente znašajo cene mesečnih vozovnic: . 25,00 EUR za razdalje do 60 km, . 35,00 EUR za razdalje od 60 do 90 km in • 55,00 EUR za razdalje nad 90 km.
Dodatne informacije o voznih redih in pogojih za nakup dijaške ali študentske mesečne vozovnice so na voljo na telefonski številki 090 74 11, lahko pa nam tudi pišeš na info@arriva.si ali obiščeš enega od naših prodajnih mest. Veselimo se tvojega obiska! ARRIVA Štajerska
% ARRIVA
Foto: Martin Ozmec
Mariboru
Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
FAKUUE1AZA BSERGETKO
Nova aplikacija ministrstva za notranje zadeve
Predlagaj prometno kontrolo!
torek • 13. avgusta 2013
Gremo v šolo
Štajerski	305
Ljudska univerza Ptuj
Novo šolsko leto - nov izziv
Izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje je prednostna naloga Evropske unije. Kot vodilna ustanova oziroma javni zavod na nacionalni ravni v MO Ptuj in regiji Spodnje Po-dravje igra Ljudska univerza Ptuj na tem področju zelo pomembno vlogo. Izobraženost prebivalstva postaja vse pomembnejši dejavnik razvoja in zagotavljanja konkurenčnih sposobnosti posameznih regij in nacionalnega gospodarstva, kar se zavedajo direktorica in vsi zaposleni na LU Ptuj. Vlaganje v razvoj človeških virov je predpogoj za prehod v na znanju temelječo družbo, zmanjševanje sedanjih in bodočih neskladij na trgu delovne sile, zagotavljanje pogojev za večjo kakovost življenja, večjo socialno pravičnost in družbeno povezanost. Kljub gospodarski krizi ne bi smeli pozabiti na to dejstvo. "Trudimo se ponuditi nove, zanimive izobraževalne programe. Pri tem nas ne vodi zmerom le cilj zaposljivosti vključenih udeležencev, temveč tudi namen zagotovitve finančne stabilnosti in preživetja javnega zavoda, katerega financiranje ni sistemsko urejeno. Zavedamo se pomembnosti in nujnosti izobraževanja odraslih
Ljudska univerza Ptuj na področju izobraževanja odraslih igra pomembno vlogo.
in vseživljenjskega učenja ter dodane vrednosti za vse prebivalstvo.
Zadnjih pet let se intenzivno ukvarjamo s socialno ogroženimi in ranljivimi skupinami naših prebivalcev. Ponujamo jim svetovanje, informiranje, ponovno vključevanje v družbo in obilo
prijaznosti ter motivacije za življenje. Seveda vse brezplačno. Prednostne naloge v prihajajočem šolskem letu so podajanje kakovostnega in strokovnega znanja, pomoč socialno ogroženim in ranljivim skupinam ljudi, svetovanje in informiranje, motivacija in vzpodbude,
razvoj človeških virov in potencialov, krepitev stabilnosti delovanja zavoda in še veliko tega," pove direktorica LU Ptuj Klavdija Markež.
Poglavitna področja izobraževanja odraslih na LU Ptuj so izobraževanje za pridobitev izobrazbe oziroma formalni javno veljavni izobraževalni programi (osnovna šola - devetletka (8. in 9. razred), trgovec - spi in trgovec - prekvalifikacija, ekonomski tehnik - SSI/PTI in poklicni tečaj, vzgojitelj predšolskih otrok - SSI, PT; izobraževalni programi gostujočih fakultet s področij ekonomist (višješolski program), predšolska vzgoja (visokošolski strokovni program) in socialna gerontologija (visokošolski strokovni program); neformalni javno veljavni izobraževalni programi - usposabljanja za življenjsko uspešnost, ki zajemajo: UŽU - most so izobrazbe, UŽU - beremo in pišemo skupaj, UŽU - izzivi podeželja, UŽU - moje delovno mesto, UŽU - branje in znanje in branje za zabavo, računalniška pismenost za odrasle; poklicno usposabljanje (socialni oskrbovalec - oskrbovalka na domu, sobarica, usposabljanje za računovodja, viličaristi, oblikovalec spletnih strani in hišnik); neformalno izobraževanje (UŽU - razgibajmo življenje z učenjem, razgibajmo življenje z učenjem, računalniška digitalna pismenost odraslih, tečaji računalništva (začetni, nadaljevalni, specializirani), tečaji tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina), tečaj risanja, tečaj kamere in montaže, tečaji s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, seminarji s področja komunikacije in osebne rasti, delavnice s področja svetovanja in andragogike, designers workshop (photoshop, indesign), uporaba tablice (l-pad) in Univerza za tretje življenjsko obdobje; ter dejavnosti izobraževanja odraslih v nacionalnem interesu, kot Center vseživljenjskega učenja, ISIO, Svetovalno središče Ptuj, Borza znanja Ptuj. Središče za samostojno življenje, študijski krožki, Svetovalno središče Ptuj.
Klavdija Markež, direktorica LU Ptuj
r


LJUDSKAUNIVERZA^ Mestni trg 2	02 749 21 50
2250 Ptuj	luptuj@siol.net
Vpisi v srednješolske izobraževalne programe
Predšolska vzgoja
Ekonomski tehnik
1 Trgovec
%
LJUDSKA UNIVERZA Ptuj " rg 2
Mi srn šola!	2250 Ptuj
VPISI 2013/2014
geacollege
Vsem, ki boste do 31. avgusta 2013 na LU Ptuj izkoristili možnost vpisa v katerikoli srednješolski izobraževalni program z 10-odstotnim popustom, bomo priznali še dodatni 5-odstotni popust, če s seboj prinesete številko Štajerskega tednika s prilogo Gremo v šolo 2013 (št. 63).
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v novem obdobju si bodo prizadevali biti uspešni pri pridobivanju razpisnih sredstev iz evropskih finančnih skladov, ki so
Foto: Črtomir Goznik
zanje najpomembnejši vir prihodkov za delovanje zavoda. Na ta način bodo še naprej lahko ponudili popolnoma brezplačne izobraževalne programe, brezplačno svetovanje odraslim in še mnogo pomembnih dejavnosti, ki jih sicer ne bi mogli več izvajati. S tem ciljem in zavestjo bodo tudi v novem šolskem letu aktivnosti usmerili v uspešno pridobivanje sredstev na razpisih evropskega socialnega sklada (ESS), MIZKŠ, MDD-SZ, ZRSZZ, Evropske unije (Grundtvig, IPA, Interreg). „Želimo sodelovati in se povezovati z drugimi izobraževalnimi institucijami, organizacijami, gospodarskimi družbami v naši državi in tujini. S svojim strokovnim, kakovostnim delom, idejami in aktivnostmi si želimo postati boljši, pre-poznavnejši in prijaznejši do uporabnikov. Zavedamo se, da vse to lahko dosežemo le s povezovanjem in partnerskim sodelovanjem z organizacijami in podjetji, s katerimi bomo skupaj uresničevali ideje vseživljenjskega učenja, izobraževanja odraslih. Dejavnosti izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja Ljudske univerze Ptuj prispevajo k razvoju MO Ptuj in socializaciji ter vključitvi v družbo njenih prebivalcev, predvsem socialno ogroženih in ranljivih skupin, ki jim je prav naš zavod velikokrat edini izhod v sili in možnost pomoči. S svojim strokovnim in kakovostnim delom želimo prispevati k razvoju občine in regije, saj so pridobljena znanja pomembno gibalo osebnega in družbenega razvoja. Menimo, da je vzpodbujanje in širjenje kulture vseživljenjskega učenja ključnega pomena za vse nas," je še povedala direktorica LU Ptuj Klavdija Markež.
02 749 21 S0
luptuj@siol.net
VISJESOLSKO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Ekonomist
geacollege visokošolsko strokovno izobraževanje
Diplomirani Ekonomist
ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor
VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Socialna gerontologija
Posebne ugodnosti ob vpisu do 31. 8. 2013!
Posebne ugodnosti ob vpisu po merilih za prehode!
I*LUP
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
I*LUP
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
6 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 13. avgusta 2013
Posebne zavarovalne ponudbe
Nezgodna zavarovanja otrok in mladine
Ob začetku novega šolskega oziroma študijskega leta zavarovalnice pripravijo posebne ponudbe za tako imenovana nezgodna zavarovanja predšolskih otrok, osnovnošolcev, dijakov in študentov. Pridobili smo nekaj ponudb slovenskih zavarovalnic, primerjali odškodninske odgovornosti ter cene za plačilo letnih premij.
Zavarovalnica Triglav ponuja štiri kombinacije nezgodnih zavarovanj za predšolske in šolske otroke. Za to skupino otrok so cene premij od 10 do 33 evrov, zavarovani pa so odgovornost za trajno invalidnost, 100-odstotna invalidnost s progresijo, stroški zdravljenja, nadomestilo za bolnišnični dan in dnevno nadomestilo. Ponudba za dijake in študente vključuje pet kombinacij zavarovanj. Cene zavarovalnih premij so od 18 do 45 evrov, zavarovani pa so odškodninska odgovornost v primerih trajne invalidnosti, 100-od-stotne invalidnosti s progre-sijo, izguba življenja zaradi nezgode ali bolezni, nadomestilo za bolnišnični dan in dnevno nadomestilo. V Zavarovalnici Maribor za predšolske otroke, osnov-
nošolce, dijake in študente ponujajo Zojino nezgodno zavarovanje. Za predšolske in osnovnošolske otroke, stare do 14 let, imajo v ponudbi pripravljenih osem kombinacij zavarovanj s cenami od dobrih 11 do slabih 44 evrov. Krijejo pa odškodninsko odgovornost za primere 100-odstotne in do 100-odstotne invalidnosti, dnevno odškodnino, bolnišnični in zdraviliški dan. V primerih treh kombinacij zavarovanj se odškodnine za bolnišnični ali zdraviliški dan ter dnevne odškodnine ne izplačajo (prav tako v primeru dijakov in študentov). Za dijake in študente oziroma otroke, stare od dopolnjenega 14. leta starosti, so cene premij od slabih 13 do dobrih 45 evrov. Krije se enaka odškodninska odgovornost kot v primeru predšolskih in šolskih otrok, dodatno sta zavarovani tudi odgovornost za nezgodno smrt in smrt zaradi bolezni. V zavarovalnici Adriatic Slo-venica šolarjem in dijakom ponujajo nezgodna šolska zavarovanja s široko ponudbo in več možnostmi izbire med različnimi paketi. Ponudba za šolarje in dijake se razlikuje tako po kritjih kot po premijah. Osnovno-
Osnovnošolci se lahko odločijo za štiri pakete zavarovalnih kritij.
šolci oziroma njihovi starši se lahko odločijo za štiri pakete zavarovalnih kritij, za katere bodo odšteli od najmanj 15 do največ 37 evrov letne premije. Zavarovanja nudijo kritja v primeru 100-odstotne ali trajne invalidnosti, dnevno nadomestilo za bolnišnične dneve, dnevno nadomestilo zaradi nezgode in mesečno izplačilo zaradi nezgode v višini 300 evrov. Zavarovancem od letos ponujajo tudi dve
novi kritji: za primer zloma kosti zaradi nezgode v višini 1.500 evrov, ne glede na izbrani paket oziroma na višino premije, in kritje opekline zaradi nezgode z zavarovalno vsoto 2.000 evrov (če učenec utrpi zaradi nezgode opekline druge ali tretje stopnje). V primeru ene izmed kombinacij se pri zavarovalnici Adriatic dnevno nadomestilo za bolnišnične dneve in dnevno nadomestilo zaradi nezgo-
de ne izplačujeta. Premije za pakete nezgodnih zavarovanj za dijake znašajo od 16 do 40 evrov letno. Ponudba kritij se v primerjavi s ponudbo za šolarje razlikuje v tem, da vsebuje tudi kritji izgube življenja zaradi nezgode in kritje izgube življenja zaradi bolezni. Vse ostale prednosti in posebnosti ter nova kritja veljajo tudi za dijake, prav tako nagrade in popusti, seveda pa se nekatere
zavarovalne vsote razlikujejo.
Zavarovanje Vzajemna Nezgode poleg običajnih nezgodnih kritij (100-od-stotna invalidnost in trajna invalidnost) lahko, glede na izbrani paket, omogoča tudi: dnevna nadomestila za zdravljenje v bolnišnici zaradi nezgode, zaradi zadržanosti od pouka zaradi nezgode, enkratno nadomestilo za dolgotrajno bolniško odsotnost zaradi nege otroka na domu, izplačilo zavarovalne vsote za nekatere težje bolezni, enkratno nadomestilo za primer težjih operacij v tujini in enkratno nadomestilo za zlome kosti, izpahe ali opekline. Za predšolske otroke, osnovnošolce, dijake in študente so pri zavarovalnici Vzajemna pripravili različne pakete zavarovanj, letne premije paketov zanašajo od dobrih 10 do slabih 49 evrov. Skladno z zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor pa zavarovalnice od 30. junija ne nudijo več kritja za primer smrti zaradi nezgode za otroke do 14. leta starosti. Nezgodna zavarovanja šolarjev veljajo celo koledarsko leto (šteto od dneva sklenjenega zavarovanja).
MZ

Skleni zavarovanje in si izdelaj majico!
K
J/
Ü

		iH	
Nezgod"0 ■»rti '		zavarovanje s/zajemna	
	1	nPZgod	e
dodanimi zdravstv
www.vzajemko.si
1/fljEMHd
V3	A TPtiAT*
VŽAJEMNA.
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
080 20 60:
www.vzajemna.si
Foto: CG
torek • 13. avgusta 2013
Gremo v šolo
Štajerski	7
Ljudska univerza Ormož
Če imate cilj, vam ponujajo pot
Vpis v izobraževalne programe za odrasle na Ljudski univerzi (LU) Ormož poteka skozi vse leto, največ zanimanja pa pričakujejo prav v prihodnjih tednih. Odraslim ponujajo široko paleto možnosti izobraževanja tako za pridobitev izobrazbe kot tudi tečaje in usposabljanja, saj je situacija na trgu delovne sile takšna, da zaposleni v svojem aktivnem obdobju potrebujejo prekvalifikacije ali nova znanja. Letos po večletnem premoru ponovno organizirajo osnovno šolo za odrasle. Namenjena je vsem tistim, ki iz različnih razlogov niso dokončali osnovne šole. Osnovna šola za odrasle je za udeležence brezplačna. Verificiranih imajo sedem srednješolskih programov, največ zanimanja pričakujejo za smer Ekonomski tehnik, za katerega izobraževanje poteka v obliki poklicnega tečaja in poklicnega tehniškega izobraževanja. Zanimanje je tudi za dvoletne programe za pridobitev poklicev trgovec, kuhar in natakar. Ker v izobraževanje vsak udeleženec že prinese neko predznanje, se vsakemu posamezniku po uvodnem pogovoru pripravi individualni načrt izobraževanja oziroma se mu določijo obveznosti, ki jih mora izpolniti, da konča izobraževanje. Temu, koliko obveznosti mora udeleženec opraviti, se prilagaja tudi cena programa. Velika prednost LU Ormož je tudi spletna učilnica, ki omogoča, da lahko udeleženci precej obveznosti opravijo od doma.
LU Ormož v svojih prostorih gosti tudi višješolski študij lesarstva in strojništva, ki ga bo ob zadostnem številu prijav izvajala Višja strokovna šola tehniškega šolskega centra Maribor. V sodelovanju z Visoko šolo za trajnostni turizem lahko ponudijo visokošolski pro-
Direktorica LU Ormož Viki Ivanuša
gram Dediščinski in kulinarični turizem na območju EU ter z gostovanjem Visoke poslovne šole ERUDIO Podjetništvo in mednarodno poslovanje na območju EU, ki se izvajata v obliki e-študija na daljavo. Ta je vedno bolj priljubljen, saj omogoča razporeditev časa za študij po zmožnostih udeleženca. Prav tako na LU Ormož izvajajo usposabljanja za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). »Gre za odlično možnost, ki v kratkem času omogoča ovrednotenje in potrditev spretnosti in znanj, pridobljenih s prakso in delom. Certifikatni sistem udeležencu omogoča, da najde zaposlitev v drugi dejavnosti ali pa napreduje v poklicu tako v Sloveniji kot v državah EU. Opravljamo priprave na NPK za številne programe, med drugim tudi za programe dietni kuhar in pomočnik kuharja, kar je zanimivo za bolnišnice, domove za starejše, šole in druge zavode. V podjetjih je precejšnje zanimanje za NPK operater
na CNC-stroju, teletržnik. Za nekatere programe omogočamo tudi opravljanje preverjanja za NPK. NPK je plačljiva in jo plača v primeru brezposelnosti zavod, sicer pa uporabniki sami ali njihova podjetja. Podjetja si lahko preko razpisov del vloženih sredstev povrnejo. Trenutno je aktualen razpis JS RS za razvoj kadrov in štipendije, ki ob izpolnjevanju pogojev omogoča vračilo do 80 % vloženih sredstev,« je pojasnila direktorica LU Ormož Viki Ivanuša in dodala, da ponujajo tudi tečaje ter usposabljanja za posameznike in podjetja. Najbolj priljubljeni so računalniški tečaji, ki jih ob uspešnosti na razpisih določenim ciljnim skupinam lahko ponujajo tudi brezplačno, študijski krožki, tuji jeziki. Podjetja se najraje odločajo za specialne tečaje računalništva in tujih jezikov za poslovne namene, ki jih oblikujejo posebej po njihovi meri in potrebah. Jeseni bodo najmlajšim ponudili tečaje, v katerih se bodo skozi igro, ples in glasbo učili tujega jezika.
Na Ljudski univerzi Ormož pripravljajo računalnike za brezplačen tečaj računalništva za starejše, ki se prične prihodnji ponedeljek, 19. avgusta, ob 8. uri.
LU Ormož ima dolgoletno tradicijo, saj skrbi za izobraževanje odraslih na Ormoškem že od leta 1959. »Našo ponudbo izobraževalnih programov zagotavljamo z razvejano mrežo čez 40 zunanjih sodelavcev, priznanih učiteljev, profesorjev, visokošolskih predavateljev, ki so zagotovilo za kakovost naših storitev. Trenutno smo v postopku verifikacije novih srednješolskih programov in nacionalnih poklicnih
kvalifikacij, za katere smo prepričani, da bodo zanimivi za naše uporabnike. V pripravi je tudi nova spletna stran, ki bo dala preglednejše in lažje dostopne informacije o naši ponudbi. Do takrat pa lahko zainteresirani vse informacije dobijo tudi na našem sedežu na Vrazovi 12 v Ormožu, po telefonu na številki 02 741 55 00 ali po elektronski pošti univerza.ormoz@ amis.net. Z 19. avgustom bomo spremenili tudi naš
delovni čas, tako da bomo uporabnikom na voljo trikrat tedensko (v torek, sredo in četrtek) do 17. ure, v ponedeljek do 15. in v petek do 13. ure. Uporabnike bomo pred novim šolskim letom z našo ponudbo seznanili tudi na stojnicah v vseh treh občinah na ormoškem območju - Ormožu, Središču ob Dravi in Svetem Tomažu,« je še pojasnila direktorica Ivanu-ševa.
MZ
Dvig pismenosti pri starejših
Pomembnost izobraževanja starejših
Pridobite poklic, spremenite ali nadgradite ga v letu ali dveh:
-	EKONOMSKI TEHNIK (PTI IN PT)
-	GASTRONOMSKI TEHNIK
-	GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (kuhar, natakar) UUDSKA UNIVERZA PRODAJALEC	* ORMOŽ
° o
££
/o.JO
S
'O®*
www.lu-ormoz.si £ univerza.ormoz@amis.net
Vrazova ulica 12,
2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500
Priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo:
-	POMOČNIK KUHARJA
-	DIETNI KUHAR
-	OPERATER NA CNC-STROJU -TELETRŽNIK NOVO Brezplačno vam pomagamo dokončati osnovno šolo za odrasle.
Gostimo višješolski študij lesarstva in strojništva VSŠ tehničnega šolskega centra Maribor. Septembra: tečaji za voznika viličarja, za voznika TGM in tečaj nemščine za delo v tujini. Tečaji in individualno poučevanje tujih jezikov ter računalništva za posameznike, podjetja in društva.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom. Naj šolsko leto 2013/14 v vrtinec izobraževanja potegne tudi vas!
Resolucija nacionalnega programa izobraževanja odraslih (2013-2020) predvideva dvig pismenosti, krajše oblike splošnega izobraževanja, trajnostni razvoj in zaščito okolja ter sodelovanje lokalnih skupnosti za motivacijske in animacijske programe. Med usmeritvami, ki jih omenjena strategija predvideva, je tudi spodbujanje potencialov populacije od 55 do 64 let, odzivnejši sistem izobraževanja ter novi programi motiviranja starejših za izobraževanje in medgeneracijsko sodelovanje. Poznavalci menijo, da izobraževanje starejših nima dorečene socialne vloge, saj množično, a razdrobljeno in individualizirano izobraževanje starejših ne dosega skupnih družbenih potreb. Vsebinsko področje, ki bo strukturi-
rano in organizirano, bo v pomoč in podlaga pri uresničevanju razvojnih ciljev javne uprave in nevladnih organizacij sektorja. Država in njene upravne službe imajo zelo jasne naloge: premagovanje socialne izključenosti, medgenera-cijsko sodelovanje, odpravljanje revščine, dejavna starost, ponovno vključevanje starejših v družbo in pridobivanje socialne moči, civilni dialog in sodelovanje NVO-sektorja v procesih odločanja. Projekt je usmerjen v povezovanje članic izobraževanja starejših v homogeno nacionalno mrežo, z jasnimi družbenimi cilji in razvojnimi načrti. Razvita mreža bo stopnjevala vplivnost vsebinskega področja in NVO-članicam. S krepitvijo civilnega in socialnega dialoga in podpornih dejavnosti bo v podporo in pomoč javni upravi.
Projekt je namenjen povezovanju obstoječih in prihodnjih nevladnih organizacij na področju izobraževanja starejših. V okviru vsebinske mreže se bodo NVO-čla-nice aktivno vključevale v družbo in povezovale. Povezovanje temelji na prenosu, utrjevanju in razvoju mreže na podlagi zaščitenega koncepta prijavitelja - univerze za tretje življenjsko obdobje in njenega poslanstva. Mreža izobraževanja starejših bo nudila podporo javnemu sektorju pri novih razvojnih nalogah in korakih: novi koncepti izobraževanja starejših, dejavna starost, medgeneracijsko sodelovanje in premagovanje revščine. Razvijala bo dialoga med javno upravo in razvijajočo se prakso izobraževanja starejših. Sicer pa celoten projekt spremlja javna kampanja.
Foto: MZ
8 Štajerski
Gremo v šolo
torek • 13. avgusta 2013
_Kaj prinaša nov zakon o šolski prehrani?
O prehrani na šolah
Prehrana otrok in odraščajoče mladine ima več posebnosti in prav zato ji posvečajo mnogo pozornosti v vseh družbenih sistemih, tudi pri nas.
Slovenija je ena od držav, ki namenja šolski prehrani otrok in mladine poseb-
no skrb. Temelj zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike je pestra, kakovostna in raznolika prehrana, ki je dobra popotnica za nadaljnje življenje. Neustrezne prehranjevalne navade v obdobju otroštva in mladostništva vplivajo na
prehranjevalne navade v kasnejših življenjskih obdobjih in s tem na zdravje v odrasli dobi. Zato je dobro sistemsko urejena šolska prehrana najučinkovitejši in najracionalnejši način za omogočanje dostopnosti obrokov vsem učencem in dijakom
ter vplivanje na njihov zdrav način življenja in zdrave prehranjevalne navade. Februarja letos je stopil v veljavo nov Zakon o šolski prehrani, ki se uporablja za osnovne in srednje šole ter za osnovne šole v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne vzgoj-no-izobraževalne programe, ne pa tudi za udeležence izobraževanja odraslih. Šola je v dneh, ko poteka pouk, dolžna organizirati malico
Ali želite zlesti na zeleno vejo, kar se tiče pravopisnih kavljev in pisanja seminarskih nalog?
Ste že kdaj kupili mačka v žaklju, ki vas je razočaral? Maček ali žakelj? Pravipis Aleksandre Kocmut ni ne maček ne žakelj, razložil pa vam bo, zakaj so taki odvisniki, kot je v uvodni povedi, neustrezni (poleg tega, da so lahko nerazumljivi). Če želite zlesti na zeleno vejo, kar se tiče vejic, vam bo Pravipis že v prvem poglavju podal »rav-barsko«. Presek pravopisnih kavljev - večinoma
Aleksandra Kocmut
PRAViPIS
zbirka pogostih pravopisnih kavljev __
z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih

napak, ki jih tako radi spregledajo celo tisti, ki se z jezikom poklicno ukvarjajo - je urejen sistematično, podprt s številnimi primeri, poleg pravopisnih zagat pa vključuje tudi druge, kot so napačne predložne zveze, razlikovanje med prislovi in pridevniki, »lažni prijatelji«, preobilje, besede, ki so si po zvočni in pisni podobi podobne, a pomensko nezamenljive itd. Vsebuje preglednice napačnih in manj ustreznih besed, zlasti tistih, ki se izmuznejo našemu radarju za napake, na koncu pa postreže še z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih. Na začetku in na koncu Pravipisa boste svoje znanje lahko tudi preizkusili. Obenem pa vsi najbrž poznamo občutek, ko bi morali kaj napisati, pa samo strmimo v prazen list papirja ali bel ekran računalnika. Kako začeti in kako nadaljevati? Kako pisati seminarske in diplomske naloge? Čeprav velja splošno mnenje, da pisati preprosto znate ali pa ne znate, lahko težave pri pisanju premagate. In nalogo uspešno napišete sami. Priročnik profesoric Phyllis Creme in Mary R. Lea Kako pisati
na univerzi vas vodi skozi vse stopnje priprave naloge, od branja priporočene literature, načrtovanja naloge in ustreznega navajanja virov do oddaje urejenega končnega izdelka. Poleg praktičnih navodil so predstavljene koristne vaje, s katerimi lahko izboljšate svoje pisanje in se prepričate, da se lahko naučite pisati uspešno in samozavestno.
Phyllis Creme, Mary R. Lea
Spoznajte pravila uspešnega pisanja: ^ kako se spoprijeti
s težavami pri pisanju ^ kako začeti in nadaljevati ^ kako pripraviti urejen pisni sestavek
iK A*
ModnjSt
Naročila in informacije: 080 23 64,
prodaja@modnjan.si
www.modrijan.si
za vse učence in dijake, ki se nanjo prijavijo. Kot dodatno ponudbo šola lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico.
Subvencioniranje šolske malice v proračunskih letih
2013	in 2014
V proračunskih letih 2013 in
2014	so do polne subvencije za malico oziroma do v celoti brezplačne malice upravičeni učenci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne plače, in dijaki iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 42 % neto povprečne plače.
Do delne subvencije za malico so upravičeni dijaki iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, znaša nad 42 do 53 % neto povprečne plače v Sloveniji, in sicer v višini 70% cene malice oziroma nad 53 do 64 % neto povprečne plače, in sicer v višini 40% cene malice. Navedeni pogoji se bistveno razlikujejo od dosedanjih v tem, da se pravica do subvencije za malico ne ugotavlja več po predhodno ugotovljenih in v skupnem izračunu družinskih dohodkov upoštevanih pravic do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in
državne štipendije, ampak je pravica vezana neposredno na odstotek, ugotovljen v postopku odločanja o pravici do otroškega dodatka. V izjemnih primerih lahko center za socialno delo upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Subvencijo za malico lahko ne glede na zgoraj navedene pogoje dobijo tudi dijaki v rejništvu oziroma prosilci za azil. Dijakom, ki bivajo v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in se šolajo izven zavoda, pripada pravica do subvencije v višini cene malice. Pravica nastopi ob prijavi na malico in centri za socialno delo za te dijake ne bodo izdajali odločb. Učenci in dijaki, ki želijo uveljavljati subvencijo, to storijo na pristojnih centrih za socialno delo, na obrazcu, ki ga predpisuje Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Cena malice in višina subvencije
Cena malice je v preteklem šolskem letu v srednjih šolah znašala 2,42 evra, za prejemnike 40 % subvencije 1,45 evra in za prejemnika 70 % subvencije 0,73 evra. V osnovnih šolah je cena malice znašala 0,80 evra, za prejemnike subvencije pa je bila malica brezplačna.
Patricija Kovačec
"ZOJItfA "ZAVAROVANJA
Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
^ ker imaš možnost skleniti VEČLETNO zavarovalno polico, katero ni potrebno vsako leto znova obnavljati in si s tem
zagotoviš varnost za naslednja leta (zavarovalnica ti bo pred pričetkom novega šolskega leta poslala le plačilni nalog);
ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami;
ker boš v večini primerov nezgodno zavarovan/a tudi v času ukvarjanja s športnimi dejavnostmi (velja tudi za registrirane športnike);
ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjerkoli boš, tudi na počitnicah;
torek • 13. avgusta 2013
Gremo v šolo
Štajerski	9
Prosti čas - čas za počitek ali dodatne dejavnosti?
Kakovostno preživljanje prostega časa postaja eno pomembnejših področij v življenju vsakega otroka in tudi odraslega človeka, zato je temu treba posvetiti več pozornosti.
Prosti čas je namenjen počitku, razvedrilu in razvoju osebnosti ter pozitivno vpliva na zdravje, telesni in mentalni razvoj. Otroci potrebujejo prosti čas po napornem delu v šoli. Prostočasne aktivnosti jim pomagajo, da se izrazijo še na drugačen način in si
oblikujejo svojo osebnost in samopodobo. Pri tem je pomembno, da odrasli otrokom pomagajo izbirati takšne koristne prostočasne dejavnosti, ki bodo bogatile njihovo osebnost. Da bi se otroci in mladina razvili v zdrave, zrele in odgovorne osebnosti, je treba mladim omogočiti dovolj možnosti za zdravo preživljanje prostega časa.
Šolarji dandanes ob pouku, domačih nalogah in učenju nimajo prav veliko prostega časa. Mnogi ob-
čutijo pomanjkanje prostega časa, saj jih je večina prezaposlena s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi. Zato so različne izvenšolske dejavnosti kot sprostitev od vsakodnevnih obveznosti vedno pomembnejše. Otroci potrebujejo čas za različne stvari, od igre v stanovanju ali na igrišču, športnih aktivnosti, plesnih in kreativnih dejavnosti, poslušanja glasbe, branja knjig, druženja s prijatelji in družinskimi člani, vse to mora imeti mesto v otroko-
vem odraščanju, vse to jim namreč omogoča skladen razvoj na vseh področjih.
Izvenšolske dejavnosti -preobremenitev ali korist?
Izvenšolske dejavnosti so priložnost, da od pouka, učenja in nalog obremenjenega otroka še dodatno obremenimo. Nasprotno pa
ga lahko, če izvenšolske dejavnosti skrbno izberemo, z njihovo pomočjo vpeljemo v svet novih znanj, prijateljev in dogodivščin. Za dejavnost se je dobro odločiti le, če smo prepričani, da bo otroku koristila. Če sam ni navdušen ali se kasneje izkaže, da v njej ne uživa, naj jo raje opusti. Starši velikokrat spregledajo želje in nadarjenosti svojega otroka ter ga vključijo v aktivnosti, ki so všeč njim. Velikokrat se v ozadju skrivajo njihove otroške želje, ki jih niso imeli možnosti izpolniti. Pomembno je, da otrok ne preobremenimo. Preživljanje prostega časa ne sme postati prevažanje iz ene dejavnosti na drugo. Prav je, da otroku poleg različnih dejavnosti pustimo tudi nekaj časa, ki ga preživi v brezdelju, tako naj bo nekaj časa namenjeno brezskrbnemu lenarjenju. Še toliko bolje, če je ta čas namenjen družinskemu klepetu, gledanju poučne oddaje, igranju družabnih iger in podobno. A enako pomembno je tudi, da otroka ne prepustimo pasivnemu preživljanju prostega časa, kot so gledanje televizije, igranje računal-
niških igric ter brskanje po internetu. Prav je, da si tudi starši vzamejo čas in nekaj časa kakovostno preživijo skupaj, pa naj bodo to družinske igre, ogled filma v kinu, sprehod ali kolesarjenje. Številne raziskave so pokazale, da imajo skupni obroki velik pomen pri duševnem zdravju otrok, zato je pomembno, da si vsaj enkrat na dan vzamete čas za skupni obrok, družinsko kosilo ali večerjo.
Otroke vključite v vsakodnevna opravila
Otroci se radi počutijo koristne, še posebej mlajši otroci pa zelo radi posnemajo odrasle. In ker si tam do pubertete privzgojijo delovne navade, otroka v njegovem prostem času vključujte pri domačih opravilih. Otroci naj si sami pospravijo sobo in igrače. Prav tako naj vam pomagajo pri urejanju doma in okolice. Tako bodo istočasno pridobivali dobre delovne navade, hkrati pa boste z njimi preživeli nepozabne skupne trenutke.
Patricija Kovačec
Izvenšolske dejavnosti
mmvc-no
www.karatedoptuj.com
Za informacije o vpisu nas lahko pokličete
na telefonski številki 041 699 639 Andrej in 031 268 780 Jana
S treningom KARATEJA pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju...
Karate do klub Ptuj vpisuje nove člane od 5. leta naprej.
www.aerobika.net
AER(|)BIKE
Center aerobike vpisuje v začetno skupino: obrazno jogo, pilates, jogalates, joga, qi gong, tai ji (forma 10 in 42), zumbo, oblikovanje telesa (TNZ - trup, noge, zadnjica), latino aerobika, step aerobika in body pump..
Info.: www.aerobika.net, faceboook: center aerobike | 041 699 639 Andrej | 031 659 596 Miha
Foto: Črtomir Goznik
Za kakovostno življenje šolarjev je potreben tudi prosti čas.

Bodi zdrav in fit, , zato razwigaj svojo •
www.fitnes-zdravo^
•	Celovito oblikovanje telesa s kvalitetno vadbo na kardio napravah in trenažerjih.
•	Pestra izbira skupinskih vadb:
•	Spinning®
•	intenzivna krožna vadba
•	funkcionalna vadba
•	Organiziramo športne dneve - za osnovne in srednje šole.
•	Osnovnošolski otroci se lahko skupaj s prijatelji udeležijo tudi zabavne vadbe na kolesih, imenovane Spinning®.
•	Organiziramo rojstnodnevne zabave za otroke od 4-ih let naprej. Na zabavi poskrbimo za pogostitev, naše animatorke pa otroke popeljejo v svet športno-zabavnih iger.
Pridite in vadite z nami!
Čučkova ulica 6a (PSC Mlekarna), 2250 Ptuj tel.: 059 088 124 • www.fitnes-zdravo.si • info@fitnes-zdravo.si
organizira
TENIŠKI VRTEC
in
TENIŠKO SOLO
VPIS: od 26. 8. do 9. 9. 2013 INFORMACIJE: 040 304 897 ali v prostorih kluba
10 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. avgusta 2013
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
POHORJEB RESORT
NAJ PRODAJALKO/


\\u :uj
MU ODI I
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca.
13. 9. 2013
Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE.
GLASOVALNI KUPON
NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013
POHORJE S RESORT
www.pohorje.org
Glasovalni kup'on pošljite ali prinesite na naslov: Radio-lBdnik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi):	_
Pohorska dobrodošlica
www.ponorje.org
Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion
1	x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena
2	x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče
Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji.
Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let):
Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
PTUJ
BIOlBBjlE
MALA NEDELJA
LJUTOME R
SLOVEN I J A
(jLpStUlia
Tin,


oc te ni sept®
l'i ) J l' r ii } a-derm a radio») dnik
Obiavliamo trenutni vrstni red prvih 18pq številu
ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI
IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE
DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS
BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS
NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM
ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS
MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA
TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ
JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ
IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA
METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM
ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS
SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ
SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK
MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ
TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA
SONJA HAMERŠAK - EKSTRA TUŠ PTUJ
MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ
torek • 13. avgusta 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL
les
I w>il Mwiie
Foto: Črtomir Goznik
Martin Milec si je z dobrimi igrami v dresu Mariboru prislužil vpoklic v slovensko izbrano vrsto.
Nogomet
Martin Milec prvič v članski reprezentanci
Slovenska nogometna reprezentanca se je v ponedeljek zbrala na Finskem, kjer jo v sredo na stadionu Veritas v mestu Turku čaka prijateljska tekma s Finsko. Selektor Srečko Ka-tanec bo tako svoje izbrance še zadnjič preizkusil pred pomembnima kvalifikacijskima tekmama z Albanijo in Ciprom v septembru, v ekipi pa je tudi nekaj sprememb.
Zaradi obnovljene poškodbe bo manjkal novi član italijanske Fiorentine Josip Iličic, zaradi administrativnih težav s potnim listom pa Katanec ne bo računal niti na
Branka Iliča. Kljub tem težavam pa bo Slovenija v Turku potovala z 19 igralci. Selektor je vabilo za udeležbo na prijateljski tekmi poslal branilcu Maribora Martinu Milcu in napadalcu bolgarskega Lu-dogorca Romanu Bezjaku. Za oba je to krstni vpoklic v reprezentanco, potem ko sta oba Slovenijo predstavljala že v mlajših kategorijah. Martin Milec, nekdanji član Aluminija, je po dolgem času prvi igralec z območja MNZ Ptuj, ki se je znašel na reprezentančnem seznamu.
sta, jm
Šah • Svetovni pokal
Velemojster Aleksander Beljavski za začetek remiziral
Minuli konec tedna se je v norveškem mestu Tomso pričelo eno največjih tekmovanj v letošnjem letu pod okriljem mednarodne šahovske federacije FIDE - posamezni članski svetovni pokal. To tekmovanje bo v zgodovino zapisalo tudi Šahovsko društvo Ptuj, saj na njem nastopajo kar štirje registrirani člani ptujske ekipe. Vsekakor si posebno pozornost zasluži velemojster Aleksander Beljavski, ki istočasno brani barve Slovenije, ostali trije »ptujski« velemojstri - Vasilij Ivančuk, Andrej Volokitin in Jurij Krivoruč-ko - pa branijo barve Ukrajine.
VM Aleksander Beljavski si je nastop na tem prestižnem tekmovanju zagotovil s četrtim mestom na letošnjem evropskem prvenstvu. Tako se je znašel v družbi 128 vrhunskih šahistov, med katerimi jih

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR3AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
je kar 58 iz najboljše stoterice avgustovske svetovne lestvice. Od najboljših manjkajo le prvi igralec sveta, domačin Magnus Carlsen, pa Indijec Viswa-nathan Anand, Bolgar Veselin Topalov in Kitajec Liren Ding.
Že prvi krog prvega dela tekmovanja je postregel z nekaterimi presenečenji. Tako je ruskega VM Morozevicha premagal Kanadčan Sambuev s kar 215 točkami nižjim ratingom. Tudi »Ptujčana« Volokitin in Krivoručko sta morala priznati poraz po ratingu nekoliko slabšima tekmecema, Ivančuk pa je remiziral z mladim Poljakom Dudo. Zelo obetaven položaj si je v srečanju s kitajskim VM Yangyi Yunom priigral Aleksander Beljavski, vendar se je slednji rešil s ponavljanjem potez in partija se je po 26 potezah končala z remijem.
Tekmovanje bo izredno naporno, saj bo trajalo vse do 4. septembra. V prvem krogu bodo šahisti odigrali devet partij z različnimi časovnimi omejitvami. Najboljših 64 bo nadaljevalo v enakem ritmu v drugem krogu, sledil bo tretji krog z 32 šahisti, četrti s 16, če-trtfinale z 8, polfinale s štirimi in veliki finale dveh najboljših. Nastope VM Aleksandra Belja-vskega bomo vsekakor redno spremljali. Upamo, da se bo čim pozneje vrnil v Slovenijo ...
Silva Razlag
Odličen uvod Kidričanov v Črnomlju
Bela krajina -Aluminij 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Skok (6. -avtogol), 0:2 Kurež (55.), 0:3 Horvat (66.), 0:4 Drevenšek (92.)
ALUMINIJ: Lipovac, Blo-udek, Bingo, Petek (od 74. Vaš), Horvat, Drevenšek, Medved, M. Rešek (od 56. Topolovec), Jovanovič, Kurež (od 82. Zajc), Kovačevič. Trener: Ante Šimundža.
Uvod v novo prvenstvo so nogometaši Aluminija prestali z odliko. Kot povratniku v to tekmovanje iz 1. SNL jim pripada vloga favorita in s tem statusom se v Kidričevem pravilno soočajo. Kljub vsemu je uvodni nastop pomemben za vzdušje v ekipi, zato so se Kidričani tekme lotili z najvišjo mero resnosti. Zaradi prenesenega kartona iz prejšnje sezone na uvodni tekmi ni smel nastopiti vratar Tomaž Murko, njegovo mesto je zavzel Kristijan Lipovac.
Trener Aluminija Ante Šimundža ni presenetil z začetno postavitvijo, saj je to ekipo največkrat uigraval na pripravljalnih tekmah.
Nogometaši Aluminija so sanjsko odprli srečanje, saj so s pomočjo domačega igralca
2. SNL
V prvem krogu ni bilo velikih presenečenj. Aluminij je potrdil vlogo favorita v tem prvenstvu in že njihovo prvo gostovanje je pokazalo, da so napovedi gradili na trdnih temeljih. Prva zasledovalca Kidričanov naj bi bila Roltek Dob in Kalcer Radomlje, ki sta prav tako slavila. Dob je nadigral novince iz Veržeja, ki mu ni pomagal niti »mariborski paket« igralcev. Kalcer je z novim trenerjem Dejanom Djurano-vičem uspešno startal in v drugem polčasu napolnil mrežo Celjanov. V Šmartnem so se novinci iz Ankarana dobro upirali domačinom do zadnje četrtine tekme, ko so prejeli dva zadetka. Prvega je dosegel Marcel Vindiš, ki je iz Aluminij odšel v Šmartno ob Paki. Očitno je
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij) je tudi novo sezono začel z doseženim zadetkom.
hitro dosegli zadetek. Akcijo je začel Rade Jovanovič, ki si je priboril prostor za strel in zadel vratnico. Domači obrambni igralec Skok je želel rešiti zadetek, vendar ga je žoga nesrečno zadela in se od njega odbila v mrežo - 0:1. Ki-dričani so bili tudi v nadaljevanju boljši, vendar je bilo zaradi tradicionalno zelo slabega igrišča v Črnomlju težko razvijati kombinatorno igro. Do konca
tudi, da bo v tej sezoni treba računati na Krško, ki ima zelo izkušeno ekipo in je doma dokaj gladko opravilo z močnim Šenčurjem.
REZULTATI 1. KROGA: Bela krajina - Aluminij 0:4 (0:1), Farmtech Veržej - Roltek Dob 0:3 (0:2), Kalcer Radomlje - Šampi-on 3:0 (0:0), Krško - Šenčur 3:1 (1:1), Šmartno 1928 - As Mas Tech 2:0 (0:0)
1.	ALUMINIJ 1 1 0 0 4:0 3
2.	K. RADOMLJE 1 1 0 0 3:0 3
3.	ROLTEK DOB 1 1 0 0 3:0 3
4.	KRŠKO 1 1 0 0 3:1 3
5.	ŠMARTNO 1928 1 1 0 0 2:0 3
6.	ŠENČUR 10 0 1 1:3 0
7.	AH MAS TECH 1 0 0 1 0:2 0
8.	FARM. VERŽEJ 10 0 1 0:3 0
9.	ŠAMPION CELJE 1 0 0 1 0:3 0
10.	BELA KRAJINA 1 0 0 1 0:4 0
prvega dela igre ni več prišlo do spremembe rezultata, čeprav so si domačini tega močno želeli. S svojo igro pa niso bili prav blizu uspeha, čeprav so pretili.
V drugem polčasu so gostje iz Kidričevega zaigrali zelo dobro in kaj hitro dosegli še dva zadetka. Najprej je aktivni Jo-vanovič prodiral po levi strani, dobro je podal do prostega Roberta Kureža, ki je iz bližine
Farmtech Veržej -Roltek Dob 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Goropečnik (9.), 0:2 Lunder (43.), 0:3 Prašnikar (80.)
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Pecl (od 46. Hodnik), Polajžer, Živ-ko, M. Vinkovič, Hotic, Stojanovic, Trstenjak (od 46. D. Vinkovič), Za-hovič, Karnet (od 68. Kavaš), Mau-ko. Trener: Zlatko Gabor.
Drugoligaški »krst« se je za Veržejce končal porazno. Izkušena in kakovostna ekipa Rolteka iz Doba je povsem nadigrala nemočne domačine. Gostje so zanesljivo nadzorovali potek tekme in si zmago zagotovili že v prvem polčasu.
DK, NŠ
Šah • Kadetsko prvenstvo Evropske unije
Najbližje medalji Andraž Šuta
V avstrijskem mestu Cmurek je potekalo kadetsko prvenstvo Evropske unije za mlade od 9. do 15. leta starosti. Sodelovalo je 76 šahistk in šahistov iz šestnajst držav. Največ, 16, je bilo domačinov, Slovenija pa je bila s 14 udeleženci na drugem mestu. Vidno vlogo so igrali tudi trije mladi člani ŠD Ptuj, Andraž Šuta in David Murko v konkurenci U-15 ter Tomaž Šuta v konkurenci U-13.
Posebej vzpodbudno je pričel Andraž Šuta, ki je bil v svoji skupini 9. nosilec. Po štirih kolih je kar dvakrat zmagal in dvakrat remiziral. Pomembna je bila zmaga proti drugemu nosilcu, Čehu Tomasu Ptačeku, ki je ob koncu zasedel mesto za Andražem. Sledila sta dva poraza proti 1. in 3. nosilcu, nato pa še dve zmagi in remi v srečanju s klubskim kolegom Davidom Murkom. Tudi slednji je začel odlično, saj je kot 13. nosilec najprej remiziral s 4. nosilcem,
nato je dvakrat zapored zmagal. V nadaljevanju je v tabelo vpisal še eno zmago, dva remija in tri poraze (slednje proti po ratingu precej boljšim tekmecem). V konkurenci U-13 je Tomaž Šuta kot 15. nosilec skupine zabeležil tri zmage (eno brez borbe), tri remije in tri poraze.
pokazal svojo spretnost pri doseganju zadetkov - 0:2. Trener Šimundža je od svojih igralcev še naprej zahteval angažirano igro, zato so bili gostje bližje tretjemu zadetku. V 66. minuti je Leon Horvat povlekel žogo in se odločil za strel, ki je bil dovolj natančen za prvenec v dresu Aluminija - 0:3. Kljub zanesljivemu vodstvu gostje niso popuščali. Za potrditev visoke in zaslužene zmage je poskrbel Marko Drevenšek v sodnikovem podaljšku, ko je zadel z natančnim strelom - 0:4.
Otvoritveno tekmo novega prvenstva so nogometaši Aluminija prestali dobro, z zmago pa so si utrdili samozavest pred naslednjimi obračuni. Prvi bo ob koncu tedna, ko bodo gostili Kalcer Radomlje, ki je prav tako zabeležil zmago.
Danilo Klajnšek
Ante Šimundža, trener
Aluminija: »Tekma ni bila tako lahka, kot kaže rezultat. Smo pa znali izkoristiti naše prednosti, k čemur je veliko prispeval dober pristop vseh fantov, ki so dobili priložnost za igro.«
Istočasno je potekal še odprti turnir v konkurenci U-8 do U-12 ter U-14 do U-16. V slednji je mladi član ŠD Ptuj Klemen Kovačec kot 4. nosilec dosegel štiri zmage, tri remije in dva poraza. Posebej se je izkazal v sedmem kolu proti prvemu nosilcu, domačinu Emanuelu Ho-
Foto: Črtomir Goznik
Andraž šuta
glu, proti kateremu je zabeležil celo točko.
Vrstni red kadetskega prvenstva EU v kategorijah, kjer so nastopali Ptujčani:
-	kategorija U-13: 1. Miljenko Muha (Hrvaška) 7,5 točke, 2. Martin Petrov (Bolgarija) in Diana Mirza (Irska), oba po 7 točk ... 13. Tomaž Šuta 4,5 ...
-	kategorija U-15: 1. Valentin Dragnev (Avstrija) 7,5 točke, 2. S. Zsombor Peczely (Madžarska) 6,5, 3. Vladimir Sergeev (Bolgarija) 6, . 5. Andraž Šuta 5,5, . 8. David Murko 4,5 .
Vrstni red odprtega turnirja v konkurenci U-14 do U-16: 1. Christhopher Opietnik 6,5 točke (U-16), 2. Markus Fasching 6,5 (U-16), 3. Emanuel Hogl 6 (U-14), vsi trije Avstrija ... 6. Klemen Ko-vačec 5,5 (U14) ..
Ob koncu velja zapisati, da so preostali slovenski šahisti in ša-histke osvojili štiri medalje, od tega dve zlati (Zala Urh U-11 za dekleta in Sarah Ramadani U-13 za dekleta), eno srebrno (Asja Če-bron U-9 za dekleta) in eno bronasto (Jan Šubelj absolutno in U-9 za fante).
Silva Razlag
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 13. avgusta 2013
Rokomet • RK Drava Ptuj
Rokometaši Drave pričeli priprave
Ptuj je vedno veljal za rokometno mesto. Pozitiven val mladosti ter izkušenejših posameznikov je v zadnjih letih predstavljal pravo kombinacijo, da se je Rokometni klub Drava po dolgem času prebil v 1. B-ligo. To tekmovanje se prične ob koncu septembra, a ptujski rokometaši so se na prvem treningu za novo sezono zbrali že prejšnjo sredo. Približno petindvajset igralcev (v tem delu priprav trenira s člani kar nekaj mladincev, op. a.) je začelo vsakodnevne bazične treninge, ki jih vodi kondicijski trener Franci Zupanič. Igralci bodo po načrtu opravili kar do devet treningov in tekmo na teden. Trener ekipe Uroš Šerbec bo rokometaše vzporedno pričel uigravati za novo sezono, tako da bodo veliko časa posvetili igri v obrambi in napadu. V RK Drava bodo strmeli, da naredijo v igri še korak naprej in trener Šerbec o tem pravi: »V osnovi sem fante ob koncu lanske sezone že spoznal in videl, kje lahko najbolj napredujejo. Vsi imajo še ogromno prostora za napredovanje, in kar me še posebej veseli, je to, da sem pri večini opazil, da imajo veliko željo po napredku. Fantje so pripravljeni marsikaj narediti, da bodo v prihodnosti še boljši. Ta ekipa lahko napreduje še za kakšnih trideset odstotkov.«
Napredek bo prišel skozi trdo delo, ki so ga ptujski ro-kometaši že vajeni. Taktične zamisli in tehnične zadeve bodo dravaši preizkušali na
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave se pod vodstvom Uroša Šerbca potijo na uvodnih pripravah na sezono.
prijateljskih tekmah. Teh naj bi pred pričetkom odigrali od osem do deset. Že v sredo, 14. avgusta, se bodo ob 19. uri na Hardeku v prijateljski tekmi pomerili proti prvoligaški ekipi Jeruzalema Ormoža. Nato se bodo uigravali z različno kakovostnimi nasprotniki in po dobrem mesecu in pol priprav jih čaka nov izziv - 1. B-liga. O željah in ciljih za tekmovalno sezono 2013/14 je Šerbec dejal: »Kot novincu v 1. B-ligi nam je osnovni cilj seveda obstanek v ligi, vendar moramo stremet tudi nekoliko višje. Če bodo fantje trdo delali in napredo-
Nogomet • Turnir v Apačah
vali, bodo naši cilji nekoliko višji, okrog šestega, sedmega mesta.«
Z dobrimi igrami Ptujča-nom to lahko uspe, saj gre za zelo homogeno, v večini mlado in perspektivno ekipo. To bo usmerjal izkušeni Robert Bezjak, medtem ko bo drugi sila izkušen in pomemben člen, vratar Boštjan Grm, zaradi operacije moral izpustiti prvi del tekmovanja. Tako se je Drava zaenkrat okrepila le na mestu vratarja, saj je iz RK Moškanjci Gorišnica prišel Matic Gerčar, medtem ko bosta v vratih še Žiga Bedenik in Ma-
Turnškov pokal v Središče
tic Šulek. Rokometno kariero je končal Tomaž Valenko, ki bo odslej trener vratarjev in bo na tak način pomagal trenerju Urošu Šerbcu. Ta ima dobro ekipo, ki bi ji prav prišel še kakšen levoroki igralec, ki bi zapolnil igralni poziciji desnega beka ali krila. Morda se bo to še zgodilo, vsekakor pa bo ptujska ekipa dobro pripravljena pričakala start novega prvenstva. Lanskega so končali na zelo pozitiven način in prav je, da se ta pozitivna ptujska rokometna energija nadaljuje tudi v novi tekmovalni sezoni.
David Breznik
Nogometni klub Apače je v soboto organiziral tradicionalni, letos že 30. memorialni nogometni turnir v spomin na preminulega predsednika Franca Turnška. Na njem so ob domači ekipi nastopili še nogometaši Lovrenca, Cirkulan in Središča. Dve ekipi, ki bosta tekmovali v Super ligi, in dve, ki bosta nastopili v 1. ligi MNZ Ptuj, so obetali dober turnir. Gledalci, ki se jih je skozi celoten turnir zbralo kar precej, so lahko videli zanimiv nogomet. V prvem srečanju sta se pomerili ekipi Lovrenca in Središča, o zmagovalcu pa so odločali streli iz enajstmetrovk, saj se je redni del končal brez zadetkov. V drugem srečanju so domačini premagali nogometaše iz Cirkulan. Poraženca sta se pomerila v tekmi za 3. mesto, slavil pa je Lovrenc. V finalnem srečanju je Središče premagalo domačine in tako osvojilo 1. mesto. Pokale je podelil predsednik društva Dejan Lendero, vsa srečanja pa je dobro vodil sodnik Lovro Mileta iz Ptuja.
Zmagovalna ekipa Središča
Rezultati:
Središče - Lovrenc 5:4 (0:0) -po streljanju enajstmetrovk, Apače - Cirkulane 3:1;
Tekma za 3. mesto: Lovrenc -Cirkulane 2:1;
Tekma za 1. mesta: Središče -Apače 3:1.
SREDIŠČE: Kocen, Zadravec, Govedič, Mlinarič, Sakelšek, Lesjak, Kirič, G. Borko, Majč, Panič, Krajnčec, Novak, B. Borko, Ivanu-ša. Trener: Aleš Lesjak.
APAČE: Lendero, Jus, Murko, Zajc, Ivančič, Fruk, Šenkiš, Pre-dikaka, Novak, Pišek, Valentan, Princi, Žgeč, Rumež, Drosk, Darko Hergan, Denis Hergan, Vidovič. Trener: Bogdan Bauman.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
AVTO RAJH LJUTOMER - PODVINCI 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Leben (7.), 1:1 Piberčnik (60.) AVTO RAJH LJUTOMER: Kuzma, Smolkovič, Kuzmanovski, Ber-talanič, Žinko, Panič, Kardinar, Piberčnik, Habjanič, Ciglarič, Raj-ner. Igrali so še: Rajh, Majerič, Korošec, Semenič, Kristl. Trener: Boštjan Zemljič.
PODVINCI: Vesenjak, Brumen, Mulej, Markič, Lah, Kuserbajn, To-polovec, Požegar, Arnuga, Leben, Dabič. Igral je še: Toplak. Trener: Miran Ljubec.
V pripravah na novo sezono sta se član 3. SNL - vzhod in ekipa ptujske Super lige razšla brez zmagovalca. Vodilni gol za Podvince je dosegel Leben, še v lanski sezoni igralec Ljutomera. Domačini so izenačili v drugem polčasu, ko je domači trener osvežil ekipo s štirimi novimi igralci.
NŠ
Nogomet • Prijateljski tekmi
NŠ DRAVA PTUJ - LENART
3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Letonja, 2:0 An-tolič, 3:0 Antolič
NŠ DRAVA PTUJ: Klasinc, Ni-kollaj, Rumež, De. Krajnc, Gori-čan, Da. Krajnc, Topolnjak, Kaj-tazi, Kirič, Kočar, Letonja: igrali so še: Ajlec, Nežmah, Frangež, Ljubec, Hojnik, Zagoršek, Antolič, Arsič. Trener: Franc Fridl
Članska ekipa NŠ Drava je na tretji prijateljski tekmi dosegla še tretjo zmago. V prvem polčasu je trener ptujske ekipe Franc Fridl dodobra premešal igralski kader in je dal priložnost predvsem mladim nogometašem. Med njimi je najbolj izstopal Kajtazi, medtem ko je bil najbolj nevaren Letonja, ki je ob koncu prvega dela s kakšnih trinajstih metrov tudi zadel. Lenartčani so bili skozi celotno srečanje v podrejenem položaju na sredini igrišča, a so bili zelo nevarni iz hitrih protinapadov. Njihove močne in natančne strele - v glavnem z roba kazenskega prostora - sta zaustavila domača vratarja Klasinc in Ajlec. V drugem delu je Fridl poslal v igro nekatere najboljše igralce, ki so še bolj pritisnili proti vratom Lenarta. Po podaji Arsiča z desne strani je na 2:0 iz bližine povišal Antolič. Isti igralec je iz kakšnih petnajstih metrov dosegel še tretji zadetek,
potem ko je zelo natančno streljal v zgornji kot. Dravaši so si do konca tekme ustvarili še nekaj priložnosti in so se pokazali v zelo solidni luči.
David Breznik
HAJDINA - AHA EMMI BISTRICA 3:3 (2:2)
STRELCI: 1:0 Jazbec (14.), 2:0 Štumberger (20.), 2:1 Trunkl (31.), 2:2 Trunkl (42.). 2:3 Hru-šman (69.), 3:3 Gajser (83.)
HAJDINA: Lubej, Cebek, Ban-šek, Črnko, B. Kurež, Kaisesber-ger, Robar, Gajser, Jazbec, Štum-berger. Igrali so š: Sarkičevič, Be. Kurež, Krajnc, Horvat.
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Mlakar, Lukič, Greifoner, Levart, Zgoznik, Kristl, Lampret, Trunkl, Ornik, Boškovič. Igrali so še: Rih-tarič, Hrušman, Ladič, Majcen.
Srečanje med domačim Super-ligašem in tretjeligašem iz Slovenske Bistrice je bilo zanimivo in je postreglo s šestimi zadetki. Bolje so začeli nogometaši Hajdine, ki so hitro povedli z 2:0 in si ob tem priigrali še dve lepi priložnosti. Nato so pobudo prevzeli gostje, ki so uspeli izenačiti že pred koncem prvega polčasa. Podobno izenačen je bil tudi drugi polčas, tako da je končni rezultat realen odsev dogodkov na igrišču.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
V četrtek, 15. 8., bodo ob 17. uri nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar v prijateljskem nogometnem srečanju gostili ekipo NŠ Drava.
Turnir v malem nogometu in odbojki v Cvetkovcih
Športno društvo Cvetkovci v sredo, 14. avgusta, v Športnem parku Ledna v Cvetkovcih pripravlja 5. memorial na tragično preminulega Uroša Ozmeca. Organizatorji bodo s pričetkom ob 20. uri pripravili turnirja v malem nogometu in odbojki.
ODBOJKA
-	prijave eno uro pred začetkom; pričetek ob 20. uri;
-	prijavnina 20 evrov;
-	igra se po FIVB pravilih (2:2);
-	nagrade: 1. mesto: pokal + 50 % prijavnine, 2. mesto: pokal + 30 % prijavnine, 3. mesto: pokal + 20 % prijavnine.
NOGOMET
-	prijave 1 uro pred začetkom; pričetek ob 20. uri;
-	prijavnina 50 evrov;
-	moštvo sestavljajo 4 igralci in vratar;
-	nagrade: 1. mesto: pokal + 400 evrov, 2. mesto: pokal + 200 evrov, 3. mesto: pokal + 100 evrov.
Informacije: Peter (051 209 683), Matej (031 575 060).
uk
18. kolesarski maraton
Kolesarilo 456 rekreativcev
Kolesarska sekcija ŠD Radenci in Bioterme Mala Nedelja sta pripravili že 18. rekreativni kolesarski maraton Po Prlekiji. Nastopilo je 456 kolesarjev, ki so se zbrali v Moravcih v Slovenskih goricah ter se odpravili na tri zahtevnostne preizkušnje - na 22 km dolgo progo, speljano po nižinskem delu
Prlekije, in na 43 oz. 63 km dolgi progi, ki sta vsebovali že nekaj zahtevnejših vzponov. Najstarejša udeleženca maratona sta bila 80-letna Jožica Petelinšek iz Maribora in Sigi Schubert iz Svetega Tomaža (84 let), najštevilčnejšo zasedbo pa je s 43 kolesarji imel križevski Tondach. V nedeljo, 25. avgusta, bo na sporedu še 33. rekreativni kolesarski maraton Tri srca v Radencih.
NŠ
torek • 13. avgusta 2013
Kronika
ŠtajmkiTEBHlK 15
Središče ob Dravi • Zagate z letošnjega Moskva toura
Vzdržljivostna tura ali sindikalni izlet?
Namesto da bi z odprave Moskva tour 2013 poročali o doživetjih in vtisih, ki bi jih udeleženci prinesli s poti, poročamo o sporu, ki je nastal na poti in zaradi katerega sta se med potjo formirali dve ekipi. Ne bomo sodili, kdo ima prav ali kdo je kriv za nastalo situacijo. Enostavno - predstavili bomo eno in drugo plat zgodbe.
Peter Škrinjar: »V okviru Moskva tour 2013 smo prevozili okrog 10.600 kilometrov, gorivo smo točili 16-krat, od 45 do 50 litrov na rezervoar. Cene dizelskega goriva v Rusiji so od 55 do 75 centov po litru, kar je bistveno ceneje kot v Sloveniji.«
Uradni zaključek odprave Moskva tour 2013 - pred občinskim poslopjem v Središču ob Dravi je 1. avgusta vodjo projekta Franca Škrjanca, ki se je vrnil s svojo družino, sprejel župan Jurij Borko.
Foto: MZ
Obe frakciji ekipe, ki sta se formirali na poti, sta sicer prevozili celotno zastavljeno traso. V domače Središče pa so se vrnili vsak zase. Prvi del ekipe (eno vozilo, v katerem so bili vodja odprave Franc Škrjanec, njegova žena in hčerka) se je s poti vrnil v četrtek, 1. avgusta. Drugi del ekipe (štiri vozila z osmimi udeleženci) je s poti prispel dan kasneje, v petek, 2. avgusta.
Škrjanec: To ni bil sindikalni izlet!
V ozadju se je sicer o tem, da so se udeleženci odprave med potjo sporekli, šepetalo že pred njihovim prihodom. Ko je v četrtek v Središče pred občinsko poslopje prispelo samo eno vozilo, je bila situacija več kot jasna. Franc Škrja-nec, uradno vodja odprave in ustanovitelj Moskva toura, je ob vrnitvi povedal: »Moskva tour je projekt, ki je rastel šest let. Ima neverjetno diplomatsko podporo slovenske in ruske strani. Potovanje v Rusijo preko turistične agencije, vključujoč pridobivanje vize, je mačji kašelj. Za potovanje v lastni režiji pa je vizo za Rusijo zelo težko dobiti. Glede na podporo, ki jo imamo pri ruski in slovenski diplomaciji, smo letos že drugič potovali s tako imenovanimi diplomatskimi vizami. Menim, da bi se morali udeleženci zavedati, kakšno odgovornost takšna viza tudi pomeni. Razšli smo se zaradi tega, ker so imeli nekateri udeleženci v glavi pripravljen svoj načrt - priti v Rusijo s temi papirji (diplomatskimi vizami) in nato potovati v smislu sindikalnega izleta, kjer se na vsaki postojanki dobro je, pije in nazdravlja. Moskva tour ni take vrste projekt, še najmanj pa, da bi to bilo sindikalno potovanje. Ker se niso držali vnaprej pripravljenega plana, je prišlo do nesoglasij in tako sem z družino na poti ostal sam. Potovalna apoteka in orodje za morebitna popravila ter avto dvigalka so bili v drugih treh avtomobilih. Moja edina napaka, ki jo javno tudi priznam, je bilo zaupanje v ljudi. Vera v ljudi se mi je zdaj maščevala, je pa tudi dobra šola za v bodoče.«
Komunikacije ni bilo
Po besedah Škrjanca je bil prvi konflikt med udeleženci odprave na slovaški meji. Ta-naj bi bil med drugim tudi zaradi utrujenosti in izčrpa-
nosti od vožnje. »Težave so se pričele, ko sta psihična in fizična kondicija padli. Komunikacije do severa ni bilo kaj dosti, po severu pa tako ali tako absolutno več ne. Tudi na točkah, kjer so bile predvidene postojanke, med nami ni bilo komunikacije. Takšnega obnašanja ne razumem,« je povedal Škrjanec, ki drugemu delu ekipe očita tudi izdelavo lastnega logotipa za projekt Moskva tour, ki naj bi ga izročili predstavnikom slovenskega veleposlaništva v Moskvi. »Na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi smo imeli sprejem in novinarsko konferenco. Tam so brez mojega vedenja diplomatom predali svoj logotip, ki so ga očitno dali izdelati že v Sloveniji, pred odhodom na pot. Pa tudi vedenje udeležencev odprave na veleposlaništvu ni bilo primerno in v skladu s protokolom. Odpirali so se šampanjci in podobno. Ne vem, zakaj je moralo priti do vseh teh nesoglasij in se je letošnji projekt končal na takšen način.«
V četrtek je Škrjanca ob prihodu s poti pričakal župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko in dejal, da mu je žal, da je na poti prišlo do razhajanja v ekipi.
Škrinjar: Želeli smo si ogledati tudi znamenitosti!
Drugi del ekipe Moskva tour je v Središče, pred Mer-
catorjevo prodajalno, prispel v petek, 2. avgusta. V imenu tega dela ekipe je Peter Škrinjar povedal: »Na letošnjem Moskva touru je že vse od začetka šlo nekaj narobe. Sam organizator ni bil ne vem kaj zainteresiran ne za nas, ne za odpravo in za vso nadaljnjo organizacijo. Po eni strani smo bili kar malo prepuščeni sami sebi. Vodji odprave smo večkrat ponudili roko in možnost kompromisa, vendar nas je na določenih postojankah enostavno ignoriral. Ko smo se fotografirali na polarnem krogu, je Škrjanec dejal, da je svoje opravil. Začudili smo se, kako je lahko svoje opravil, če pa je za nami komaj 3000 kilometrov poti. Govorili smo mu, da je on vodja odprave in da bi nam moral on pokazati ali razložiti kakšne stvari. Tega ni storil, ampak se je enostavno umaknil. Poudariti moram, da nismo odšli z rute, ki je bila začrtana. Prevozili smo vse točke, ki so bile zastavljene, hkrati pa smo si v sklopu poti ogledali tudi vse znamenitosti, ki so bile v bližini. Izjave gospoda Škrjanca, da smo kršili določena pravila, ki jih prinašajo diplomatske vize, in da smo Ruse izzivali v drugih jezikih, popolnoma zanikam.«
Tudi Škrinjar priznava, da so se nesoglasja pojavila že pred polarnim krogom, torej še pred mestom Murmansk. »Ni bilo namreč dorečeno, ali je ogled mesta Murmansk v sklopu poti ali ne. Prav tako ni
bilo dorečeno, ali gremo do Belega morja ali ne. Mi smo se odločili, da bomo šli do Belega morja. Tam smo vodjo odprave vprašali, kam naprej. Odgovoril je, da bomo šli nazaj po isti poti, kot smo prišli. Vendar se s tem nismo strinjali, saj smo se doma predhodno dogovarjali drugače - da bi namreč na severu poiskali prenočišče (tako imenovano medvedovo kočo), tam ostali dan ali dva ter se potem napotili proti jugu. Škrjanec se s tem ni strinjal in je odpeljal. Mi smo se med potjo ustavljali, fotografirali pokrajino, želeli pa smo si ogledati tudi znamenitosti.«
Določene samo točke za postanek
Glede na nesoglasja, kje in kako dolgo se zdržati med potjo, nas je zanimalo, ali so imeli pred odhodom natanč-
no opredeljen plan poti. Tako Škrinjar kot Škrjanec sta povedala, da je bila pripravljena ruta po postojankah ali točkah. Da bi bilo za vsako lokacijo natančno opredeljeno, kako dolgo se bodo kje zadržali, pa naj ne bi bilo. »Oporne točke, ki so bile narejene na navigaciji, so bile določene za postanek, za točenje goriva, odmor ali morebitno nočitev. Natančen plan poti pa je imel vodja odprave očitno samo v svoji glavi. Nikjer ni bilo napisano, kje in kdaj bi bili kašni ogledi. Moram pa povedati tudi to, da ne vem, komu je diplomacija kaj pomagala. Ko smo v Moskvi prispeli na Rdeči trg, smo se za minuto ali dve ustavili. Prišli so policisti oziroma varnostniki in nas odgnali. Sprašujem se, zakaj vsa ta diplomacija, če na Rdečem trgu ne bi smeli postati niti deset minut in se fotografirati. Zanikamo pa tudi očitke, da se nismo bili pripravljeni dogovarjati. Predlagali smo skupno vrnitev domov, vendar se ni bilo moč dogovoriti. Zadnji del poti je imel Škrjanec pred nami dan prednosti, vendar o tem, da bi nas počakal in da bi se skupaj vrnili, ni hotel slišati. Zanikam tudi, da smo ga pustili brez potovalne apoteke in orodja. On je zapustil nas in ne mi njega.«
O tem, da bi del ekipe predstavnikom slovenskega veleposlaništva v Rusiji predal svoj logotip Moskva toura, pa je Škrinjar presenečeno odgovoril: »O tem prvič kaj slišim. Ni res, da bi imeli svoj logotip. Martin, član ekipe, je imel s seboj kos opeke, na kateri je bilo narisano sta-rodobno vozilo. Spodaj pa je
bil pripis: Od ekipe Moskva tour 2013. Vendar to je bilo samo eno izmed naših daril za predstavnike veleposlaništva.« Glede odpiranja šampanjca na veleposlaništvu pa Škrinjar dodaja: »Seveda smo odprli šampanjec, čep je pač padel, kamor je padel. Smo pa s šampanjcem normalno nazdravili.«
Osem članov ekipe je zavrnilo tudi očitke, da naj ne bi vedeli, kakšna pot jih čaka in da na pot naj ne bi bili pripravljeni. »Mi smo dobro vedeli, kakšna pot je pred nami in kaj nas čaka. Pripravljali smo se leto dni in poznano nam je bilo, koliko kilometrov nas čaka, kakšne so ceste. Takšni očitki so neutemeljeni.«
Vodja odprave in glavni organizator Franc Škrjanec je ob vrnitvi s poti sicer priznal, da odnosi znotraj društva že dve leti naj ne bi bili najboljši in da naj bi določena frakcija poskušala delovati razdiralno. Prav tako je dejal, da je bilo nekaj nesoglasij že na preteklih odpravah Moskva tour, vendar so se strasti na poti proti domu vsakič umirile. Tokrat ni bilo tako in zato se je del udeležencev vrnil v četrtek, drugi del pa v petek. »Dogovora o tem, da bi nesoglasja vsaj deloma ublažili in da bi se skupaj vrnili domov, ni bilo moč doseči,« je dejal Škrjanec, ki je sicer ob prihodu v Središče trdil, da s polarnega kroga nimajo nobene skupinske fotografije celotne odprave. Češ, da naj se ne bi želeli skupaj fotografirati. Ko se je s poti vrnil drugi del ekipe, pa so nam skupno fotografijo vseh udeležencev odprave, posneto na polarnem krogu, poslali v uredništvo.
Mojca Zemljarič
16 Štajerski TEDNIK
Reportaže, kronika
torek • 13. avgusta 2013
Na valovih časa
Azerbajdžan • Kjer se cedita nafta in kozje mleko (10.)
Baku - od preteklosti do danes
Pogovor nanese tudi na Evro-vizijo. »Naša vlada je nekaj mesecev pred začetkom Evrovizije zapovedala prepoved prodaje hotelskih kapacitet za tuje goste,« nagajivo pripoveduje. »Na ta način je želela ustvariti navidezno, skorajda polno zasedenost hotelov. Nekaj tednov pred samim dogodkom pa je znova dovolila prodajo, vendar zaradi 'hude' gneče po bistveno višji ceni kot sicer. Tujci seveda niso prišli. Tako je v Baku namesto predvidenih 35.000 turistov prišlo le okrog 4.000, od tega številni z akreditacijo novinarjev,« razlaga Mahmud. »Lokalni veljaki so tako šli po ulici in novačili ljudi, da so nosili zastave vseh udeležencev tekmovanja.« V Evropi se je pojavila ideja, da so pred začetkom Evrovizije zbrali in izgnali vse brezdomce iz Bakuja. Te legende mi sicer ni nihče potrdil, lahko pa povem, da nekaj mesecev kasneje na ulicah Bakuja nisem videl niti enega brezdomca kakor tudi dobro leto pred tem ne. Skromna ali na pol podrta stanovanja vsekakor, brezdomcev pa ne.
Baku je tudi mesto ognja. V mestu in bližnji okolici, zlasti na polotoku Absheron, je kopica templjev ognja. Absheron je nekoč bogati del širšega območja Bakuja, saj so tukaj pridelovali in izvažali bombaž. Namreč v času Sovjetske zveze je ravno tukaj živelo največ Rusov. Moskva in druga bogata mesta so celoten pridelek bombaža odkupila ne glede na ceno in
Foto: Uroš Zajdela
Mogočen Heyder Aliyev kulturni center v Bakuju. Tudi sicer se prestolnica Azerbajdžana lahko pohvali s številnimi sodobnimi arhitekturnimi stvaritvami. Baku novi Duabj?
stroške obdelave, ob osamosvojitvi leta 1991 pa je trgovina usahnila in območje so naselili revnejši sloji. Pogosto sem bil priča gorenju zemlje tudi v drugih delih obkaspijskega Azerbajdžana, a na Absheronu je ostanek najlepšega templja iz 7. stoletja našega štetja. Zo-roastriani so bili precej prisotni v tem delu sveta. Verovanje v sveti ogenj. Še dobro, da je bilo toliko plina v uporabi. Mnogi so prišli iz različnih delov sveta preživet zadnja leta svojega življenja ravno v takšne templje. Pred smrtjo so se morali očistiti grehov. In to so počeli zelo nazorno, kar nam kažejo po-
Foto: Uroš Zajdela
Tempelj večnega ognja z vmesno plinsko cevjo iz obdobja carske Rusije. Čas je, da to zgodovinsko pomembnost obnovijo.
dobice v posameznih predelih templja. Današnja stavba sega v obdobje 18. stoletja in ima zelo malo skupnega s prvotnimi templji. A zgodba šteje. In to je resnično. Žalostno, tempelj, ki je več kot očitno igral pomembno vlogo v zgodovini Azerbaj-džana, danes razpada. Vsa me-galomanska nakupovalna središča in drugi naftni arhitekturni biseri bi se tovrstnim templjem morali ne samo pokloniti, temveč omogočiti celovito obnovo. Sicer »sveti ogenj« še ohranjajo pri življenju. Zelo potrebno je biti skrajno previden pri sprehajanju po templju. Kljub »zanimivemu« stanju templja pa je vstopnino vendarle treba plačati. Zanimiva mi je cev čez dvorišče templja, ki je bila zgrajena v času carske Rusije. Leta 1879 je tempelj namreč hindujski duhovnik prodal naftnemu podjetju iz Bakuja. Zemeljski plin pod templjem je bilo seveda treba usmeriti in tako so nastale cevi. Zaprli so tudi tempelj, ki ga v zadnjih letih ponovno obujajo zlasti za turiste. In tukaj smo, turisti. Ali nas Azerbajdžan potrebuje? Močno dvomim. V ekonomskem smislu vsekakor ne. V smislu prinašalcev sodobnih in naprednih družbenih idej pa vsekakor malo. Pomembnejše
Foto: Uroš Zajdela
Tipična tržnica v zmernem islamskem svetu. Nenazadnje prav v Turčiji išče svojega zaveznika Azerbajdžan. Gre za »bratske« narode.
Foto: Uroš Zajdela
Znamenit Maiden ali princesin stolp v Bakuju. Domačini ulice ob glavnih turističnih točkah kar prekrijejo s preprogami za prodajo.
vprašanje: »Ali nas Azerbajdžan hoče?« Vsekakor. Vendar, bo treba narediti več kot le pretirano načičkane in očitno prebogate hotele, kjer cena sobe lahko premaga mejo 1000 EUR.
Azerbajdžan je name pustil neizbrisen in predvsem izrazito pozitiven vtis. Medtem ko sem sprva godrnjal nad njegovo dvoličnostjo, se je kmalu navadiš in vidiš, da so tam daleč oblikovali pač svoj stil in način življenja, ki ni po godu ne liberalnim Evropejcem, kakor tudi ne konzervativnim islamistom, Azerbajdžancem pa očitno je. Čeprav greš nekoliko z zadržkom v poznih večernih urah po ulicah Bakuja in drugod, pa se vendarle počutiš precej varno. Veliko policije in varnostnikov. Azerbajdžanci so prijazni ljudje, vsaj večina. Mnogi sicer obžalujejo padec Sovjetske zveze, spet drugi živijo svoje sanje. »Tisti, ki so imeli položaj in denar v času Sovjetske zveze, želijo le-to nazaj. Tisti, ki niso imeli nič in so sedaj prišli do denarja, pa zagovarjajo neodvisen Azerbajdžan,« mi je na enem izmed trekingov rekel Emil. Prav ima. Nekoliko je le vprašljiva ta ozemeljska celovitost in neodvisnost Azer-bajdžana, saj številne tuje naftne korporacije stegujejo roke po naftnih ploščadih. Rusija zagotavlja prisotnost svojih vojaških sil z najemom mogočne letališke baze in izstrelitvene ploščadi. Na letališču že srečaš premnoge ameriške in evropske poslovneže. Kjer je denar, je seveda tudi interes. In Azerbaj-džan ga ima, vsekakor preveč. Denarja seveda.
Povsem na koncu pa se je vendarle treba dotakniti avtoritarnega sistema v državi. Padec družine Heyder ali ne? Mnenja so deljena. V eni izmed številnih veleumnih tujih publikacija preberem: »Dol z avtoritarnim sistemom v Azerbajdžanu. He-yder mora oditi. Ljudje morajo zadihati s polnimi pljuči. Veliko je bolečine. Nespoštovanja. Kri-vičnosti. Vseprisotna korupcija in podkupljivost. Nepotizem je del vsakdana,« v zanosu zapiše novinarka. Pomislim. To mi je pa znano. Čakaj, ali ni to opis za »demokratično« Slovenijo?
KONEC
Torek, 13. avgust Danes goduje Lilijana.
1655 se je rodil nemški izdelovalec glasbil in izumitelj klarineta Johann Chrtetoph Danner.
1876 so s slavnostno premiero opere Nibelunški prstan odprli prvi glasbeni festival v Bayreuthu.
1899 se je rodil angleški filmski režiser Alfred Hitchcock, sinonim napetosti, srhljivosti in skrivnostnega ugankarstva v filmu. 1905 se je Norveška ločila od Švedske in postala neodvisna kraljevina. 1927 se je rodil kubanski politični voditelj Fidel Castro. 1943 je rusko-ameriški biolog Selman Abraham Waksman izločil antibiotik, ki ga je imenoval streptomicin.
1961 je vzhodnonemški državni in partijski voditelj Erich Honecker ukazal, da začnejo postavljati 107 km dolg betonski »berlinski zid« in več kot 60 km žičnih ograj med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Sreda, 14. avgust Danes goduje Demetrij.
1040 naj bi Macbeth umoril škotskega kralja Duncana I. Dogodek je služil
Shakespearu za njegovo slovito dramo Macbeth.
1893 je policijska uprava v Parizu uvedla prve vozniške izpite na svetu.
1897 se je rodil v Ilirski Bistrici slovenski slikar France Pavlovec.
1909 so ustanovili v Mariboru dramatično društvo. Prostore je imelo v
Narodnem domu, sezidanem 1899.
1920 je bila na sedmih poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu prvič razvita olimpijska zastava s prepletenimi petimi raznobarvnimi krogi v modri, rumeni, črni, zeleni in rdeči barvi, ki predstavljajo pet celin. Četrtek, 15. avgust
Danes je Marijino vnebovzetje - veliki šmaren. Je dela prost dan v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in še v nekaterih državah. Danes goduje Marija.
1534 je španski cerkveni reformator Ignacij Loyola ustanovil Jezusovo družbo, to je jezuitski red.
1771 se je rodil škotski pisatelj Walter Scott, začetnik zgodovinskega romana.
1896 so ustanovili v Ljubljani Slovensko socialdemokratsko stranko.
1914 so odprli Panamski prekop, ki seka panamsko ožino med Severno in
Južno Ameriko ter povezuje Atlantski s Tihim oceanom.
1941 so slovenski komunisti ustanovil Varnostno obveščevalno službo
(VOS) z nalogo likvidacije nasprotnikov komunistične organizacije.
Petek, 16. avgust
Danes goduje Rok.
1443 so celjski grofje po dolgotrajnem boju podpisali s Friderikom III. Habsburškim dogovor o medsebojnem dedovanju za notranjeavstrijska gospostva in o priznanju knežjega položaja Celjskih grofov. 1832 se je rodil začetnik eksperimentalne psihologije, nemški psiholog Wilhelm Wundt.
1904 se je rodil ameriški biokemik Wendell Meredith Stanley. Leta 1935 je prvi izoliral virus tobačnega mozaika v kristalni obliki. 1918 so ustanovili v Ljubljani slovenski Narodni svet za slovenske dežele in Istro. Narodni svet je bil nadstrankarska organizacija, ki so jo ustanovili, da izrazi voljo slovenskega naroda o samoodločbi in oblikuje neodvisno jugoslovansko državo.
1924 je bila ustanovljena Ljubljanska borza.
1947 je Velika Britanija svoj indijski dominion razdelila med Indijo in Pakistan ter obema priznala samostojnost. 1960 je postal Ciper neodvisen pod vlado nadškofa Makariosa. 1977 je umrl pevec rock and rolla Elvis Presley. Sobota, 17. avgust Danes goduje Pavel.
Danes je slovenski državni praznik ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni. 1786 je umrl pruski kralj Friderik II. Veliki. Z vrsto zmag je zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1887 se je rodil zadnji avstrijski cesar Karel I. (kot kralj Ogrske Krel IV.). Vladal je v letih 1916-1918.
1887 se je rodil Marcus Garvey, ki je z geslom »Afriko Afričanom« sprožil v ZDA nastanek tako imenovanega drugega črnskega nacionalizma. 1945 je bila razglašena neodvisna republika Indonezija. 1864 je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1917 se je začela enajsta soška bitka, ki je trajala do 15. septembra 1917. Najhujši boji so potekali na Škabrijelu. Pri Selih na Krasu se je fronta ustalila.
Nedelja, 18. avgust Danes goduje Helena.
1227 je umrl mongolski vojaški voditelj ter eden najslavnejših vojaških osvajalcev v zgodovini Džingiskan, ki je združil mongolska plemena in svoj imperij razširil vse do obal Jadranskega morja. 1750 se je rodil italijanski operni skladatelj Antonio Salieri, znan predvsem kot učitelj Ludwika van Beethovna, Franza Schuberta in Franza Liszta. 1765 je po smrti cesarja Franca I. Štefana postal njegov starejši sin Jožef II. rimsko-nemški cesar.
1812 je Napoleon pri Smolensku premagal rusko armado. 1830 se je rodil zadnji Habsburžan, cesar velike Avstro-Ogrske, Franc Jožef I.
1914 je ameriški predsednik Wilson razglasil nevtralnost ZDA v prvi svetovni vojni.
Ponedeljek, 19. avgust Danes goduje Ljudevit.
215 p. n. št. so v Rimu postavili enega od templjev Venere, starorimske boginje plodnosti, ki so jo pozneje izenačili s starogrško boginjo Afrodito. 1646 se je rodil britanski astronom John Flamsteed, prvi kraljevi astronom in vodja Greenwicha.
1808 se je rodil manchestrski izdelovalec strojnega orodja in lokomotiv James Nasmyth, ki je prvi izdelal parno kladivo za kovanje železa. 1848 je newyorški časopis Herald objavil poročilo o velikih najdbah zlata v Kaliforniji. Novica je sprožila »zlato mrzlico«, ki je v deželo pripeljala poleg zlatokopov tudi tisoče prevarantov in pustolovcev. 1883 se je rodila francoska modna ustvarjalka Gabrielle Chanel - Coco Chanel. Umrla je leta 1971.
1934 so dali Nemci Hitlerju neomejena pooblastila pri upravljanju države. Začel se je imenovati Fürer. Izraz je kmalu zamenjal naziv dotedanjega predsednika države.
torek • 13. avgusta 2013
Nasveti
ŠtajerskiTEBKlK 17
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vsaj ohladilo se je, suše pa še ni konec
Padavine tega vikenda so vsaj ohladile ozračje, še zdaleč jih ni bilo dovolj, da bi si lahko oddahnili. Suše še ni konec, zato naj namakalne naprave tam, kjer lahko namakate, kar ostanejo na vrtu.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Ta ohladitev bo pomenila, da bodo rastline pričele s kratkim poletnim počitkom. To nam najlepše pokažejo bršljanke. Mnogi se jezijo, da nekoliko manj cvetijo. V tem času pa so najbolj pripravljene, da poženejo korenine iz vsakega kolenca, ki ga postavimo v zemljo. To je tudi idealen čas za nove potaknjence. Vedno je bolje, da jih naredimo dovolj zgodaj, ko je še toplo. V toploti korenine hitreje poženejo.
V tem tednu pa je idealen čas za nove potaknjence posodovk. Najbolj poznamo oleandre, ki so preteklo zimi zelo trpeli, so pa zdaj uživali v tej vročini. Mnogi ste letos klicali, da so zelo rumeni. Seveda, začetek poletja je bil zelo hladen in zaradi tega so bila vsem oleandrom hranila slabo dostopna. Res je, da so to skromne rastline, a nekaj hrane pa vendarle potrebujejo. Tudi presaditi jih je treba občasno. Ko so že tako veliki, da se jih presajati ne da več, pa vsaj zamenjajte zgornjo plast zemlje vsako leto. Zdaj pa je čas za nove rastline.
Poleg njih pa nam danes lepšajo dneve še številne druge posodovke krompirjevke, kasi-je, kitajski hibiskusi in druge.
Rastline bodo veliko prej pognale korenine, če bomo za njihovo razmnoževanje uporabili rastne hormone. Za poso-dovke uporabimo tiste za po-lolesenele rastline. Najbolje se ukoreninijo vršni potaknjenci, če pa potrebujemo več rastlin, kot je vrhov, lahko vsako vejo razrežemo tako, da imamo najmanj tri liste. Vejico odre-žemo največ centimeter pod spodnjim listom, ki ga odstranimo. Zelo pomembno je namreč, da je v zemlji vsaj eno kolence - to je tisto mesto, kjer smo odtrgali list. V pazduhah listov je namreč največ primernih celic, iz katerih se lahko razvijejo korenine. Pri vršnih potaknjencih odstranimo vse odrasle, velike liste, ker bi pomenili samo izgubljanje vlage. Po rezanju pustimo narezane vejice vsaj uro na miru, da se rane deloma osušijo. Tako preprečimo gnitje.
Najhitreje se tvorijo nove korenine, če rastline vtaknemo skupaj v eno posodo, ne vsako zase v posamezen lonček. Med njimi se potem ustvari prav posebno ozračje, polno rastnih hormonov, ki pospešuje uko-
Facelija je lepa, pa tudi koristna rastlina za zeleni podor.
reninjanje. Posamezne reznike vtaknemo tako daleč narazen, da se z listi dotikajo, ne pa prekrivajo. Poskusite, boste videli, da se bolje obnese tak način. Uporabimo lahko setvene plošče ali pa manjša korita.
Pri uporabi hormonov moramo biti pozorni na to, da so naneseni okoli kolenca, saj se bodo tam razvile nove korenine. Da ob potiskanju v zemljo prah tudi ostane tam, vam svetujem sledeče: najprej naredimo s svinčnikom ali primerno palčko luknjo v zemljo,
Zdravstveni nasveti
Običajne bradavice
Običajne bradavice so izjemno neestetske kožne tvorbe, ki jih povzroča virus HPV, najpogosteje pa se razširijo na rokah in prstih.
Od običajnih pik se razlikujejo v barvi in obliki ter niso rakave, temveč so povsem neškodljive in velikokrat izginejo same od sebe. Predstavljajo predvsem estetski problem.
Bradavice se najpogosteje razvijejo na rokah ali na prstih rok, lahko pa tudi na podplatih, genitalijah, obrazu ali nogah. So majhne zrnate kožne tvorbe, največkrat bele, rožnate ali kožne barve in hrapave na dotik. Lahko se razvijejo posamično ali v skupinah.
Ker jih povzroča virus, se tako kot druge infekcijske bolezni lahko tudi bradavice prenašajo z ene osebe na drugo, največkrat preko predmetov. Bradavice se običajno ne razvijejo takoj za tem, ko pridemo v stik z okuženim predmetom, temveč za popoln razvoj potrebujejo od dva do šest mesecev. Ker se vsak organizem na HPV okužbo odziva drugače, pomeni, da se bradavice ne razvijejo pri vseh, ki pridejo v stik z virusom. Bradavice se lahko razširijo z
enega dela telesa na druge, prenašajo se pa predvsem prek razpok in prask v koži, širijo pa se lahko tudi z grizenjem nohtov - v tem primeru se razvijejo na konicah prstov ali ob nohtu.
Večjemu tveganju za razvoj bradavic so izpostavljeni otroci in mladi odrasli ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom, kot na primer okuženi z virusom HIV in oboleli za aid-som ter osebe, ki so prestale presaditev organov. Zapletov bradavice sicer ne povzročajo, se pa lahko pojavljajo druga za drugo. Čeprav so bile vmes zdravljene, se lahko prenesejo tudi na druge ljudi.
Ker niso nevarne, bradavic večinoma ni treba zdraviti, saj v veliko primerih izginejo same od sebe, vendar pa se lahko ob obstoječih bradavicah v tem času razvijejo tudi nove. Odstranitev bradavic iz estetskega razloga in da se prepreči njihovo širjenje, se lahko izveden na različne načine. Predvsem z uporabo zdravila za odpravljanje bradavic in obliži, ki vsebujejo 17 odstotkov salicilne kisline, ki pomaga odluščiti okuženo kožo. Te pripomočke je treba uporabljati redno, vsakodnev-
Foto: Črtomir Goznik
Lara Lukman, dr. med.
no, bradavice pa običajno izginejo v nekaj tednih. Eden od načinov odstranjevanja je zamrznitev bradavice s kriote-rapijo (terapijo z ledom) ali s tekočim dušikom. Terapija je praktično neboleča in učinkovita, čeprav obstaja možnost, da se bradavice ponovijo. Bradavice je mogoče odstraniti tudi kirurško ali z laserjem. Čeprav nastanka bradavic ni mogoče popolnoma preprečiti, obstaja nekaj načinov, kako zmanjšati tveganje, da bi se razvile. Bradavic se ne sme prebadati z iglo, saj lahko to povzroči širjenje virusa, treba je skrbeti za redno higieno in v skupinskih kopalnicah in tuših je priporočljiva uporaba obuval.
Lara Lukman, dr. med
vanjo vtaknemo reznik tako, da je vsaj eno kolence v zemlji, zemljo pa h steblu nato s prsti prigrnemo.
Tako lahko naredimo potaknjence številni okrasnih grmičkov, kot so panešpljice, lonicere, vrtnice in številni drugi. Torej kar na delo, najprej škodljivci, potem pa še vse ostalo delo. Naslednji teden pa bo čas tudi za balkonske rastline.
Kaj pa na zelenjavnem vrtu
Na zelenjavnem vrtu je zemlja izmučena, posebej če je niste prekrili z zastirkami. Zato svetujem, da izpraznjene grede, na katerih ne boste več sejali, sadili vrtnin, posejete z rastlinami za zeleni podor. Ta teden je ravno najbolj primeren v ta namen.
Tudi če je gredica prekrita s pokošeno travo, vse skupaj samo plitvo obdelajte in travo zmešajte skupaj z zemljo v zgornjih 10 cm. Ne prekopa-vajte gredic, ne kopljite v globino, ne frezajte, vse to zemljo, ki že zdaj ni v dobri kondiciji, še dodatno uničuje. Samo s primernim orodjem vse skupaj v zgornji plasti premešajte, prerahljajte in gredica bo pripravljena za setev. To velja tudi za setev vrtnin.
O katerih rastlinah pa sploh govorimo
Rastline za zeleni podor imajo dve skupni lastnosti. Hitro kalijo in v kratkem času naredijo veliko listne mase. Vsaka pa ima tudi nekaj samo svojih posebnosti.
Najprej jih ločimo na prez-imne in neprezimne rastline. Neprezimne rastline sejemo vse do konca septembra. Kljub temu da ne prezimijo, jih čez zimo pustimo na gredici, saj njihova pomrznjena masa tudi
Foto: Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
varuje gredico pred zimskimi neprilikami.
Med neprezimnimi najpogosteje omenjamo belo gorjušico in oljno redkev. S svojimi globokimi in tankimi koreninami izredno izboljšata strukturo zemlje. Primerni sta za vse vrste zemlje, najbolj pa ju priporočam za težke, zbite zemlje. Odlični sta tudi kot pionirski rastlini. Posejemo ju na zemljišča, ki jih komaj urejamo za zelenjavni vrt, sadovnjak ali cvetlične gredice. Če je izvedljivo, pa celo preden posejemo novo zelenico. Tudi ajdo lahko sejemo na vrtu. Ajda ni zanimiva samo za pridelavo zrnja za kruh, uporabimo jo lahko tudi kot rastlino za zeleni podor, saj ima vse lastnosti, ki si jih želimo. Sejemo jo sicer šele v začetku aprila in vse do sredine avgusta. Vendar raste hitro, naredi veliko mase. ajdo lahko pustimo cveteti, saj bo na vrt privabila številne koristne organizme. Omeniti moram še facelijo. Ta rastlina ima številne dobre lastnosti tudi kot rastlina za zeleni po-dor na vrtu. Predvsem je prekrasna paša za čebele. Njeni cvetovi so zelo lepi, uporabljamo jih lahko tudi za rezano cvetje. Najpogosteje za čez zimo sejemo detelje. Te imajo številne dobre lastnosti. Ne samo da s svojimi koreninami ravno tako zrahljajo in »preko-
Tako naredimo mini rastlinjak, v katerem se občutljivejše gr-movnice prej ukoreninijo.
pljejo« tla. Z deteljo skupaj pa lahko posejemo tudi prezimne sorte radiča, najpogosteje sta to verona in tržaški solatnik. Še ene koristne, a ne preveč uporabljene rastline lahko uporabimo kot rastline za zeleni podor. To so različna žita. Njihova prednost je v tem, da jih lahko sejemo vse do konca oktobra. Še eno dobro lastnost imajo žita. Njihove korenine zadržijo veliko neporabljenih hranil, tudi dušika, v zgornji plasti zemlje, da bodo na razpolago tudi naslednji vrtnini. Ker pa veliko mase naredijo šele spomladi, jih v kolobarju planiramo tako, da bomo za njimi na gredice sadili pozne plodovke, kot sta paradižnik, paprika ali jajčevec, ali pa kasnejše kapusnice: ohrovt ali pozno zelje.
Ko višina rastlin za zeleni podor doseže 20 cm, jih že lahko zadelamo v tla. Bela gor-jušica je primerna tudi za boj proti polžem, saj jim smrdi. Zato jo kosimo in z njo zastiramo tla okoli rastlin. Sama priporočam, da rastline uničimo, zakopljemo v tla, najkasneje takrat, ko so v polnem cvetu. V nasprotnem primeru lahko njihovo seme dela težave kot plevel na vrtu v naslednjih letih. Seme bele gorjušice je lahko tudi začimba, saj je ta rastlina znana tudi kot senf -gorčica.
Naštela sem samo najpogostejše rastline, ki jih lahko uporabimo tudi na vrtu. Osnovno pravilo na vrtu naj bo, da zemlje nikoli ne puščamo prazne čez poletje, pa tudi pozimi naj bo vsaj gredica ali dve pokriti z zelenim pokrovom, da bodo tam našle zavetje koristne živalce. Tako bo naš vrt bolj zdrav, veliko pa bomo naredili tudi za okolje, saj se bomo izognili uporabi kemije.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Oljna redkev je odlična vmesna rastlina pri pridelavi krompirja v ozkem kolobarju.
IS Štajerski TEDNIK
Odraslim prepovedano
torek • 13. avgusta 2013
S svetovne glasbene scene
To je to
Pevka in igralka Jennifer Lopez se bo za 15 milijonov ameriških dolarjev spet vrnila za sodniško mizo priljubljene televizijske oddaje Ameriški idol. Jennifer je v oddaji že sodelovala in se od nje poslovila leta 2011. Sicer bo njen zaslužek precej manjši, kot je bil leta 2011 (20 mio dolarjev), a se pevka s tem ne obremenjuje, kajti povod za to, da sprejme mesto žirantke, je bil, da se želi zvezdnica s svojima dvojčkoma ustaliti v Los An-gelesu. Naj omenimo še to, da je Jennifer pred kratkim dobila tudi svojo zvezdo na holly-
woodskem pločniku slavnih. ®@®
Ameriška rock pevka Joan Jett bo 1. oktobra po sedmih letih izdala svoj novi studijski album. Na njem bo 10 novih skladb in bo nosil ime Unvarnished. Na albumu sodelujeta tudi frontmen zasedbe Foo Fighters, Dave Grohl, in Laura Jane Grace iz skupine Against Me! Ze te dni pa naj bi izšel tudi prvi singel z naslovom Any Weather. Joan Jett s pravim imenom Joan Marie Lar-kin se je rodila 22. septembra 1958 v Filadelfiji. Svetovno glasbeno rock zakladnico pa je obogatila z nekaterimi veliki-
Joan Jett
mi uspešnicami, kot so I Love Rock 'n' Roll (njena najuspešnejša priredba, ki je zasedala prvo mesto na Billboard Hot 100 vse od 20. marca do 1. maja 1982), Bad Reputation in I Hate Myself for Loving You.
Priljubljena ameriška pop pevka Katy Perry s pravim imenom Katheryn Elizabeth Hudson se je odločila, da bo svoj četrti studijski album promovirala malce drugače kot po navadi. 28-letna Katy javnosti o izidu albuma Prism, ki naj bi na prodajne police prišel proti koncu oktobra, doslej ni povedala še prav
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
2.	BEST SONG EVER - ONE DIRECTION
3.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WAKE ME UP - AVICII
2.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
3.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
NEMČIJA
1.	WAKE ME UP - AVICII
2.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
3.	LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH
Foto: avidamy.com
ničesar. Tudi sama promocija novega albuma je zelo zanimiva, saj si je pevka za te potrebe izbrala velik tovornjak v zlati barvi, na katerem je velik napis z naslovom novega albuma. S pomočjo omenjenega tovornjaka se je novica zelo hitro razširila tudi na družabnih omrežjih. 12. avgusta bo Katty Perry tudi v spremenjeni vizualni podobi predstavila novo skladbo z naslovom Roar.
Ze od letošnjega aprila je tudi uradno zasedba One Direction postala najbogatejši boy band na svetu. Vsak izmed članov zasedbe naj bi imel na svojem račun okrog 30 milijonov dolarjev. Ze prihodnje leto pa naj bi po poročanju portala music-news. com postali še bogatejši. Člani skupine Zayn Malik, Liam Payne, Louis Tomlinson, Niall Horan in Harry Styles trenutno delajo na svojem tretjem studijskem albumu. Predhodna albuma Up All Night in Take Me Home sta bila zelo uspešna. V oktobru pa se bo končala tudi njihova svetovna glasbena turneja, v okviru katere so nastopili na 128 razprodanih koncertih. Po objavi novega album pa do konca leta 2014 se bodo fantje podali na novo turnejo Where We Are Tour, ki je prav tako že razprodana. Z novim albumom, turnejo in dohodki
iz avtorskih pravic naj bi do konca prihodnjega leta One Direction svoje premoženje povečali kar na 90 milijonov
dolarjev po članu.
®@®
24-letni ameriški pevec Chris Brown je preko Twit-terja sporočil, da bo končal svojo glasbeno kariero. Pevec, ki meni, da ga nihče ne jemlje resno, bo 20. avgusta izdal svoj šesti studijski album z naslovom X. Kot poroča Huffington Post, pa naj bi bil omenjeni album tudi zadnji. Chris Brown je še dodal: »Ce si slaven zaradi svoje glasbe in talenta, je to krasno. Naveličal pa sem se biti slaven zaradi napake, ki sem jo storil pri 18.«
Znani škotski glasbenik Calvin Harris še naprej premika meje glasbenega sveta. Pred dnevi je tako popravil svoj lasten rekord po številu singlov, s katerimi se je uspel prebit med Top 10 uradne britanske glasbene lestvice. Postal je prvi izvajalec, ki mu je uspelo, da se je s kar devetimi skladbami z istega albuma prebil med najboljših 10. Zadnja skladba, s katero je ta slavni DJ in producent dosegel omenjeni uspeh, nosi naslov Thinking About You. Zgodovinski album 18 Months je njegov tretji studijski album, ki ga je izdal lanskega oktobra. Med ostalimi singli, s pomočjo katerih je Harris osvojil omenjeni rekord, so še skladbe I Need Your Love, ki jo posnel skupaj z Ellie Goulding, We Found Love', na kateri gostuje Rihanna, ter Sweet Nothing, v kateri je svoj odličen vokal prispevala Florence Welch. Na albumu so sodelovali še Kelis, Dizzee Rascal, Tinie Tempah in Example. Plošča 18 Months se je doslej prodala v več kot 540.000 izvodih, dva tedna je zasedala sam vrh na britanski lestvici albumov, med Top 40 pa je uvrščena že 40 tednov.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČI1.NICA ZA ^tttjeVSkl TEDNIK Ime in priimek:		
Naslov:		
Pošta:	F RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj	
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:		
Ozaveščenost
Večkrat se govori o ozaveščenosti. 0 tem, da ljudje smo in nismo o nečem ozaveščeni ali pa bi o čem morali biti. Slednje velikokrat vodi v razne kampanje, ki pa so bolj ali manj resne. A kljub temu jih kar pogosto propagirajo raznorazne znane javne osebnosti, saj je to sila trendovsko, hkrati pa lahko ti posamezniki ljudem s tem pokažejo, kako silno razsvetljeni so.
Ene takšnih kampanj za "dvigovanje ozaveščenosti", ki se kar naprej pojavljajo, so neštete ideje tistih, ki so razsvetljeni na področju hrane. To so predvsem vegetarijanci, vegani in pre-snojedci; vsaka skupina v tem vrstnem redu je namreč hujša in bolj ekstremna.
Nekaj časa sem te skupine spremljal, razmišljal o njihovi ideologiji ter prenašal nenehno moraliziranje o "trpečih" živalih. Sicer me prav nič ne moti, če kdo kratkomalo ne je mesa, ker mu ali ji pač ne odgovarja; to je odločitev posameznika. Ne morem pa se strinjati z vegetarijanstvom kot posledico določene ideologije. Kajti takšna ideologija izhaja iz trditve, da je zakol živali nemoralno dejanje, saj so živali "enake" nam. Če se mesu na primer odpovemo, to primitivnost in zlo presežemo ter se na nek način "očistimo". Postanemo absolutno moralni in brez dvoma etični, skoraj nadčloveški.
Saj tega nihče sicer ne pove, vendar tako jaz to dojemam. To se mi zdi tista krovna ideja te ideologije o nemoralnosti uživanja živali ali njihovih produktov; čistost. Vsi drugi smo namreč nemoralni, kruti in neozaveščeni. Ko bi le vedeli, kako grozljiv je zakol prašiča ali kako kokoši trpijo, ko morajo dan za dnem neusmiljeno valiti jajca, bi se takoj odpovedali vsakemu naslednjemu grižljaju mesa. Vendar jaz vse to vem. In me to še zmeraj ne moti ... razburi me zgolj nepotrebno mučenje živali. Sam zakol je na koncu še najmanj.
Živali se prehranjujejo z drugimi živalmi in ne vidim, kaj naj bi bilo spornega v tem, da to počnemo tudi ljudje. Naše telo meso očitno zelo dobro prebavi, medtem ko celuloze (enega glavnih gradnikov večine rastlin) ne prebavimo niti ene same molekule .
Velikokrat pomislim, da ljudje v sodobni družbi živali prevečkrat dojemajo kot ljubljenčke ter družinske člane, od kod pa ta obsesija izvira, pa mi ni povsem jasno. Vem le, da danes med domače živali spadajo tudi že zajci in miniaturni prašiči. A jaz nisem ozaveščen, ker v te živali nisem zaljubljen in jih ne razumem. Sem zgolj primitiven človečnjak, ki mu ni jasno, da živali ne sodijo na krožnik, pač pa v posebno posteljo, na živalske masaže, v živalske hotele ter k živalskim psihologom. Namesto po svinjski pečenki bi moral poseči po slastnem humusu, na dopustu pa bi iz morja namesto ribe moral izvleči morsko travo. Ko bi me le kdo razsvetlil in ozavestil. Morda kak zategnjen vegan, ki bi mi pokazal strašljive fotografije in posnetke mesne industrije.
A lahko se zgodi, da bi tudi takrat zamahnil z roko, se razveselil, da je evolucija nanesla tako, da ne rabim jaz končati na kakšnem krožniku, veganu pa svetoval, naj se že enkrat pomiri ter si privošči kak dober zrezek.
Matic Hriberšek
S t V I
N A J
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
VAKE ME UP - AVICII JRRED LINES - ROBIN THICKE / -PHARRELL
3.	DEAR DARLIN' - OLLY MURS
4.	I LOVE IT - ICONA POP FT CHARLIXCX
5.	LIQUID LUNCH - CARO EMERALD
6.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
7.	LET HER GO - PASSENGER
8.	SAFE AND SOUND - CAPITALS CITI
9.	BASTILLE - POMPEII
10.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PH WILLIAMS
11.
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
COUNTING STARS - ONE REPUBLI Vs
ELL
torek • 13. avgusta 2013
Nasveti, za kratek čas
ŠtajerskiTEBHlK 19
Smeh ni greh
Foto: AS V
TOREK
lahka testeninska solata s piščancem*, polnozrnata
štručka, puding
SREDA
polenta z zelenjavo, zelena solata ČETRTEK
špageti po milansko, mešana solata PETEK
cvetačna juha, krompirjevi svaljki, zelena solata,
sladoledna kupa
SOBOTA
kuhano prekajeno meso, krompirjeva solata NEDELJA
goveja juha z rezanci, grški ražnjiči**, mešana zelenjava PONEDELJEK
fižolova juha s smetano, palačinke s čokolado in sladoledom
**Grški ražnjiči
Sestavine: 500 g mlade govedine, 500 g svinjine, približno 1 kg najdrobnejše čebule, 1,5 kg paradižnika, sol, poper, 2 žlici olja.
Obe vrst mesa narežemo na kocke. Na lesene palčke nabadamoe izmenično svinjsko meso, čebulo, goveje meso, čebulo; ponavljamo, dokler ne porabimo vsega mesa. Ražnjiče naložimo v večjo pomaščeno posodo v več plasteh. Vsako vrsto potresemo s soljo in poprom. Na hitro popražimo, dodamo na kockice nasekljan paradižnik, pokrijemo in narahlo dušimo. Občasno posodo potresemo.
*Lahka testeninska solata s piščancem
Sestavine (za 2 osebi): 200 g testenin, 2 piščančja fi-leja, 1 kumara, 1 rdeča in zelena paprika, pest češnje-vih paradižnikov, pest rukole, 1 čebula, olivno olje, začimbe (sol, poper, začimbna mešanica za piščanca), 1/2 dl tekočega jogurta.
Testenine skuhamo in ohladimo. Na ogenj postavimo ponev, v katero damo nekaj olivnega olja. Prepražimo čebulo, ki smo jo prej narezali, in ko postekleni, dodamo po želji začinjeno piščančje meso, narezano na kocke ali trakove. Olupimo kumaro, jo po dolžini prepolovimo in narežemo; narežemo tudi češnjeve paradižnike in papriko (na trakove). Zelenjavo primešamo k ohlajenim testeninam in dodamo še pest rukole. Ko se koščki piščanca s čebulo spečejo, počakamo, da se ohladijo, nato jih dodamo testeninski solati; prili-jemo še pol decilitra lahkega jogurta, ki smo ga prej malce poprali.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
VABA
Tašča gospoda Novaka je na počitnicah v Španiji utonila. Čez dve leti je obalna straža našla truplo in poslala gospodu Novaku naslednji telegram: »Našli mamo vaše žene, pokrito s školjkami, biseri so vredni 500.000,00 EUR.« Gospod Novak telegrafira nazaj: »Prodajte bisere, pošljite denar
in znova nastavite vabo!« ©©©
JURE
Družina je zaposlila novo gospodinjsko pomočnico. V hiši je imela zagotovljeno stanovanje. "Ime mi je Julija," se je predstavila, gospodarica pa ji je rekla: "Pa da vas v vaši sobi ne bo obiskoval Romeo!"
"Kar brez skrbi! Mojemu fantu
je ime Jure!"
©©©
DOKAZ
Mož dobi ženo z ljubimcem v postelji. Ljubimec skoči iz postelje in se požene proti oknu. Žena zavpije za njim: "Kam bežiš? Dokaži, da si moški!«
"A zdaj pa še njemu!?" ©©©
ZA OBA
Na avtobusni postaji sta stala moški in ženska.
Ženska vpraša moškega:"Na kateri avtobus čakaš?" Moški:"Avtobus številka 1" Ženska:"Jaz pa na številko 2." Mimo pripelje avtobus številka 12, moški pa vzklikne: »Zdaj se
lahko peljeva oba hkrati!« ©©©
BREZ
Janezek s kolesom drvi po klancu navzdol.
Spodaj policaj zavpije: »Ustavi se! Luči nimaš!« Janezek: »Bejži, bremz tudi nimam!«
©©© DVA KUKALA
Zakaj imajo Gorenjci na vratih dva kukala?
Zato, da skozi zgornjega pogledajo, kdo je prišel, skozi spodnjega pa kaj je prinesel. ©©©
DRUŽBA
Družba mladih Gorenjcev se po službi napoti v gostilno. Eden od njih reče:
»Danes ne grem z vami!« »Zakaj ne,« ga vpraša eden od prijateljev. »Kaj nisi nič žejen?« »Sem, ampak sem brez denarja.«
»Nič hudega. Vseeno lahko greš z nami. Saj ti ni treba nič naročiti.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
psihični
Sok
francoska terorist. organizacija
kitarist (stanko)
nizozemski kick boksar (semmy)
danski arhitekt (jesper)
mesto v nemški furingiji
ameriški filmski igralec flynn
jezero na finskem
nas biolog (tomi)
ptujski kolesarski funkcionar (glavnik)
nasa igralka rina
tone iskra
istočasna zaslišanka
sodoprsti kopitar
netopir (narečno)
rudi valenčič
vnetje sklepov
zum
feničanska boginja ljubezni
gnus, stud
it. pisatelj (pietro)
lesena ograja
drget
nataša lačen
dojka pri svinji
magmatska kamnina
torino
račji samec
človek, ki elka
kmečka izba
poklon, darilo
novinarka (bojana)
lunina faza
veliko cerkveno glasbilo
športna jadrnica
lesene posode
in eva
sprednje pomožno jadro
moka (ljudsko)
zarebrnica
kop. novinar (silvano)
vzhodni germani
del obraza
izbruh bolezni
gladek papir
tone janša
silvo teršek
model hyundaia
svetlobni curek
odpoved odklonitev
sinonim za šipon
hrvaški pevec (vjekoslav)
iz besed wren + gral
krona rimskega papeža
UGANKARSKI SLOVARČEK: ASTAROT = feničanska boginja ljubezni in plodnosti, tudi Astarta, COLESLAW = ameriška jed iz belega zelja, CVARA = maščobna sraga na juhi, cinek, ELKAR = človek, ki elka, KEČ = športna jadrnica, SAIMAA = jezero na Finskem, SAU = koprski novinar (Silvano), SCHILT = nizozemski kickboksar (Semmy), TVEDE = danski arhitekt (Jesper).
'ejeu 'nnr 'Jafe^oi '^ajpo
'jasei 'ej}ue|a 'ujiueSjad 'snj^j 'eon 'aie>i 'e|aiu '^o^ 'wepv 'gen '9|§j0 'eiasy 'jep 'oi 'eumjoAJd 'sas 'in 'ouuaiy 'zjlu 'jojeisy 'suijjjb 'jsjdopos 'me|sa|oo 'wop 'uua|-| 'bjbao 'saijs :ouAoiopoA "3>HNVZId>l 31 A3HS3d
20 Štajerski TEDNIK
Za kratek čas
torek • 13. avgusta 2013
Govori se ...
... da je nedavni poeto-vionski umetniški festival pokazal, da je umetnost že zdavnaj del našega življenja. Vsakdanje umetnice (in nekateri umetniki) že zdavnaj uporabljajo glitzi gobice za izražanje svojega umetniškega potenciala. Samo še kapljica ceta zraven, pa je umetnost popolna,
... da se je župan Juršincev v slavnostnem nagovoru ob osrednji občinski proslavi zahvalil svojima desnima rokama: podžupanu in pod-županji, Njegove zahvale pa je bil deležen tudi direktor občinske uprave. Čeprav ni čisto jasno, ali je bil deležen »pohvale« kot njegova leva roka...
... da so na nedavni spominski slovesnosti borcev za spoštovanje vrednot NOB brez dlake na jeziku ugotovili, da nekateri še danes niso kapitulirali, čeprav je ves svet ugotovil, da so vojno izgubili,
... da je bilo na tekmi med Domžalami in Zavrčem neodločeno v več ozirih: po doseženih golih in po številu Vukov v ekipi. Le da se domžalska potita na igrišču, za-vrška pa ob igrišču ...
... daje župan najuspešnejše nogometne občine svojo odsotnost na osrednji občinski proslavi opravičil s službeno odsotnostjo. Namesto
slavnostnega govora si je tako raje privoščil navijanje na žogobrcarski tekmi...
Vidi se...
. da se je kronična slovenska politična bolezen - nenehno dokazovanje (nad) moči med belimi in črnimi -razširila že tudi na živalski svet.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
VELIKA SOLA
KUHANJA
v slikah
uCimO *r kuhinja KO«*« Xa KtlltKiM
^___'
Foto tedna: Leja Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Čas počitnic se sicer že preveša v drugo polovico, ampak nekateri kar še uživajo. Med njimi je tudi muc Piki, ki je tako poziral za današnjo fotografijo tedna. Avtorica posnetka je Leja Kamenšek.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19. 8. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Felix. Nagrado prejme Žiga Intihar, Minoritski trg 3, Ptuj.
www.felix.sil Iskrice
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
8	6			1				
		9	5			2	6	
			3				5	8
6						7	8	
								
	1	7						4
4	9				7			
	2	1			8	6		
				4			1	9
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€	GGG
Bik	vv	©	€€	GG
Dvojčka	vvv	©©©	€	GGG
Rai	vv	©©	€€€	G
Lev	vvv	©	€€	G
Devica	v	©©	€	GGG
Tehtnica	vv	©©©	€€	G
Škorpijon	v	©	€€€	GGG
Strelec	vvv	©©	€	GGG
Kozorog	vv	©©©	€	GG
Vodnar	v	©©	€€€	GGG
Ribi	vvv	©©	€	G
(Vir: www.pregovor.com)
»Vse je mogoče doseči v samoti, razen značaja.« Stendhal
»K plemenitemu človeku spadajo tri stvari, katerih nobene nisem sposoben: človečnost, ta rešuje potrtosti; modrost, ta rešuje dvomov; pogum, ta rešuje strahu.« Konfucij
»Človeka najlaže spoznamo po njegovih obsodbah drugih.« Mary McCarty
»Talent se oblikuje v tišini, karakter v viharju sveta.« Johann Wolfgang von Goethe
»Veliki ljudje svoje napake priznavajo. V tem je ravno njihova veličina.« Ivan Prijatelj
»Povej mi, kaj misliš, da si in povedal ti bom, kaj nisi.«
Henri-Frederic Amiel
»Veliko bogastvo je veliko suženjstvo.« Seneka
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: OBVEŠČANJE
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 13. do 19. avgusta 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
torek • 13. avgusta 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 21
Prireditvenik
Sreda, 14. avgust
10:00 Ormož, grajski park: delavnice čez poletne počitnice za otroke in mlade, MCO
11:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: novinarska konferenca, predstavitev programa 17. festivala Dnevi poezije in vina, od 18. do 24. avgusta
17:00 Sp. Voličina, pod Čučkovo uto: izdelovanje zeliščnih šopkov za blagoslov
20:00 Kog, pri dvorani: Dnevi turizma na Kogu, letni kino, Mladinska točka Kog
20:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: Marijino vnebovzetje, god sv. Maksimiljana Kolbeja in predvečer Marijinega praznika, sveta maša in procesija z lučkami, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ob 19.00 molitvena ura z MPZ iz Vojnika, ob 24.00 polnočna maša in bedenje do jutra
Četrtek, 15. avgust
10:00
10:00
10:00 11:00 11:00
14:00
14:30
Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: Marijino vnebovzetje, slovesna maša in obnovitev posvetitve slovenskega naroda Mariji, p. Milan Kos, po maši pete litanije Božje Matere Voličina, cerkev sv. Ruperta: maša in blagoslov šopkov, narejenih iz zdravilnih zelišč, druženje ob zeliščnih likerjih in razstava pelar-gonij
Zavrč, Turški Vrh, Vinarstvo Turčan: dan odprtih vrat kleti Turčan Ptuj, Turnišče, Sagadinova ul. 30: blagoslov kapelice sv. Jurija Svetinje: Pozdrav trgatvi 2013, razglasitev vinske kraljice VTC Jeruzalem, postavitev klopotca, odprtje Svetinjske kleti, TKD Svetinje Lačaves: Dnevi turizma na Kogu, odkritje prenovljenega kužnega znamenja in kulinarične razstave
Kog, Košarkina hiša: Dnevi turizma na Kogu, odprtje kulinarične razstave in predstavitev turističnih ponudnikov, TKD Kog
Petek, 16. avgust
12:30 Kog: Dnevi turizma na Kogu, okrogla miza, možnost za razvoj, promocijo in trženje stalnih turističnih ponudnikov na osnovi potencialov na Kogu, ZRS Bistra Ptuj 20:30 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka 3, komedija v
narečju na prostem, KD Simona Gregorčiča 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-art, koncert skupine Jebe'la cesta, pop in rock glasba
21:00 Ptuj, Slovenski trg: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, koncert N'Toko
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 15. avgust, ob 19.00 Lore
Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. avgust: 17:00 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta; 19:00 Zavetje; 21:00 Lore
NIK CENA		OPR.	BARVA
2006	21.700,00	TMC, PARK SENZORJI	ČRNA KOV.
2000	1.150,00	ALUPLAT, 4 AIRBAGI.RADIO	RDEČA
2012	9.990,00	TESTNI, TEMPOMAT, CONTR.PAK.	HGTMAGEHTAKOV.
2008	6.990,00	KUMA, MEGLENKE, POT.RAČUN.	TEMNO Sffl KOV.
2011	10.690,00	1.LAST., TEMPOMAT, ALUPLAT.	ČRNA KOV.
2007	8.990,00	I«1MUNIK.PAKET.PARK SENZORJI	SREBRNA KOV.
2011	19.990,00	TESTNI, NIZKA PORABA	BEIASČRNO STREHO
2010	16.990,00	UAStlE 23.950 ta, KUMA	BELA
2004	2.990,00	KLIMA, ABS, ELPOMIK STEKE	BELA
2005	3.690,00	UAST.,KUMA,MEGLABS,MEGL	BORDO RDEČA KOV.
2010	19.500,00	BKNON.PARK SENZ, TEMPOMAT	ČRNA KOV.
2008	6.390,00	KUMA, MEGL.OBVOLKONTROLE	SV.MOORAKOV.
2004	3.190,00	KUMA, MEGL, ELEK. PAKET	SREBRNA KOV.
2003	3.790,00	KLIMA, 1.1AST,ABS,DAU.CENT.Z.	ZLATA KOV.
2004	6.690,00	1.LAST, POTRSERVISNA KNJIGA	SREBRNA KOV.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	I
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	*
LEASINGOV & MENJAVE
AUDI Q 7 3.0 TDIQUATRR0 VG DPF
FORD KA 1.3,3 VRATA
FORD FIESTA 1.Z5I TITANIUM. 5 VRAT
FORD FUSION 1.6 TREND, SLO
FORD FOCUS EBONY 1.B 16V, SLO
FORD SMAX TRENO 2.01
FORD MONDEO 2.0 TDCI TITANIUM. B VRAT
MERCEDES-BENZ VITO 109CDIKOMBI FURGON
OPEL COMB01.6116VTOUR
PEUGEOT 2061.4 5 VRAT. SLO
PEUGEOT fl(Z COUPE 1.6
RENAULT MODUS 1.5 DCI, ELAN, 5 VRAT
RENAULT MEGANE 1.5 DCI.5VRAT
SEAT LEON 1.4,5 VRAT, SLO
VW GQLF1.4TRENDUNE.B VRAT
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 13.8. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal
¿1
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:00 Ptujska kronika - poni 20:20 Povabilo na kavo - oon. 20:55 Cista umetnost-22. od
15:35 Kuhinjica ■ 16:00 Ptujska kronika
pon.
16:20 Info kanal 17:00 Predstavitev atletskega kluba Ptuj -17:20 Motoscena -16. oddaja -pon. 17:50 Film Campus - Ples s kurentom - pi 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal
19:00 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -
3. oddaja - pon. 19:35 Zemlja in mi -17. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Predstavitev atletskega kluba Ptuj 20:40jlotoscena -16. oddaja - jion. 21:10 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 21:35 Glasbeni nredah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 14.8.
18:35 Šrilanka med rajem in peklom - pon. 19:35 Zemlja in mi: 16. oddaja - pon.
______________________ _______-pon.
21:20 Glasbena 8 (tuja lestvica) -
3. oddaja - pon. 21:50 Motoscena -16. oddaja - pon. 22:20 Reei TV Gorišnica 23:20 In« kanal
letrtek 15.8.
iOO Dnevnik TV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. non 9:45 Info kanal ' 10:20 Modro-pon. n 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:55 Info kanal 15:00 Glasbeni predah 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. pon 16:20 Info kanal ' 17:00 Lokacija Slovenija - pon. 18:00 Ptuiska kronika - pon.
«A on	___"J.___II.I_I.li____
18:40 Info kanal 19:25 Življenje skozi objektiv -1. oddaja 20:00 Ptujska kronika - pon.
9:00 9:20 9:45
Inevnik IV Maribor - pon Cuhinjica - pon. nfo kanal
Ptujska kronika - pon. Info kanal
11:00 Modro - pon. 11:25 IMmL
...J Info kanal 14:35 Gostilna »Pr Franceti - 41. oddaja -
pon.
15:35 KubinjicaH 16:00 Ptujska kronika 16:20 M kanal ■ 17:00 Cista umetnost-22. oddaja 17:25 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo
pon.
4. oddaja 20:50 Izzivi trenda staranja - pon. 20:05 Film Campus - Kosmata
ljubezen - pon. 21:15 Firm Campus - Moderno dekle - pon. 21:25 Moto scena -16. oddaja - pon. 21:55 Glasbeni predah ikro
22:00 Ptujsla kronika - pon. 22:20 ZeriH ^ 22:50 Info
22:20 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. "" ™ '*- kanal
1 www.petv.tv
PTUJSKA TELEVrZIJA
Spremljata nas lahki tadi na T2 in I1LTV
Mali oglasi
STORITVE
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, Tel. 02 582 14 01.

ik-L»
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
S f	Televizija
Skupnih Internih Programov
■Ju.i.mj.i.iiiiiii.ii.kiu.ii.M
V DOMINU CENTRU PTUJ - Frizerski studio M; moško striženje 5 €, žensko striženje - fen 15 €. Tel. 070 420 499.
KMETIJSTVO
KUPIM koruzo za silažo. Telefon 041
913 958._
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 cm ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnost z dostavo. Tel.
041 723 957._
PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj.
00:00 Video strani
08:00 Praznik gospodinj iz Juršincev 09:30 Polka In Majolka 10:30 Utrip Iz Ormoža 11:30 Video strani 18:00 Destmik- Iz domače skrinje 19:30 Glasbena novičke z Ingrid 20:0019. praznik občine Juršinci 21:30 Destmik - Iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 23:30 Video strani
00:00 Video strani
08:00 Predaja gas. vozila v Draženclh
10:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del
11:30 Video strani
18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del
20:00 1 00 let KDHajdlna
21:30 Hajdina - Iz domače skrinje
22:30 Gostilna pri Francetu
23:30 Video strani
00:00 Video strani
08:00 50. praznik žetve na Polenšaku
09:10 Glasbena oddaja
10:30 Ujemi sanje
12:00 Video strani
18:00 Domava - Iz domače skrinje
19:40 Ptujska kronika
20:00 50 let TD Polenšak
21:30 Domava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 749 34 27 www.siptv.si
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
10. avgusta je minilo 10 let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Andrej Drevenšek
IZ SLATINE 13
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se spomnite nanj.
Tvoji najdražji
UGODNO prodam bukova in ga-brova drva (debelo cepana in v hlodih), možna dostava. Tel. 051 632 814._
PRODAM pujske odojke. Tel. 051
342 491._
PRODAM traktor Deutz 48 in prikolico kiper, 1,5 tone. Tel. 041 239 617.
Razblinile so sanje, ugasnilo je upanje, ostala je le bridka resnica.
S svojim nasmehom vsakogar očarati si znal, a pred kruto boleznijo nemočen si ostal. Spomin nate je kot iskra, ki pod pepelom tli, a ko jo razgrneš, vedno znova zažari.
V SPOMIN
15. avgusta mineva leto, ko pošle so ti moči, ko zaprl trudne si oči
Boris Ogrinc - Mišo
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 82
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
KUPIM enoredni silažni kombajn, ohranjen, tel. 051 895 601._
PRODAM odojke, 23 kg. Tel. 755 31 21_
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667
170._
PRODAM opaž, bruna, ladijski pod, možna dostava. Telefon 051 890 761.
NEPREMIČNINE
VRSTNE hiše Skorba, novogradnja, poletna akcija -10 %. Tel. 041 646 662._
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642
195._
V DORNAVI prodamo ali oddamo v najem novejše dvosobno stanovanje v izmeri 47 m2, vse dodatne informacije na št. 051 300 603.
buduloa,
o	89,8 98,2 104,3 Ml*
fiiluiajte naó tudi na ipietu.: www. ra.dio-ptuf.ii
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA		
	IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA TORKOVO IZDAJO		DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO		DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Šia/mfo TEDNIK		
Ptuj • Požar v Centru za ravnanje z odpadki
Letos ze tretji požar na odlagališču odpadkov
Minuli konec tedna, v noči s sobote na nedeljo, je zagorelo v Centru za ravnanje z odpadki CERO Gajke. V tem poletju je to že tretji požar na odlagališču odpadkov na območju Štajerske. Julija je gorelo na odlagališču na Teznem v Mariboru, v začetku avgusta pa na odlagališču na Dobravi pri Ormožu.
V primerjavi s požaroma v Mariboru in Ormožu je bil požar v Gajkah manjših razsežnosti. Zagorele so bale, v katerih so mešani komunalni odpadki. Požar so zaznali v soboto pozno zvečer. Vodja intervencije in poveljnik PGD Ptuj Martin Vrbančič je pojasnil, da so bili o dogodku obveščeni v soboto zvečer, nekaj minut čez 23. uro. Takoj je stekla intervencija, v kateri so sodelovale tri gasilske enote iz poveljstva MO Ptuj (Ptuj, Pod-vinci in Spuhlja). Skupno je bilo v intervenciji 34 gasilcev, posredovali so z osmimi gasil-
skimi vozili, vodo za gašenje so črpali iz hidrantnega omrežja
na kraju dogodka. S pomočjo delovnega stroja, ki je premi-
Foto: Črtomir Goznik
V noči s sobote na nedeljo je zagorelo tudi na odlagališču Gajke.
kal in odstranjeval bale odpadkov, so gasilci uspeli požar hitro lokalizirati, nadalje pa so do jutra sanirali tudi točke, kjer je ogenj samo del.
»Člani PGD Ptuj in PGD Pod-vinci smo intervencijo končali v nedeljo zjutraj ob 6.30, člani PGD Spuhlja so na požari-šču ostali še v dopoldanskem času. Držali so požarno stražo in nadzorovali pogorišče,« je pojasnil Martin Vrbančič.
Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, ki upravlja deponijo, je povedal, da je vzrok požara najverjetneje samovžig. »Zagorelo je med
odloženimi balami, žarišče je bilo približno tri metre v globino. Požar ni predstavljal nevarnosti za zdravje ali premoženje okoliških prebivalcev, prav tako na odlagalnem polju ni nastala materialna škoda. Poškodovana so samo vhodna vrata na deponijo, ki so bila zaklenjena in so jih morali gasilci ob prihodu na intervencijo odpreti s silo,« je razložil direktor Hodnik ter pohvalil požrtvovalnost in trud vseh gasilcev, ki so sodelovali v intervenciji.
MZ
Kidričevo • Država bo začela sanirati deponijo odpadnih gum[
Razpis za odstranitev 3000 ton gum, na odlagališču pa jih je 50.000
Inšpektorat za kmetijstvo in okolje je konec julija objavil razpis, s katerim se bo država le lotila sanacije gramozne jame v bližini naselja Lovrenc na Dravskem polju, kjer podjetje Albin Promotion že nekaj let kopiči odpadne avtomobilske gume. Leta 2008 je tam izbruhnil požar, po katerem so prebivalci zahtevali sanacijo deponije.
Razpis inšpektorata, ki se izteče 5. septembra, predvideva prevzem in prevoz do obrata za predelavo ter oddajo v predelavo 3000 ton izrabljenih gum. Ponudnik mora predložili nepreklicno bančno garancijo, plačljivo na prvi poziv za resnost ponudbe v višini 7000 evrov, za dobo veljavnosti 120 dni od izteka roka za predložitev ponudbe. Rok za dokončanje posla je 45 dni.
Kot so pojasnili na inšpektoratu, so se za ukrep odločili potem, ko je inšpekcija za okolje in naravo zaradi nezakonito odloženih okoli 80.000 kubičnih metrov izrabljenih avtomobilskih
gum podjetju Albin Promotion izdala odločbo za odstranitev. Ker jih podjetje v določenem roku ni odstranilo, je inšpektor za okolje pričel z izvršilnim postopkom odstranitve.
Na vprašanje, zakaj je razpis namenjen odstranitvi 3000 ton gum, medtem ko se jih na odlagališču nahaja skoraj 50.000, pristojni odgovarjajo, da je razpis pripravljen glede na trenutno razpoložljiva finančna sredstva. Iz istega razloga tudi težko napovedujejo, kdaj bi lahko bila sanacija končana, čeprav hkrati zatrjujejo, da bo izvršba odstranitve gum izvedena na stroške podjetja Albin
Na vprašanje, zakaj je razpis namenjen odstranitvi 3000 ton gum, medtem ko jih je na odlagališču skoraj 50.000, pristojni odgovarjajo, da je razpis pripravljen glede na trenutno razpoložljiva finančna sredstva. Iz istega razloga tudi težko napovedujejo, kdaj bi lahko bila sanacija končana, čeprav hkrati zatrjujejo, da bo izvršba odstranitve gum izvedena na stroške podjetja Albin Promotion.
Promotion.
Zanimivo pa je, da razpis ne zajema tudi predelave gum. Na inšpektoratu pojasnjujejo, da morebiten strošek predelave gum ne predstavlja posebne postavke v okviru ponudbe, pač pa ga morajo ponudniki vključiti v ceno oddaje izrabljenih gum.
Brencl: to je kraja zasebne lastnine
Lastnik podjetja iz Maj-šperka Albin Brencl se z ukrepom inšpektorata ne strinja in pravi, da gre za krajo zasebne lastnine.
Kot je na kratko povzel dogajanje, je pred časom razpolagal z gradbenim dovoljenjem, ki ga je zaradi vseh
birokratskih ovir moral vrniti. Gradbišče je zato postalo odlagališče, pozneje pa so se inšpektorji odločili, da mora kljub vsemu gume odstraniti. Našel je kupce v Afriki in Pakistanu, nato pa so mu spet prepovedali delo.
»Inšpektorica Jana Miklav-čič je namreč ugotovila, da imam dovoljenje za izrabljene gume, kupci, ki jim gume prodaja, pa da imajo dovoljenje samo za rabljene gume. To je nesmisel, a se ne nameravam ustaviti, zato bomo projekt dokončali. Gre za krajo denarja, tudi državnega, saj je v proračunu predviden denar za sanacijo, kar pomeni, da je bil posel nekomu obljubljen, zdaj pa sem jim s svojimi načrti očitno
vse pokvaril,« je dejal Brencl.
Za ukrepanje nima pravih možnosti, niti se sam ne more prijaviti na razpis, čeprav ima po njegovih besedah edini primeren stroj za obdelavo gum, s katerim pa ne sme upravljati. Edino kar mu preostane, je da bo verjetno proti inšpektorici Miklavčičevi na osnovi dokumentov, s katerimi razpolaga, sprožil preiskavo na protikorupcijski komisiji.
»Dejstvo pa je, da so v Sloveniji samo dva ali tri podjetja, ki lahko zadovoljijo zahtevam razpisa,« je dodal Brencl in med temi v celotni zgodbi posebej izpostavil podjetje Papir Servis Vevče.
Sta
Osebna kronika
Rojstva: Ksenja Kokot, Slovenja vas 47, Hajdina - deček Gašper; Klavdija Beber, Slovenja vas 59, Hajdina - deček Leo; Andreja Zafred, Nad Gomilo 5, Maribor
-	deklica Julija; Dragica Cestnik, Sedlašek 97 a, Podlehnik - deček Martin; Anita Modlic, Zagojiči 7, Gorišnica - deček Miha; Snežana Strupar, Strmec pri Destrniku 10 a, Destrnik - deček Nick; Stanka Miholič, Vinski Vrh 28, Miklavž pri Ormožu - deklica Miša; Natalija Lesar, Mihovci pri Veliki Nedelji 40 a - deček Nik; Mihaela Novak, Rucmanci 15, Sveti Tomaž -deklica Sara; Petra Iljaž, Ul. Borisa Kraigherja 1, Kidričevo - deklica Naja; Tina Kamenšek, Zg. Hajdina 71, Hajdina - deklica Ana; Ivana Jevtic, Gočova 29, Sv. Trojica v Slov. goricah - deklica Lina; Sabina Rižnar, Pacinje 5 b, Dornava
-	deček Lan; Veronika Jančič, Vrhole pri Laporju 26, Laporje -deklica Anika; Ana Škrinjar, Breg 59, Središče ob Dravi - deklica Ana; Martina Pajnkiher, Grajena 16 b, Ptuj - deček Jure; Stanka Habjanič, Dolič 38, Destrnik -deklica Ota; Simona Škrbec, Stojn-ci 36 a, Markovci - deklica Lara; Petra Arnuš, Dolič 42, Destrnik -deklica Zoja.
Umrli so: Miroslav Kuhar, Žabjak 33, Ptuj, roj. 1936 - umrl 27. julija 2013; Ludvik Grandl, Raičeva ul. 4, Ptuj, roj. 1943 -umrl 29. julija 2013; Franc Knehtl, Ilčeva ul. 5, Ptuj, roj. 1930 - umrl
1.	avgusta 2013; Štefan Petek, Hajdoše 12 a, roj. 1936 - umrl 1. avgusta 2013; Marija Čuš, Dornava 11, roj. 1918 - umrla 1. avgusta 2013; Franc Irgl, Janežovski Vrh 1, roj. 1927 - umrl 1. avgusta 2013; Alojz Jakob Sužnik, Grajenščak 29, Ptuj, roj. 1942 - umrl 1. avgusta 2013; Marija Leskovar, roj. Kozoderc, Stopno 17, roj. 1929 -umrla 4. avgusta 2013; Antonija Jeza, roj. Domajnko, Vlahovičeva ul. 1, Kidričevo, roj. 1927 - umrla 29. julija 2013; Terezija Kra-jnc, roj. Vindiš, Barislovci 17, roj. 1925 - umrla 3. avgusta 2013; Andrej Ropič, Pobrežje 121 b, roj. 1978 - umrl 31. julija 2013; Franc Galinec, Placerovci 18, roj. 1931 -umrl 5. avgusta 2013; Mirjan Ved-lin, Majšperk 37, roj. 1931 - umrl
2.	avgusta 2013; Ana Cafuta, roj. Petek, Lovrenc na Dr. polju 45, roj. 1928 - umrla 6. avgusta 2013; Milan Vesenjak, Korenjak 27, roj. 1954 - umrl 3. avgusta 2013; Vera Brumen, roj. Podboj, Kraigherjeva ulica 5, Ptuj, roj. 1909 - umrla 5. avgusta 2013; Marija Moran roj. Meško, Kvedrova ulica 3, Ptuj, roj. 1927 - umrla 6. avgusta 2013.
Poroke - Ptuj: Roman Savič in Renata Kostrevc, Ulica Slavka Gru-ma 56, Novo mesto; Martin Klep in Marjetka Hvalec, Belšakova ul. 24, Ptuj; Rok Pišek, Podvinci 89, Ptuj, in Nataša Hameršak, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj; Matija Kač, Ločica ob Savinji 41 a, Polzela, in Patricija Lorenčič, Mestni Vrh 104, Ptuj; Rudolf Teršek in Mojca Mišič, Sakušak 18, Juršinci.
Napoved vremena za Slovenijo
Če velika maša mokri, mala maša praši.
25/18
Danes bo pretežno jasno. Proti večeru se bo od severa oblačnost povečala. V severni in vzhodni Sloveniji se bodo začele pojavljati krajevne padavine, deloma nevihte. Zapihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne v večjem delu Slovenije od 26 do 32 stopinj C.
Obeti
V noči na sredo se bodo krajevne padavine pojavljale v večjem delu Slovenije, le na Primorskem bo verjetno ostalo suho vreme, zapihala bo zmerna burja. V sredo bo tam delno jasno, drugod pretežno oblačno, dež bo popoldne povsod ponehal. Sveže bo. V četrtek bo precej jasno, na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja.
Foto: OM