Nloč nasilja. Oj, zlati vek zdaj muzam kranjskim pride! Za evobodo, resnioo in pravico! Dostojuost, poštenost, pravičnost in razsodnost so postale vlačuge. Korumpiranost, demoralizacija, degeneriranost so si nadejale nase oblačilo lepote in so sedle na stol kreposti! Moč nasilja jih je posadila nanj, in danes so se prevzele že toliko, da so si prisvojile celo najvišje moči v deželi za zaščito. De?i pravičnosti je padel njen posrečeoi simbol iz rok, in danes sedi pred vladno palačo na Bleiweisovi eesti v Ljubljani oskrunjena kot vlačuga brez načel, brez moči, oblečena y plašč strankarstra politiških strasti. Na cesti pred njo pa vidimo poteptano značajno kranjsko užiteljstvo, ki ga vedno bolj pogreza v blato lastno p o š t e n j e. Svet se je zasukal: danes triumfujejo kreature! Korumpirane razmere vidno napredujejo. Vnanji toki in dogodki jih blaže, notranji jih poostrujejo. Anarhija narašča! Kmalu 61oyeku ne bodo priznavali več pravie do eksistencel Glad je plačilo za delo, da se čimprej uresniči prispodoba učitelja Jakliča in duhovnika Ereka: Kakor pes za plotom! Ia vendar živimo t prosvetljenem XX. stoletju v najsrečnejši državi — v Avstriji! Patriotizem razvnenaa naša srca, narodnega uardušenja se topimo, a v duhu si mislimo, da smo — na Turškem. Za danes ne bomo naštevali vseh podrobnih slučajev, ki vse to dokazujejo; pripravljeno pa imamo vse, tako da bo jubilejski Ietnik našega lista irael vestno zapisano zgodovino današnjih razmer, zapisano s krrarimi črkami. Trdno smo prepričani, [da čas nekoč dvigne vsa ta dejst?a, in z njimi se bo neusmiljeno boril proti onim, ki 80 jih provzročili! Z grobov prihaja piš, ki diši po krivičnosti vlade. Baron Sehwarz se gotoro še spomiDJa imenovanja Janka Nep. Jegliča toditeljem na II. m. š. v Ljubljani. Tedaj je bil gospod deželni predsednik proti principu, da se ima pri nameščanju ozirati na starostna službena leta. Dal je prednost strankarstru in prezrl štirinajst učnihoseb! Nič več in nič manj kakor štirinajst! Pa kaj to! Saj 80 bili samo značajni učitelji — ali po Krekovi-Jakličevi brzojavki z Dunaja psi za plotom! Deset službenih let ni upošteval in sprayil je y grob moža, ki je bil mož poštenja, mož dolgega, napornega, trudapolnega ia vestnega dela. — Mož počiya y miru, a njegov spomin živi med kolegi, ži?i pa tudi v spominu zadnji, usodepolni, smrtni udarec in žiye v spominu njega provzročitelji! Grobovi tulijo ! . . . Pred kratkim se je vršilo imenovanje voditelja na III. m. š. v Ljubljani. Pritisk in napetost v dež. šol. svetu sta bila silna. Vladna stranka si je volila prvega iz t e r a e m e s t n e g a šolskega s v e t a , klerikalci so postavili svojega somišljenika Slomškarja. Eazmerje glasov 6:6. Odločerati ima predsednik baron Schvarz. Vladni zastopnik je tedaj pozabil na svoje dostojaustvo, pozabil na svojo stranko, pustil sroje ljudi na cedilu in se pridružil pri glasovanju — klerikalcem. Pokazal je vzor disciplino svojira pristašem, pokazal nepristraDost in pravičnost vlade v pravi luči. Mnenje yečine vladne stranke ni prišlo pri njem y poštev. Apokazalnamjestem č i nom še veii! Pokaial oam je, da mi nimamo danes objektivnega, nepristranskega t 1 a d n e g a predstojnika, t e m v e č namestotegi 1 e klerikalnega strankarja, k i n e p o lastni v o 1 j i in mnenju, temreč pomnenjuinvolji klerikalcev z a 8 t o p a mnenje y 1 a d e. Pravičnost in objektivnost sta si nadeli krinko hinavstva. Nazori naše ylade igrajo danes ylogo ylačuge, ker je deželni predsedaik izkušal to s?oje dejanje opravičiti s tem, da stoji na stališču upoštevanja službenih let. (Kralifikaeija ne pride pri naši pravični vladi y poštev.) Tako hitro izpremiDJajo ti možje s?oja stališča, in vendar je znano, da se je deželni predsednik izrazil, da proti dr. Šusteršiču ne more nastopati. — Dr. Šusteršič je načelnik klerikalne stranke, a ne nalelnik vlade. Ge se da dež. predsednik terorizirati od politiških straiik, tedaj onnepojmuje svojega poklicainkaž« tudi s v o j o n e z m o ž n o 8 t. Tu je dokaz pristranosti oSividen, zakaj vsi člani yladne stranke so bili proti predlogu, ki je on zanj glasoval. Koliko smisla imajo ti ljudje za učiteljstvo, kaže najlepše njih načelo: Zaradi enega učitelja nočem priti z dr. Šusteršičem navzkriž! TJčitelj je živina ylade, pes za plotom! Da pa gre krajni šolski svet s svojo denunciantsko predlogo preko okr. šol. sveta — ker v okr. šol. svetu nimajo klerikalei večine — do dež. šol. sveta, to pa kaže najvišjo yrsto nasilja in korumpiranosti režima barona Sehwarza, ki s takim syojim početjem navaja in vzgaja učiteijstvo k neznačajnosti. Kreature prihajajo danes na površje, in pod režimom barona Scb.warza ne sme danes zaupati učiteljstvo niti v pravičnost in objektivnost okr. šol. nadzornikov. (Cast izjemam!) Dovolj je povedano s temi besedami. Učiteljstvo danes ne sme pričakovati od vlade nikake pomoSi, ker ylada se je pokazala proti učiteljstvu sedaj y jasni luči, in danes lahko konštatujemo, dajenajhujši nasprotnik naprednegain značajnega učiteljstva danes pri nas v 1 a da, ki s i je nadalapolegbirokratizma nase še krinko strank arstv a! Kdor se čuti zmožnega in sposobnega, da se okoristi na podlagi današnjega položaja — temu syobodna pot! Oim hitreje se bo vršil proces, tem hitreje bo na [vrhuncu in tem prej bo nasilja konec. Nikar pa ne pričakujte, da se vam bomo v d a 1 i v s i, in tudi senečudite, 6 e bo moč odpornesiletolika, da bo z delom prevladalo delo inmočonih, kijih pridobite z nasiljem. Bodite prepričani, da oni, ki se upre dauašnjemu nasilju, mora čutiti v sebi tudi nekaj zmožnosti i n sposobnos t i za d e 1 o , s i c e r bi s e neupiral, ker delo Je edino orožje, ki nas sigarno obrani nasilja! Nasprotno se pa oni, ki nft čutijo y sebi nikakih zmožcost, pryi izkušajo okoristiti. Oe nas torej sedaj prične preganjati še vlada sama v Iastni režiji, se temu nikakor ne bomo čudili, fe raisli vlada, da bo to v interesu šolstva: mi smo na yse pripravljeni! Za svobodo, resnico in pravicol — To ostane naše geslo tudi v bodočnosti. In fe se spuste vse Tladnoklerikalae strasti na nas, mi in kar je naših ne krenemo niti za las od svojih nazorov in s STOjega pota poštenja in dela! Eno zahtevo pa poudarjamo z ysem naglasom:Hitro stranodnas, kdor 8 e h o č e greti ob sedanji moči n a 8 i 1 j a in protizakonitosti deželnega šolskega s v e t a v LjubljaniJMinečemoni vohonovni hinavce? — diste morajo bitl naše rrste! Kdor nima volje in nima moči, da bi v najhujšib. časih persekucije in nasilja ostal zvest svojim načelom, zvest svojim t o v a r i š e m in tovarišic a m , ta je slabič, ta naj gre tja, kamor se zateka danes v s e , kar ni rabnega, dabižessvojim čistim značajem vzgajalo slovensko mladino y — znač a j n o s t i! Kakor piše zadnji BDomoljub" (stran 338.), je dne 15. maja t. 1. govoril na Eobu nadučitelj Š t r u k e 1 j o boju na nož. Komu imponira ta prostaška sirovost klerikalnega Franca Moora?! Ampak če bo Slomškarija z noži začela uveljayljati svoja načela, bo ji li zaščitnik tudi baron Schwarz, ki je že vajen slovenske krvi? Bo li na to klanje tudi nadzornik Stiasnv z uradnim svojim pritiskom tiral značajno učiteljstFO ? Pa čeprav pride klerikalno-vladna podiyjanost do zadnjega izbruha svojih strasti, eno je gotovo: Kar je značajer, tl ostanejo! Ako jim Tiamete vse, enega j i n e m o r e t e v z e t i. In to je čast I