Stane Majcen
Še včeraj je btl med nami, pokonien, aasmejan - danes ga ni več. Odšel je eden izmed stebrov krajevne samouprave Stari Vodmat. Mnogo prezgo-daj je zastal njegov korak.
Devet otrok je bilo pri biši, kruba pa malo. Zato sije moral ie od osmega leta starosti sam alutiti svoj kruh. Tako ga je kalilo tlvljenje ter ga ie leta 1941 zdrutilo t bojem proti okupatorju. Leta 1942 ga že uajdemo kot komisarja čete v Zapadno dolenjskem odredu. Leta 1944 je bil teije ranjen aa Dvoru pri Žuiemberku in poz-neje poslan na zdravljenje v
Italljo. Maja 1945 se je vrnil v domovino.
Po osvoboditvl Je opravljal kot otidr JLA vrsto dolžnosti na vojaški upravi v Kopru tn Beogradu, dokler ni leta 1967 prlstal na Starem Vodmatu. Njegovo ime je neizbrisno po-vezano z razvojem krajevne skupnosti. Bil je pobudnik ne-štetib akcij, zlasti na področju SLO in DS, vzgoji mladine, or-ganizaciji kulturnega tivlje-nja. Bilje neskromno zabteven do sebe, do dela, ki ga je bilo potrebno še napraviti, skratka storilje več kotje bila njegova doltnost.
Stane je bil dober in pleme-nlt človek. Rad Je imel Ijudi, vse in vsakogar. Pomagal je vzbujati in oiivljati vse člove-ško v iloveku, iskreno, pošte-no, »naravnano* kot je vedno dejal. Bil je razgledan, razu-men, strpen, pa tudi dosleden pri nepravilnostih. Resničen komunist, v tem pomenu, daje vse svoje tivljenje posvetil de-lu, domovini in čim lepšim medscbojnim odttosom v duhu delavskega gibanja in marksi-sttčnib načel.
Mir, ki ga danes obdaja, nas vabi, da se bomo od časa do časa vračali k ojemu in uresni-čevali njegov sen o dobrib ljudeh.
Lojze Cepuš