Poštnin? plačrnu — Sped. ahbon. post. — H gr. GOSPODARSTVO LETO V. ŠT. 110 TRST, 8. DECEMBRA 1951 CENA LIR 20 ZAKAJ JE PRIŠLO DO preosnove ustroja zunanje trgovine FIRJ Tudi važne dohodke presojamo navadno po zunanjih učinkih, ne da bi jim šli do notranjega bistva. Tako se je pozornost zunanjega sveta pri pre sojanju preureditve organizacije jugoslovanske zunanje trgovine osredotočila okoli najbolj značilnega in najlažjega dojemljivega dohodka, t.j. odprave ministrstva za zunanjo trgovino. Javnost se ni potrudita, da bi proučila razlloge, ki tičijo globoko v preosnovi pojmovanja nalog posameznih gospodarskih organov v živem organizmu vsega gospodarstva v državi. Odprava ministrstva za zunanjo trgovino in reorganizacija vsega ustroja zunanje trgovine sta samo logična posledica odnosno postranski učinek globljih notranjih izprememb, ki vodijo k postopnemu odmiranju države in prepuščanju gospodarske pobude drugim bolj gibčnim organom. Predsednik Gospodarskega sveta Boris Kidrič je v svojem gov.ru na II. kongresu sindikatov Jugoslavije označil to notranjo preosnovo; tako le: »D&ba, v kateri se lahko z administrativnimi (upravnimi) posegi in raznimi materialnimi in organizacijskimi motnjami doseže uspeh v smeri mobilizacije vseh proizvodnih sil za določene smotre industrializacije, je relativno kratka ter jo m ramo zaključiti, t.j. preiti moramo na normalni tek gospodarjenja, brž ko so se administrativni ukrepi glede svoje učinkovitosti izčrpali, brž ko nam le-ti več ne pomagajo temveč škodujejo. Ni nobenega dvoma, da moramo pri nas vzporedno s končnimi napori za zmago na področju ključne kapitalne graditve čedalje boiij prehajati na normalno gospodarsko dogajanje brez odvečnih administrativnih posegov.« Se dalje: »Prešli smo že k prosti prodaji skoraj vseh predmetov. Administrativne posege gospodarsko upravnih organov čedalje bolj odstranjujemo.« Odločilen korak na poti k omejitvi neposrednih administrativnih posegov v gospodarstvo je bil storjen, ko se je jugoslovanska vlada odločila izročiti vodstvo tovarn in podjetij delovnim kolektivom. To je bilo najvišje priznanje vloge, ki jo ima činitelj delo kot proizvajalna sila, a hkrati tudi nalaganje težkega bremena odgovornosti; večja odgovornost vzpodbuja k novim naporom, ki jim sledi zadoščenje nad doseženimi uspehi in končno tudi materialna nagrada, različna po dejanskem učinku dela Tudi preobrazba okrajnih in krajevnih ljudskih odborov, ki je v teku in o kateri poročamo na drugem mestu, gre za tem, da skrči administrativne posege na minimum in poveča samoupravnost gospodarskih podjetij do skrajnih meja, ki jih postavlja pakon. Ljudski odbori ne posegajo več v notranje gospodarjenje podjetij, temveč vodijo ta izvoljeni sveti. Podjetje samo predstavlja osnovno gospodarsko celico, ki mora skrbeti za lastno življenje in ki ne more računati več na denarno podporo iz raznih javnih skladov in proračunov izven njega. Ako se pokaže za življenje nesposobno, potem se ne sme več umetno hraniti iz proračunov javnih ustanov, temveč se mora likvidirati. V bistvu izvira tudi preobrazba zunanje trgovine iz namena, okrepiti ta osnovni motor vsega gospodarskega življenja, ki ga predstavljajo posamezna podjetja ali zadruge. Zato je bila priznana tem tudi pravica, da sama ali po svojih združenjih izvažajo aili uvažajo blago. Zato bedo poslej avtomatično deležna dela deviz izkuplje-nih za izvoz njihovega blaga. Proizvajalci se združujejo v združenja po strokah, in sicer v republiška (za posamezne republike) ali pa tudi zvezna (za vso državo). Določeno izvozno in uvozno podjetje, v katerem so sami zastopani in ki ni več vezano na težki aparat državne uprave (republiške alli zvezne) prevzame trgovinske stike z zunanjim svetem. V trenutku, ako je bilo samim proizvodnim podjetjem priznana pravica, da sama ali po posebnih izvoznih in uvoznih podjetjih trgujejo z zunanjim svetom, bi obsianek lako urejenega ministrstva za zunanjo trgovino (zveznega ali pri posameznih republikah), kakor je bilo doslej, pomenila anahronizem. V njem je bilo namreč osredotočeno vse nadzorstvo nad zunanjo trgovino, nad deviznim prometom in nad trgovinskimi diplomatskimi stiki. Ministrstvo je dajalo uvozna in izvozna dovoljenja, odločalo je o uporabi deviz itd. Po razpustu je bilo njegovo delo, v kolikor se njegova pristojnost ni prenesla neposredno na sama podjetja, porazdeljena med druga gospodarska ministrstva, zlasti na ministrstvo financ, in tudi na ministrstvo za zunanje zadeve. Diplomatski trgovinski odnosi, sklepanje trgovinskih pogodb z inozemstvom in vzdrževanje trgovinskih delegacij v tujih državah, so prešli v pristojnost ministrstva za zunanje zadeve, medtem ko je vsa vprašanja v zvezi s poravnavo z inozemstvom zaključenih poslov, kakor devizna vprašanja prevzelo ministrstvo za finance. To jih rešuje s posredovanjem Narodne banke, ki ima poleg glavne centrale v Beogradu centrale po posameznih republikah. V deviznih vprašanjih odločajo devizni komiteji »pri centralah Narodne banke.« Kot koordinacijska organa pos'ujeta še zvezni Svet za blagovni promet in Svet za industrijo; poleg teh dveh sve tov ima še vsaka republika po dva takšna sveta, odkar so bili odpravljeni sveti drugih strok. Spričo te preobrazbe zunanje trgovine se je vloga Trgovinske zbornice FLRJ v Beogradu pojačila, v kolikor bo krepkeje vezala gospodarska podjetja v njihovih odnosih do inozemstva. Od krapil! do občiosi Ijudsi odborov Samoupravnost gospodarskih podjetij povečana Jugoslavija pripravlja važno upravno preobrazbo. Prof. M. Koš-merl piše o njej, da pomeni »krepak korak na poti odmiranja države, t.j. neposredne demokratizacije državne uprave«. Gre za novo ureditev nalog občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Dosedanji »krajevni ljudski odbori)) se preimenujejo v »občinske ljudske odbore«. Občinski ljudski odbori bodo sicer še nadalje podrejeni nadzorstvu okrajnih odborov, toda njihova samoupravnost se pojači. Okrajni ljudski odbor nadzoruje samo zakonitost odlokov, odredb navodil in drugih sklepov občinskih ljudskih odborov; sicer imajo občinski ljudski odbori popolno samoupravo. Preobrazba je značilna tudi po tem, da zadobijo gospodarska podjetja večjo samoupravnost in s tem sama prevzamejo večjo odgovornost, kar jim seveda omogoča večjo prožnost. Gospodarska podjetja na območju ljudskih odborov so neodvina od uprave ljudskih odborov, ki ohranijo samo splošno nadzorno pravico. Ljudski odbori dobijo določen odstotek družbenega prispevka, davkov, in taks od prometa določenih vrst blaga. Uvajajo občinske davščine in po sklepu zbora volivcev posebne krajevne prispevke. Okrajni ljudski odbori gospodarijo v okviru družbenega plana (načrta); v tem načrtu je tudi določen odstotek, ki ga morajo dajati gospodarska podjetja ljud. odborom od čistega dobrika. Sicer razpolagajo delovni kolektivi Pri podjetjih s čistim dobičkom neodvisno. Ljudski odbori nimajo več nepo-srednjega vpliva na gospodarjenje v gospodarskih podjetjih. Ljudski odbori lahko ustanavljajo podjetja in jim določajo osnovna in obratna sredstva ter Postavljajo vodje podjetjem in opravljajo naloge, ki jih določa zakon. Po novem zakonu o upravni razdelitvi bodo občine znatno večje, kakor so bile do sedaj območja krajevnih ljudskih odborov. Zato se bo število teh odborov skrčilo približno za polovico; odpadlo bo tudi nekaj okrajnih ljudskih odborov. Po novi ureditvi bodo občine tako obsežne, da se bodo lahko razvile kot demokratični in neodvisni organ oblasti in uprave, ker bodo imele znatne krajevne naloge in jih ne bo več dušila uprava okrajnih ljudskih odborov. Gospodarska podjetja bodo o- proščena upravnega vodstva (s strani ljudskih odborov) in se bodo lahko razvila kot neodvisne enote po gospodarskih načelih. Ljudskim odborom se postavlja poseben strokovni in upravni uradniški aparat. Na čelu takšnega aparata je tajnik, ki mora imeti pri okrajnem ljudskem odboru pravno fakulteto, strokovni izpit in vsaj triletno prakso v državni upravi. Tajnik občinskega ljudskega odbora pa mora imeti vsaj dovršeno srednjo šolo, strokovni izpit upravne stroke in vsaj triletno prakso v državni upravi. Poleg drugih dolžnosti ima tajnik tudi to, da pazi na to, da so sklepi ljudskega odbora v skladu z zakonom; tajnik mora opozoriti višji državni organ, če bi se njegova opo-zoritev ne upoštevala. Gene v Jugoslaviji padajo Po beograjskem »Trgovinskem pregledu« (28.XI.) navajamo cene nekaj vrst blaga na drobno, ki v splošnem govorijo o nazadovanju. Cene v oklepaju so cene zasebnega sektorja, cene izven oklepaja pa cene socialističnega sektorja. Pšenica: Beograd 30-32 (30-32) din, Sabac (26), Novi Sad in Subotica (22). Ljubljana (40-50), Maribor (45-50). V Splitu in na Reki je cena 36 din za kg. Ječmen: Beograd 20-22 (24-25). Subotica (18), Ljubljana (40), Maribor (40-50), Celje 25 (50). V Srbiji in Vojvodini se sukajo cene ječmenu med 18 in 20 din za kg. Oves: Beograd 20-21 (20-30), Novi Sad (18), Ljubljana (30), Maribor (40-45), Celje 32 (40), Cene v Srbiji se sukajo okoli 20 din. Koruza: Beograd 10-11 (10-11), Sabac (8,50), Subotica (8), Zagreb 19 (16-22), Ljubljana (35), Maribor (26-30), Celje 26 (40). Goveje meso: Beograd 140-150, Za- 150-155, Reka 160 (160), Split 160, Ljubljana 130, Maribor 150. Jajca: Beograd 16-17 (17-20), Zagreb (15-20), Split (17), Ljubljana 16 (17-20), Maribor (15). Debele svinje na debelo: Cene v Beogradu živa teža 110-120 din, Novi Sad 90-98, Kragujevac 90, Zagreb 100-120, Osijek 110-120. Dijakov na našiti slrokovniti šolati vedno več V letošnjem šolskem letu (1951-52) je število našega strokovnega naraščaja doseglo lepo število 1098 učencev in u-čenk. Dokaz torej, da so nam strokovne šole potrebne, da jih je treba vsestransko podpretnif da so nam nujno potrebne tudi strokovne šole, ki jih še nimpmo in jih zahtevamo. Naš strokovni naraščaj mora dobiti popolno srednješolsko strokovno izobrazbo, da bo lahko kos modernim zahtevam gospodarstva. V katere strokovne šole se je naš strokovni naraščaj vpisal, je razvidno iz naslednje preglednice: Vrsta šole šolsko leto 1951-52 1950-51 Trg. akademijo - Trst 109 120 Industr. strok, šola - Trst 417 333 Trg. strok, šola - Trst 172 160 Ind. strok, tečaj - Nabrežina 107 88 industr. strok, tečaj . Opčine 104 74 Trg. strok, tečaj _ Prosek 35 36 Ind. strok, tečaj - Sv. Križ 43 — Trg. strok, tečaj - Katinara 32 41 Ind. strok, tečaj . Dolina 49 — Kmet. strok, tečaj - Plavje 30 20 Iz gornjih podatkov sledi, da naši starši vpisujejo svoje otroke prvenstveno v šole odnosno tečaje industrijske stroke, kjer je vpisanih 720 dijakov ali 66 odstotkov strokovnega naraščaja. To se opravičuje s tem, da je želja staršev, da bi otroci dobili tisto strokovno znanje, ki jim nudi možnost hitrejše zaposlitve. Sledijo šole odnosno tečaji trgovske stroke z 348 dijaki ali 31 cd-strotki vpisanih na strokovnih šolah. Le 3 odstotki strokovnega naraščaja odpadejo na kmetijski tečaj, ki je bil odprt šele lansko šolsko leto. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom je naš strokovni naraščaj narastel za 226 dijaka *vli za 26 odstotkov približno. O zaposlitvi novih absolventov, ki bodo šolo dokončali v prihodnjem lelu, naj razmišljajo že sedaj naši gospodarski in ostali krogi. Itaoi proizvodnifi v ZSSR Težko je priti do zanesljivih podatkov o proizvodnji v Sovjetski zvezi. Nekaj zaslombe naj daja govor člana politbiroja Beria na proslavi obletnice oktobrske revolucije. Ta govor komentira «New York Times«. Iz govora člana politbiroja se da sklepati, da v Sovjetski zvezi zlasti napreduje oboroževalna industrija, h kateri je treba prišteti tudi proizvodnjo atomskega orožja. Po uradnih podatkih bi se dalo sklepati, da bo Sovjetska zveza v teku 1. 1951 proizvedla 35 milijonov ton jekla, okoli 300 milijonov ton premoga in okoli 104 milijarde kwh električne energije poleg raznih strojev in drugih izdelkov. «New Yonk Times« je mnenja, da so podatki omenjenega sovjetskega funkcionarja pretirani, toda brez osnove niso. List prihaja še do drugega zaključka na podlagi omenjenih izjav: razvoj proizvodnje potrošneaa blaga ni zadovoljiv. Proizvodnja čevljev je še vedno na tako nizki stopnji, da ne bo v teku tega leta dosegla proizvodnie para čevljev na posameznega prebivalca. Beria je dejal, da bo Sovietska zveza zdaj začela s široko proizvodnjo hladilnikov, pralnikov in podobnih gospo-diniskih stroiev. Na drugi strani pa Sovjetska zveza proizvaia ogromno število letal, tankov, i ntopov. Podatki o razvoju poljedelstva niso zadovoliivi. Govor na or. ne omenia bistvenega povečania pridelka pšenice in drugih živil: narastla pa je proizvod, nja bombaža in sladkorne repe. Iz vsega sledi, da je volna industriia v polnem razvoiu, medtem ko industriia potresnega blaga zaostaja za dejanskimi potrebami. Gospodarstvo ČSR UVOZ ŽIVIL V CSR je leta 1946 dosegel 2,283 milijarde Kčs, letos je v 9 mesecih znašal 11,851 milijarde Kčs. Uvoz živil v devetih mesecih 1. 1951 je bil torej 7-krat večji kakor leta 1946. PRVI ČEŠKOSLOVAŠKI VLAČILEC ZA ZSSR. V Skodovih ladjedelnicah v Komarnu so splovili v Donavi prvi večji vlačilec, ki je namenjen Sovjetski zvezi. V gradnji sta še dve potniški rečni ladij, ki sta namenjeni plovbi na prekopu Volga-Don. ALI BO SCHUMANOV NAČRT srečno orisoel v oristem? Tabo je neki nemški karikaturist prikazal nezaupanje med državami -članicami Schumanovega načrta. Nezaupanje je tovarniške dimnike izpreme- nilo iv topove. Po dobrih 18 mesecih razpravljanja doma in na tujem je Schumanov načrt končno prispel pred francosko ljudsko .skupščino, da bi ga ratificirala (potrdila). Ko so Angleži odbili svojo udeležbo, so ostale še Francija, Holandija, Nemčija, Italija, Belgija in Luksemburg. Dolgo se je upirala tudi Nemčija, verjetno samo za to, da bi izsilile od Zahoda čim več političnih koncesij. Tudi zanjo je končno dozorel načrt o vzajemnem nadzorstvu nad proizvodnjo in razpečavanjem jekla in premoga, ki ga je zamislil francoski zunanji minister Schuman; v Parizu je bil namreč te dni med obiskom nemškega kanclerja Adenauerja dosežen sporazum, ki priznava Zah. Nemčiji popolno gospodarsko in politično svobodo. Po tem sporazumu bodo odpravili nadzorstvo treh visokih zahodnih komisarjev (predstavnikov ZDA, Vel. Britanije in Francije) nad Zah. Nemčijo. Ti postanejo navadni poslaniki. Schumanov načrt je prodrl pred francoskim »Gospodarskim svetom« z veliko večino; zanj je glasovalo 111 predstavnikov, 15 jih je oddalo glas proti, 29 predstavnikov se je vzdržalo glasovanja. Značilno je, da so se predstavniki francoske veleindustrije, dalje predstavniki manjših in srednjih podjetij, kakor tudi predstavniki srednjih slojev in podržavljenih premogovnikov vzdržali glasovanja. Vlada računa z velikimi težavami v parlamentu. Ce pomislimo, da so prav Francozi pred zunanjim svetom dali pobudo za Schumanov načrt, nam postane zadrega francoske vlade razumljiva. V kakšen položaj bi prišla francoska vlada, ako ne bi francoski parlament potrdil načrta francoskega ministra? Po vsej verjetnosti bo vlada prodrla z načrtom, toda pred zunanjim svetom ne zadostuje samo polovična zmaga. Odpor proti mednarodnemu nadzorstvu nad proizvodnjo in razpečavanjem jekla in železa se je pojavil zlasti v državah, ki proizvajajo jeklo in premog pod slabšimi pogoji kakor druge države udeleženke. Gre za strah zlasti pred nemško konkurenco. Proizvodni stroški francoskih, belgijskih in italijanskih premogovnikov so n.pr. mnogo višji kakor nemških v Porurju. Tona belgijskega. Večji proizvodni stroški nasta-dražja kakor tona nemškega ali holand-skgea. Večji proizvodni stroški nastajajo iz raznih okoliščin. Tako moralo n. pr. Belgijci kopati dober premog okoli 1.000 m pod zemljo, medtem ko pridobiva Zahodna Nemčija takšen premog Himskemu senatu je bilo predloženih več sporazumov med Jugoslavijo in Kalijo. Poročilo komisije pravi, da stremijo ti sporazumi za tem, da bi se odnosi uretilj z dvostranskimi sporazumi, ki so tudi gospodardskega značaja, in ne z do-siovno izvršitvijo določb mirovne pogodbe. Med najvažnejšimi sporazumi je tis i, ki se nanaša na čl. 16. mirovne pogodbe m ki gre za tem, da se uredijo vsa gospodarska m finančna vprašanja med obema državama. Vprašanje plačevanja vojne odškodnine s strani Italije je povezano z vprašanjem poravnave odškodnine za italijansko premoženje, ki je o-sta'o na ozemlju, priključenem k Jugoslaviji. Italija se je obvezala, da bo plačevala 30 milijonov dolarjev vojne odškodnine letno (v smislu določbe 74-B mirovne pogodbe) in 1250 milijonov lir (v smislu člena 14). Jugoslavija bo s svoje strani stavila na razpolago italijanski vladi 10 milijard lir za odkup italijanskega imetja v Jugoslaviji (v smislu beo- Pridelali so letos v CSR 9,3% rži več, kakor je določal načrt, 10,3% več pšenice, 5,4% več ječmena in 22% več ovsa. V Nebušicah so pridelali 41,37 stotov žita na nektar. Uradni viri ne navajajo celotnih podtakov o pridelku, temveč samo v odstotkih postavljenega načrta. v globini 400 m. Dogaja se tudi, da niso priprave za pridobivanje premoga v nekaterih državah tako sodobne kakor n.pr. v Zahodni Nemčiji. Podobno bi lahko rekli o vzrokih iz katerih izvira bojazen nekaterih držav pred konkurenco drugih glede pridobivanja jekla. Ne gre samo za razlike povsem gospodarske narave. Gospodarske razlike povzročajo socialne posledice. Vsako poslabšanje pridobinih razmer za rudnike in plavže se navadno prevrže na delavca in nameščenca, ki morata računati s poslabšanjem delovnih razmer, t.j. z znižanjem plače ali celo z odpustitvijo, ako njihovo podjetje ne more več konkurirati drugim. Francoska vlada pripravlja že zdaj ukrepe, ki naj bi podprli francoska podjetja v primeru da bi se po uveljavljenju Sčhumano-vega načrta pojačila nemška konkurenca in s tem povečala nevarnost za francosko gospodarstvo. Tako naj bi z državnimi krediti zboljšali opremo francoskih premogovnikov; dalje naj bi se izvršila kanalizariia reke Meuse med Thionvillom in Koblenzom. Proizvodnja članic Shumanovega načrta 1950 (v mil. ton) Država Premog Jeklo Delež v % Francija 50,7 8,6 26,4 Zah. Nemčija 110,7 12,1 45,0 Posarje 15,1 1,9 6,0 Belgija 27,3 3,8 11,6 Holandija 12,2 0,5 3,6 Luksemburg — 2,4 4,0 Italija 1,0 2,3 3,8 Skupaj 217,0 31,6 100,4 Gre za črni premog in proizvodnjo surovega jekla. Delež posameznih držav, izražen v preglednici v odstotkih, se nanaša na premog in jeklo. grajskega sporazuma z dne 23. maja 1949). Od 30 milijonov dolarjev si je italijanska vlada zadržala 15 milijonov dolarjev, t. j. okoli 10 milijard italijanskih lir, kj so bile dogovorjene z Jugoslavijo. Italijanska vlada ni izplačala ni-(i ostalih 15 milijonov dolarjev na račun vojne odškodnine in čaka, da se dokončno uredi vprašanje odškodnine za italijansko imetje v Jugoslaviji. Italija ne bo plačala vojne odškodnine v denarju, temveč z izvozom blaga v Jugoslavijo. Drugj sporazum se nanaša na vprašanj; opcij in tretji predvideva izmenjavo raznih arhivov, ki so oslali v Italiji in se nanašajo na ozemlje, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji. Jugoslavija se je s svoje strani obvezala, da bo izročila Kalijanski vladi izvlečke o civilnem položaju oseb z Keke, Pule in Zadra, ki so pridobile italijansko državljanstvo. NAD ENAJST MILIJONOV DOLARJEV ZA ČLOVEKOLJUBNE NAMENE Znana ameriška človekoljubna Ustanova Rockefeller, ki skuša pospeševati blaginjo človeštva po vsem svetu, je podarila v letu 1950 v dobrodelne in človekoljubne namene skupno 11,247.964 dolarjev. Od tega zneska so nakazali 35 odstotkov izven Združenih držav. ANGLIJA ZA ZVEZNO UREDITEV Angleška vlada namerava priznati Škotski in Walesu samoupravo. Sedanji svetovalci pri osrednji vladi naj bi prevzeli vlogo pravih ministrov . predstavnikov teh dežel. Pozneje bi Škotska in Walle,s dobila lastne poslanske zbornice, seveda pod okriljem Vel. Britanije. V Afriki namerava angleška vlada odpreti delo za ustanovitev »Srednje Afriške zveze«, ki naj bi privedla do plodnejšega gospodarskega in političnega sodelovanja med Evropejci in Afričani. Zveza bi zajela Južno Rodezijo, Severno Rodezijo in Nyasaland. Z u-stanovitvijo nove države ni se izpolnila vrzel na severni meji Južna-afriške linije. V Srednjeafriški zvezi bi bilo 160.000 Evropejcev in 6,500.000 Afričanov. SOUTHAMPTON OSTANE VODILNA ^ ANGLEŠKA POTNIŠKA LUK/ Luški urad v Southamptonu izve _ del do sedaj največje čiščenje luke proračunom 600 tisoč funtov šterlingi Ta dela bodo omogočila največjim L . jam na svetu, da se bodo približala pomolu z največjo varnostjo. Najvažnejše delo pri tem bo razširjenje southamptonskega prekopa. Tako bodo ohranili prednosti tega pristanišča kot vodilne potniške luke v Veliki Britaniji. AMERIŠKA POMOČ FRANCIJI Francoska vlada je prejela od ameriške vlade obvestilo, da bo Francija prejela od ZDA v finančnem letu 1951-1952 pomoč v znesku 600 milijonov dolarjev. Na pristojnem mestu v Rimu izjavljajo, da so vesti o ameriških vojnih naročilih italijanski industriji preura-njene. O tem se vodijo še pogajanja. IZDATNA POMOČ ANGLIJI «New York Post« piše, da pripravlja ameriška vlada načrt za izdatno pomoč Vel. Britaniji. Govorijo o pomoči v vrednosti 1,1 milijarde dolarjev. Ex-port - Import Bank bi dovolila Angliji posojilo 600 milijonov dolarjev. AMERIŠKI KAPITAL V EGIPTOVSKI DRUŽBI Ameriški jndustrijec Glenn Mac Car-thy, ki se je vrnil iz Kaira v New York, je izjavil, da se je sporazumel z družbo »National Petroleum Company ot Egipt« glede udeležbe ameriškega kapitala po tem sporazumu si je ameriški kapital zagotovil 51% delnic egipčanske družbe. Sporazum mora potrditi še e-giptovski parlament. S prvim denarjem bodo pričeli iskati petrolej na področju Sinaja. V teku prvih let bi družba dajala egipčanski vladi 15% polovice proizvodnje, pozneje bi se odstotek povišal na 25%. ZNANSTVENO INDUSTRIJSKO RAZISKOVANJE. V Londonu se je sestalo 90 predstavnikov iz 12 raznih držav, ki se bavijo z znanstvenim industrijskim raziskovanjem. POSOJILO PERZIJI. Mednarodni denarni sklad je dovolil perzijski vladi kredit 8,75 milijona dolarjev. Sporazumi FLRJ - Italija pred italijanskim senatom KAM Z NAŠIH NARAŠČAJEM? Z naraščajem industrijske strokovne šole bo verjetno laže. Povedal sem že, da se ta naraščaj za časa šolanja pripravlja za določen obrtniški poklic. Takih samostojnih obrtnikov, raznih mizarjev, kovačev, ključavničarjev, mehaničarjevi itd. imamo še vedno dovolj. da bi letno lahko zaposlili naraščaj obrtne šole. Poleg teh si ti absolventi lahko poiščejo zaposlitev v ustrezajočih siroKah širšega obsega, takih, ki prehajajo že v. industrijska podjetja z večjim številom delavcev, kakor tudi V. naših najveejih industrijah, to je v raznih tovarnah. Do tu, sem mislil na dečke, nisem o-menil deklet, ki obiskujejo eno ali drugo trgovsko šolo OZ. obrtno šolo. Emancipacija žene je dovedla do tega, da se tudi dekleta s trgovsko akademijo ali trgovsko strokovno šolo zaposlijo v vseh poslih, ki sem jih navedel za dečke. V kolikor to ne bi bilo mogoče, naj dekleta z nižjo trgovsko strokovno šolo najdejo zaposlitev kot pomožno prodajno osebje v trgovinah in prodajalnah, mnoge, in to verjetno zaradi današnjih razmer, pa se lahko zaposlijo tudi pri raznih šiviljah, j klobučarkah (modistkah) in podobno. j luauv.igzi a aCuasnzi iiaj Jud oq npanag poklicu trajalo nekaj deli kot pri dekletih z obrtno šolo, ker nimajo odnosne strokovne priprave v šoli. imajo pa to prednost, da jihi bo, ko se o-samosvojijo, strokovno znanje pridobljeno v šoli v veliko pomoč pri njihovem celotnem uveljavljanju. Dekletom z. nižjo industrijsko šolo bo mnogo laže najti službo v odnosnih ženskih poklicih in se tudi prej osamosvojiti. Po treh letih šolanja znajo že dovolj šivati, plesti, vezeti in tkati na ročne statve. Vse to bodo z lahkoto uporabile v življenju, kar jim bo pomagalo, da se prej osamosvojijo. Dekleta teh šol so tudi dovolj izvež-bana v kuhanju, pripravljanju likerjev, v. konzerviranju sadja in izdelovanju peciva. Vse to znanje jim daje možnost, da se laže zaposlijo v odnosnih manjših industrijah in obrtih. V teh kratkih obrisih nisem še omenil prednosti, ki jo ima prav ves slovenski šolski naraščaj. Ta prednost, ki jo uživa še posebej naš strokovni naraščaj, je v. tem, da ti absolventi obvladajo oba jezika, ki sta važn i za na- še ozemlje: slovenšč-no in italijanščino. Ta prednost je velike vrednosti za poznejše uveljavljenje v življenju. Ko mi je' pred časom govoril neki oče o svojem otroku in se tožil, da sum ne ve, kaj bi z njim, ker ga bo težko zaposlil v slovenskih krogih, sem mu odgovoril, da naj si o tem ne beb las. Mi smo, tu med dvema državama, obe sta gospodarsko in industrijsko v velikem razvoju, in ne mimo nas, ampak po nas se bo in se mora razvijati gospodarski stik med obema državama in nami. Brez šovinizma, brez sovraštva do Slovencev v. Trstu, so nekateri italijanski tržaški gospodarski krogi že začeli zaposljevati tudi abso.vente naših strokovnih šol. Take primere poznam in bi jih kar lahko naštel. Ni dolgo tega, da je veliko' podjetje v Milanu povpraševalo prav po absolventu slovenske trgovske akademije v Trstu. Vedeti moramo, da trgovec, podjetnik, gospodarstvenik, ki mu je smoter gospodarski razvoj podjetja in s tem njegova blaginja, ne pozna narodne mržnje in bo segel do tistih delov- nih silah, ki mu najbolj koristijo, ki mu lahko posredujejo v. poslih in na delu v:, jeziku Slovencev in Italijanov. Vsi ti absolventi, ki sem jih naštel, bodo s svojim delom in pridnostjo pokazali, koliko so vredni. Ne samo šola tudi pridnost v. delu je merilo njihove sposobnosti. Kdo ne pozna prav tu vi Trstu, da ne govorim o Ljubljani, lepo število gospodarstvenikov in raznih upraviteljev gospodarskih ustanov, ki nimajo druge šole kot dvoletno trgovsko šolo in so v življenju odlično uspeli. Trst je še vedno važno gospodarsko središče. Od leta do leta je zahteva, po novih strokovnih močeh vedno večja. Mi smo tu predvsem most, ki veže Jugoslavijo in Italijo in na tem mostu naj se gradi bodočnost, napredek in gospodarski procvit vseh. Mi smo sicer sami, urez vsake pomoči. Naše gospodarske ustanove, ki so tako lepo cvetele in se razvijale do leta 1918., je odnesel val terorja in nasilja. Kar je ostalo do danes in kar je bilo ustanovljenega po letu 1945 na gospodarskem polju, je poklicano, da skupno z mladim strokovnim naraščajem naših šol, ustvari novo gospodarsko moč Slovencev na STO Po III. zadružni skupščini 3 Zagreb, novembra Na III. zadružni skupščini v Zagrebu so se pokazale nekatere značilnosti v razvoju zadružnega sektorja v Jugoslaviji. Nove smernice, ki jih je postavila vlada, so prinesle v razdobju od II. do III. skupščine v izgradnji gospodarskega sistema precej važnih sprememb, ki bodo. pospešile dvig proizvodnih sil. Administrativno poseganje v gospodarski razvoj je bilo skrčeno in rezultati nove taktike se že javljajo v tendenci za stabilizacijo domačega tržišča. Dotok večjih količin kmetijskih proizvodov na tržišča in padec cen proizvodom proste prodaje je treba pripisati ukinitvi zakona o obveznem odkupu vrste proizvodov; ukinitev vezanih cen pa je nujno privedla zaradi izenačenja do zvišanja cen industrijskim proizvodom. Čeravno kupna moč potrošnikov še ni vskladena s cenami proizvodnje, je vendar opaziti sicer rahlo, a splošno težnjo k izboljšanju življenjske ravni. Vedno večje količine raznovrstnih proizvodov, ki se polagoma pojavljajo na tržišču, bodo nujno privedle do občutnega padca cen in izenačenja med proizvodnjo in potrošnjo. Kaže, da bo imel zadružni sektor vedno več vpliva na razvoj in stabilizacijo gospodarstva. Eden izmed čini-teljev, ki bodo pripomogli k povečanju proizvodnje in s tem povečanju dotoT rm onio u o Da sami poskusimo srečo! V zadnjem času je pričel italijanski gospodarski tisk (»II Globo«, »24 Ore« in L Avvisatore Maritiimo«) objavljati članke o ugoanom) razvoju tržaškega prometa, poudarjajoč predvsem, da ima v pomorskem prometu prednost italijanska zastava. Hkrati poudarjajo listi, da ima Trst dovolj pomorskih zvez in lastnih prog. Očitno gre za odgovor na vse ostrejšo kritiko tržaške javnosti dosedanje rimske politike; zlasti se Tržačani čedalje bolj upirajo registriranju ladij, ki so bile zgrajene s podporo Marshallovega načrta, namenjeno STO, v Genovi. Ko ni nič izdala grožnja velikih pravnih družb iz skupine »Finmare«, da bodo disciplinsko postopale proti tržaškemu osebju, ki kritizira njihovo politiko nasproti Trstu, je zdaj Him ubral drugo pot. Rimski list »il Globo« se sklicuje na »poluradne« ugotovitve italijanskega mi-ms rstva za pomorstvo. Pri tem ugoiav Ija tudi, da ni upravičen strah pred konkuren.o jugoslovanske mornarice na Jadranu, značilno je, da je »L'Avvisa-tore Marittimo«, glasilo genoveških brodarjev, takoj posnel izvajanja rimskega lis.a »II Globo« in da je izpustil odlomek o Jugoslovanski konkurenci. Istega dne kakor genoveški lisi je milanski »ii 24 Ore« (25. XI.) objavil podoben dopis iz Trsta s kra.icami A. G. (A. Giordano, ime znanega italijanskega pomorskega publicis.a) s podobno vsebino. A. G., ki je nekaj oni poprej v istem lis;u v dopisu iz Barija svaril pred jugoslovansko konkurenco na Jadranu, trdi v dopisu iz Trsta, da se italijanski mornarici, ki obsega 3 milijone brt, ni treba bati konkurence jugoslovanske mornarice, ki razpolago samo s 350.(100 tonami. Ko pišejo italijanski listi o tem vprašanju, ne omenjajo, da plovejo tudi tržaške ladje še veuno pod italijansko zastavo. Giordano zagovarja rimsko politiko glede Trsia, češ da rimska vlada ne more ugo_.no vplivati na razvoj tržaškega tranzita; ona ni kriva, če severne luke odvzemajo Trstu čedalje več tranzitnega prometa s premogom in lesom. Ni.i Trst ne more vplivati na zaledje, da bi mjj pospeševala tranzit skozi tržaško luko. Tržačani pa pravimo: Ne bojte se toliko za nas. Dajte nam svobodo in možnost, da sami poskusimo srečo! ka proizvodov na tržišče je jačanje zadružnega sektorja. Kaže se večja potreba po ustanavljanju splošnih, kmetijsko-obrtnih ali industrijskih zadrug, katerih naloga je, da zajamejo v okvir svojega delovanju čim več panog gospodarske dejavnosti. S povečanjem produktivne sile ustvarja zadružni sektor tudi boljše pogoje za uspešnejši gospodarski napredek in rentabilnost samih zadrug. Veliki zadružni kompleksi kot so n. pr. zadruge v Gabru, Železnikih, Češnjici in drugod, ki razvijajo raznovrstno gospodarsko dejavnost in imajo večje možnosti rentabilnega poslovanja bodo hitreje dosegli potrebno akumulacijo, ki jim nudi ob vladni pomoči vse pogoje za nadaljnjo okrepitev proizvodnih sredstev, povečanje objektov in uspešnejšo borbo proti špekulaciji. S svojo proizvodno silo hočejo zadruge ovirati špekulacijo na privatnem sektorju. Nekateri ukrepi, kot n. pr. ukinitev obveznega odkupa, odstop od kolhoz-nega sistema, prehod traktorskih postaj iz državne lastnine v zadružno lastnino, preoblikovanje nekaterih zadrug iz trgovinske v produktivno dejavnost nudijo zadrugam pogoje za rentabilnejše poslovanje. Na ta način bodo zadruge lahko zajamčile delovanje človeka redni zaslužek namesto dosedanjega nagrajevanja v blagu. To bo ugodno vplivalo na delavce, ki bodo vložili v svoje delo več sile in napora ter dosegli boljše uspehe v proizvodnji. Zgovorno nam to dokazuje primer Splošne privredne zadruge v Gabru, kjer so poleg gradnje produktivno-in-dustrijskih objektov z ustrezajočo moderno strojno opremo, obrtnih delavnic in dovršenega zobotehničnega ateljeja ustanovili Industrijsko šolo, v kateri se usposablja okrog 100 gojencev iz; vse republike. Zadruga, je z lastnimi investicijami v višini več milijonov dinarjev in ob podpori države dosegla lepe uspehe. Vrsto polobdelanih in končnih proizvodov izvaža v inozemstvo pridobivajoč devize, s katerimi si zagotavlja možnost nabavljanja modernih proizvodnih sredstev. Razvoj te zadruge je vplival na privatni sektor v toliki meri, da so se v zadrugo včlanili vsi prebivalci okraja. Država je dala zadrugam pomoč v obliki kratkoročnih kreditov za 17 milijard dinarjev; ti so bili investirani v razne naprave in za nabavo potrebnih strojev, dočim je dajala dolgoročne kredite za gradnjo 4.100 zadružnih domov, od katerih je 2/3 že dograjenih. Iz fonda za mehanizacijo poljedelstva je vlada dala na razpolago zadrugam 2.450 traktorjev in mnogo drugih poljedelskih strojev. Konec leta 1949 je bilo v državi več kot 9.000 zadrug z okoli 3,200.000 zadružnikov, a čez leto dni se je s fuzijo nekaterih zadrug število ten sicer zmanjšalo toda povečalo se je število zadružnikov na 3,541.000 in približno 12,5 milijona potrošnikov. V prvi polovici tekočega leta so splošne zadruge imele 1.225 zadružnih gospodarstev z 29.535 ha zemlje, 11.335 glav razne živine, 2.850 glav plemenske živine, 405 centrov za oplojevanje, 578 traktorskih postaj s preko 14.000 komadi raznih strojev in orodja ter še razna druga gospodarstva. Promet s proizvodi proste prodaje v zadružnih poslovalnicah je v letu 1950 izkazal obrat 25,25 milijarde dinarjev, a v prvi polovici tega leta 15,8 milijarde dinarjev. Razširitev zadružnega sektorja, povečanje proizvodnje in zboljšanje kakovosti proizvodov ter modernizacija v kmetijski proizvodnji so nedvomno pogoji, ki bodo doprinesli svoj delež k stabilizaciji gospodarstva, izenačenju cen, ki so na raznih tržiščih še zelo različne, in z vzporednim padanjem cen kmetijskih in industrijskih proizvodov k sorazmerju v cenah in še pred zaključno fazo do občutnega zboljšanja življenjskega standarda delovnega ljudstva. M.—v- OEEC proti inflaciji Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje v Parizu je objavila poročilo o gospodarski ustaljenosti in inflaciji. Poročilo odločno odklanja inflacijo kot ti-ajno sredstvo za zboljšanje gospodarskih razmer. Organizacija je mnenja, da je treba začeti s sistematičnim bojem proti inflaciji v evropskih državah kakor tudi v Severni Ameriki. Ravnovesje v mednarodni trgovini je porušil nenadni skok cen važnih surovin. Ko poročilo proučuje splošni mednarodni položaj, omenja, da je treba notranje motnje v gospodarstvu, t. j. predvsem nestanovitno nihanje! cen navadno pripisati nenadnim motnjam, ki se pojavljajo na mednarodnih trgih. Tipičen je primer Francije, ki sama proizvaja važne surovine in živila, in vendar so se pojavile tudi na notranjem francoskem trgu prav tako motnje kakor v drugih državah. V Franciji so celo poskočile cene (na notranjem trgu) kar za 50% bolj kakor v drugih državah v času od začetka korejske vojne do letošnjega poletja. POTREBNO JE Potrebne so nove žrtve Bivši upravnik ameriške »Agencije za gospodarsko stabilizacijo« Erik Johnston je priredil včeraj tiskovno konferenco, na kateri je poudarjal, da je treba posvečati največjo skrb gospodarski trdnosti. »Ni mogoče, da bi lahko imeli istočasno toliko topov in toliko surovega masla, kakor bi si želeli, je rekel in razglasil, da mora biti ameriško ljudstvo pripravljeno na nove žrtve, če hoče uveljaviti svoj načrt narodne o-brambe. Na tiskovni konferenci je nadalje omenil, da nameravajo poslati Združene države kot svoj prispevek k izrednim obrambnim naporom svobodnih narodov v1 Evropo tudi precej milijonov ton premoga, da bi pomagale odpraviti pomanjkanje premoga v zahodni Evropi. Ameriški rudarji in delavci bodo zavestno sodelovali pri tem in skrbeli, da bo ostala cena premoga nizka. V splošnem se je Johnston v svojih izjavah strinjal s Charlesom E. Wilsonom, ki vodi ameriški urad za obrambno mobilizacijo in ki je na neki uradni proslavi, na kateri je prevzel Roger Lowell Putnam po John-stonu nasledstvo v vodstvu »Agencije za. gospodarsko stabilizacijo«, dejal, da je treba pri uveljavljanju ameriškega obrambnega načrta skrbeti predvsem za to, da ostane ameriško gospodarstvo zdravo in trdno. VVilston je pri tem povedal, da znaša vrednost ameriške obrambne proizvodnje zdaj 25 mihiard dolariev na le'o, a vrednost dobav končnih izdelkov znaša o-krog 19 milijard dolarjev. ITALIJANSKO - NEMŠKA TRGOVINA se je v oktobru zaključila s prebitkom nad 3 milijone dolarjev v korist Nemčije Življenjski stroški naraščajo povsod Posledice inflacije, ki je zadela sko-ro ves svet po izbruhu korejske vojne, se čedialje bolj čutijo. Inflacija je nastopila ;kot posledica oboroževanja. Povpraševanje po strateških surovinah je dvignilo cene surovinam. Zaradi o-boroževanja je bilo treba povečati državne izdatke. Vsa ta dejstva so podražila življenje po svetu. Francozi sami ugotavljajo, da je draginja zlasti na-rastla v Franciji, čeprav Francija sama pridela mnogo živil in čeprav letine niso bile slabe. Na našem črtežu sta prikazana skok cen na drobno in skok življenjskih stroškov v odnosu do položaja v juniju 1950. Odstotki so izračunani na osnovi kazalcev posameznih držav. V skoku prednjači Francija s 25% v 15 mesecih, medtem ko sledijo druge države precej za njo, saj so podražitev v teh državah zadržali v okviru 10-13%. Zanesljivost teh podatkov je seveda relativna, ker odvisi od resnosti, s katero so bili izračunani osnovni podatki v posameznih državah. Za podlago je bil vzet mesec junij 1950, ker je ob koncu tega meseca izbruhnila vojna na Koreji. Odstotki so bili izračunani, kakor rečeno, na podlagi indeksov, ki so naslednji: Francija (za osnovo 100 vzeto leto 1949) - 106,9; Vel. Britanija (za osnovo 100 ; 15. junija 1947) - 113,6; Belgija (za osnovo 100 : 1936-1938) - 343; Italija (za osnovo 100 : 1938) - 4.823; Združene države (za osnovo 100 : 1935-1939) . 170,2. Po podatkih OEEC so cene na francoskem notranju trgu dvignile po izbruhu korejske vojne za 50% bolj kakor v drugih državah, medtem ko so se življenjski stroški dvignili v Franciji za 22%, v Švici n.pr. pa samo za 6%, v Zah. Nemčiji za 8% in v Vel. Britaniji za 11%. (Podatki OEEC se nekoliko razlikujejo od zgornjih po- datkov, ki smo jih posneli iz lista ‘T® Monden). Ugodnejši za Francijo so poda*1'1 OECC o gibanju pl»č. V času od dr11' gega tromesečja 1950 do tretjega troF® sečja 1951 so se plače v Franciji d'1 gnile za 32%, v Vel. Britaniji za 9 , v Zah. Nemčiji za 20%, v Belgiji 1 12% in v Združenih državah za 11$' Mednarodna trgovina Položaj na lesnem trgn Na lesnem trgu je bilo v zadnjem času sklenjenih le malo kupčij. Pošiljke se v glavnem nanašajo na izvršitev starih kupčij. Avstrijski izvozniki ponujajo blago v kliringu: jelove deske po 26.000 lir kub.m fco Trbiž in tramove po 13.000-13.200. To so nominalne cene, ki jih avstrijski izvozniki ne morejo znižati vsled visokih cen, po katerih so primorani sami kupovati les na avstrijskih žagah; zato so sklenjene kupčije tako pičle. Poleg tega je avstrijska vlada ukinila do konca leta izdajanje izvoznih dovoljenj s strani deželnih oblasti za zaključke v vrednosti manj od 50.000 šilingov. Tako se bo moral ustaviti tudi ta skromen perife-rijski izvoz. NASPROTUJOČE SI VESTI IZ AVSTRIJE Z druge strani je minister za trgovino Kolb med proračunsko razpravo izjavil, da poteka zdaj izvoz avstrijskega lesa brez posebnih težav. Leta 1950 so posekali okoli 6 milijonov kub.m; ako se posekani les izkoristi v razmerju 65%, vrže sečnja 3,800.000 kub.m. Za domačo potrebo gre 1 milijon kub. m. Za izvoz je torej preostalo samo v letu 1950 2,800.000 kub.m. «Neue Wiener Ta-geszeitungs kritizira lesno politiko v teku poletja. Omejevanje izvoza je oropalo Avstrijo 28 milijonov dolarjev deviz. Vlada je za leto 1952 dovolila seč- e h n L c n e LETALO ZA KMETIJSTVO Na pobudo ameriškega poljedelskega ministrstva so ustanove za) civilno letalstvo v Združenih državah zgradile posebno letalo, ki bo služilo izključno za kmečka dela. Letalo, ki ga na-zivajo »AG-1«, so zgradili tako, da lahko trosi na travnike in njive sredstva za uničevanje mrčesa, umetna gnojila in semena. Na krov lahko sprejme 5.5 stotov snovi v prahu ali tekočini, ki jo v pičlih 10 minutah raztrosi po površini, ki meri 16 hektarjev. Razpetina njegovih kril meri 11.7 m, dolgo pa je 8.9 m. Največja hitrost, ki jo lahko razvije, znaša) 160 km na uro, običajno pa leti s hitrostjo od 96 do 144 km na uro. V trupu ima liju podobno posodo, ki lahko sprejme 0.756. m prahu ali semen, v kovinske posode v) krilih pa lahko namestijo približno 760 litrov tekočine. ------- njo 8,5 milijona kub.m. Okoli 2 milijona bo potrošila domača papirna industrija; okoli 3 milijone kub.m pojde v inozemstvo. Tirolski gospodarski svet je določil naslednje cene: 270 šilingov za kub.m jelovega lesa na žagah povprečnega premera 20 cm. 270 šil., za smrekov ali jelov celulozni les, 140 šil. za drva. MINIMALNE CENE AVSTRIJSKEGA LESA Avstrijska vlada je z odlokom z dne 19. oktobra 1951 določila nove minimalna cene za izvoz avstrijskega lesa v Italijo, Trst in na Bližnji vzhod. Cene za avstrijski les fco. avstrijsko-italijanska obmejna postaja, neocarinjeno blago, brez provizije: smrekov in jelov rezan les, 0—3 za kub. m 23.000 lir (v dolarjih pre računano po tečaju 625 lir za dolar — 36,80); stebri ista cena; I/II široke deske 27.000 lir (43.20' dol.); I/II ozke 23.000 (36,80 dol.); prizmirane ozke 24.000 (38,40), III široke 20.000 (32); III ozke. 18.500 (29,60); IV ozke in široke 17.000 (27,20); macesen I 36.000 (57,60), II 26.000 (41,60), I/II 30.000 (48); bukovina neparjena obrobljena 3 m 16.000 (25.60) , obrobljena' od 3 m navzgor 22.000 (35 20), obrobljena parjena do 3 m 21.000 (33.60) , obrobljena parjena od 3 m navzgor 28.000 (44,80); jamski les 8750- 10.000 (14—16). — Fob Trst v tranzitu rezani les III/IV kategorija 37,80 dolarja (13,10 funta, šterlinga), levantski les 46 20 dol (16,10 f. št..). MRTVILO NA ŠVEDSKEM TRGU Na dražbah v začetku letošnje sezone so cene lesa na Švedskem zopet nekoliko napredovale. Kljub temu niso prodajalci dobro razpoloženi, ker se je začel v izvozu pojavljati precejšen zastoj. Izvozniki računajo z omejitvijo izvoza celuloze in papirja v Anglijo. Sploh so bili predstavniki uvoznih držav slabo zastopani pri prvih dražbah. Bilo je le malo ponudb iz Francije, Anglije in Nemčije. Vse kaže, da so cene celuloze in papirja že presegle svoj višek. Se nekaj podatkov o skoku cen lesa v teku enega leta; Na lanskih jesenskih dražbah so prodajali hlodovino povprečno po 40-45 švedskih kron za kubični meter, danes se cena suka med 75-90 švedskih kron. CENE NA MILANSKEM TRGU ZOBOZDRAVNIK D*R.HLAVATY ORDINIRA ZA USTNE IN ZOBNE BOLEZNI DNEVNO RAZEN TORKA NA OPČINAH PRI FABČIČU Tržaško sraiilieno poiljalje I.C.E.T. Trst, Ul. XXX. OttobreB IJ. Telefon /9 74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah SILVIO SERIH Iz Roviga je neki novinar poslal svojemu listu pretresljivo poročilo o prizorih, ki so se odigrali med zadnjimi poplavami v Gornji Italiji. Navajamo ie nekaj odlomkov iz tega poročila, ki bodo gotovo zanimali vse naše bralce, .zlasti pa naše kmete. Gez nasipe Pada se je razlilo nad 3 milijarde kubičnih metrov vode, ki bo šele v nekaj mesecih popolnoma odtekla v morje, ker so odvodni prekopi pretesni; morda bo trajalo dve leti, preden bo področje popolnoma suho, saj je bila dežela med Padovo in Adrijo še pred desetletji pravo močvirje. Ko je popustil jez na Ceresolu, je ostala beguncem iz Roviga odprta edi no cesta v Padovo. V predmestjih Ko-viga so nastali začasni pristani, kjer so pristajali čolni, motorni čolni in zasilni splavi prenatrpani z nesrecniiTii kmeti, njihovimi družinami, pohištvom, posteljami in živino. Ljudje so bili premočeni, lasje so se jim ježili, obrazi izpačili. Ko so ženske stopile na trdna tla so se jim zlile solze in objele so svoje rešitelje. Trije kmetje so viseli 24 ur v megli in dežju na strehi nekega skednja, dokler jih niso rešili; bosi so zdaj tu in šklepečejo z zobmi. Iz drugega čolna so pravkar dvignili ranjeno žensko; nahrbtnik, ki ga je spustilo neko rešilno letalo, ji je padel na rame. Šestnajstletna mladenka je skočila s podstrešja, ko je priplul mimo rešilni čoln, misleč, da je rešitelji ne bodo opazili; pri skoku v čoln se je težko ponesrečila. Dva kmeta, oče in sin veslata v čolnu v pristan. Oče vleče po vodi crknjenega prašiča, ki je utonil pred nekaj urami. Ko se dvigne megleni zastor iznad vode, lahko vidiš, kaj vse vleče s seboj blatna voda: tu neštevilne mačke in psi, ki jih je voda vrgla na površje in že smrdijo, tam zopet konji, govedo in osli, dalje na desno zopet pohištvo in leseni pribor, slama, seno, moka; tu in tam kakšen mrlič, ki ga skušajo z dolgimi drogovi zaustaviti, preden ga voda zanese v morje. Pokopališča so poplavljena, samo križi molijo proti nebu iz vode. Kdo bo spoznal te gro- Pretresljivi prizori MED PODLA VO bove. ko voda odteče? Obleka plava po vodi, kakor da bi se je hoteli iznebiti utopljenci in olajšati borbo z vodo. Nekaj strašnega je rjovenje in mukanje živine, ki se potaplja. Konji in govedo plavajo nekaj časa in držijo glave z nosnicami nad vodo. Nenadoma izbulijo oči iz katerih odseva smrtni strah. Živali tulijo, dokler jim umazana voda ne zalije gobca, nato se za trenutek čuje samo še kratko grgranje. Neki drugi novinar je poslal svojemu listu podobno poročilo, iz katerega navajamo samo nekaj podatkov. Severno od Pada se je okoli Roviga in Adrije nastalo ogromno jezero, dolgo okoli 80 km in široko skoraj 25 km. Morska plima bruha zopet nazaj ogromne količine vode, ki jo je prinesel Pad; le počasi se voda iz Pada odteka v sedmih rokavih. Pri Pole-selli so v nedeljo porabili 50 kg trisola, da bi razstrelili nasip In omogočili hitrejši odtok vode. Med Bosarom in Adrio ni voda preplavila okoli 25 km dolgega nasipa. Tu so zbrali na tisoče glav živine, ki pretresljivo muka in že 10 dni čaka na rešitev. Kmetje nočejo zapuščati svojih domov. V Fiessu so se vdali šele policijski in vojaški sili. Na mnogih mestih rajši ostanejo osamljeni in brez hrane, kakor da bi se odzvali vabilu vojakov, orožnikov in ribičev, ki jim v čolnih prinašajo pomoč. Tihotapci jim skrivaj prinašajo živila in vodo, da bi laže vztrajali v svojih poplavljenih hišah. Velika nadloga je žeja, ker ni čiste pitne vode. V neki vasi se je zgodilo, da so se postavili starejši kmetje z lovskimi puškami na strehe v bran pred rešitelji, pa naj si bodo to vojaki, orožniki ali ribiči v čolnih. Okoli 150.000 do 200.000 ljudi je zapustilo svoje domove, odkar sta Adiža in Pad prestopila bregove. Samo nekaj podatkov, ki dajo slutiti kako ogromno škode je povzročila povodenj; Računajo, da bodo za popravo cest potrošili 12 milijard lir. Poplavljeno je veliko število tovarn. Ko je voda pri Rovigu vdrla čez neki zid, je poplavila sladkorno tovarno in 150.000 stotov sladkorja. Škoda sladkornih tovarn znaša okoli 3 milijarde. Del poplavljenega žita se bo dal rešiti, ker je žito «marengo» odporno pioti vodi. Za obnovo nasipa pri Oechiobellu bodo v 80 dneh porabili 1 milijon kub m kamna, kar bo stalo 5 milijard lir. Kmečko združenje v Mantovi je na sestanku predstavnikov iz pokrajin Vincenza, Pavia, Parma, Reggio Emi-lia, Piacenza, Milan, Cremona. Novara in Mantova ocenilo škodo zaradi zadnjih povodenj tako-le; Prvi poiMi o ogromni škodi Pokrajina Popravljeno Skoda področje v hekt. v milijonih Mantova 15.000 3.146 Pavia 10.000 2.000 Parma 11.850 2.000 Reggio E. 10.000 1.000 Cremona 11.000 2.000 Piacenza 8.000 1.500 Novara 7.000 500 Posebna uradna komisija je doslej u-gctovila naslednjo škodo: poplavljena površina 118.000 hektarjev, od tega 80.000 ha orne zemlje in 38.000 travnikov. Tako je bilo zgubljenega na poplavljenem ozemlju: 87% pšenice, 83% koruze, 90% konoplje, 67% sladkorne pese in 80% krme. Izvoznemu rižu je bila za odkup v Italiji določena cena 7250 za stot. Pad ta zaprl Jadransko morje ? Zgodovinarji so ugotovili, da je bila današnja italijanska vas SanFApollina-re in Classe blizu Ravenne v rimskih časih čisto ob morju. (Classis pomeni po latinsko mornarica). Danes je na tem mestu veliko letališče. Geografi so ugotovili, da je reka Pad v 24 stoletjih prodrla v morje za 65 km, to se pravi, da je naplavila toliko peska in grušča, da je potisnila obalo Jadranske ga morja za 65 km. Po letu 1600 napreduje Pad povprečno 70 m na leto. Ge bi Pad napredoval v tem ic«zmerju, bi njegove naplavine v 3.000 letih zaprle Jadransko morje, ki je na tem mestu široko okoli 200 km. Tako bi se tudi na tem mestu združili Jugoslavija in Italija. 30. nov. 1951 VALUTE NA PROSTEM TRGU V CURJHU Država — Vrednos. š/i\ fr. Švica _ 10 šv. fr. 10,- Belgija _ 100 belg. fr. 8,10 Španija — 100 pezet 8 25 Vel. Britanija — 1 funt št. 10,33 Francija _ 1000 franc. fr. 9 85 Avstrija _ 100 šil. 13,25 ZDA — 10 dol. 43,66 Italija _ 10.000 lir 63,25 Švedska — 100 Šved. kron 69,00 Nemčija — 100 nem. mark 85,25 Nizozemska — 100 hol. n. 104,50 bel. fr. pezet funt. fr. fr. šil, 123,46 121,21 —.19.4 1015 75,47 100,— 98,18 —.15.8 822 11,32 101,85 100,— —.16,— 838 62,26 127,47 125,15 1.—.— 1048 77,93 121,60 119,39 —.19.1 1000 74,34 163,58 160,61 1. 5.8 1345 100,— 539,02 529 22 4, 4,7 4433 329,51 780,86 766 67 6. 2.6 6421 477,36 851,85 836,36 6.13.8 7005 520,71 1052,46 1033,34 8. 5.2 8655 643,40 1290,12 1266,66 10. 2.5 10609 788,63 dol. lir šv. kr. n. m. hol, f! 2,29 1581 14,29 11,73 9,57 1,86 1281 11,74 9,50 7,75 11,89 1304 11,96 9,68 7,39 2,36 1632 14,96 12,11 9,83 2,26 1557 14,27 11,55 9,43 3,03 2095 19,20 15,54 12,68 10,- 6903 63,28 51,21 41,78 144,49 10000 91,67 74,19 69,53 15,80 10909 100,— 80,94 66,03 19,53 13478 123,55 100,— 8 * ,53 23,93 16522 151,45 122,58 100,— Milan: cene za kub.m fco grosist: Jelka, konične deske I sort. netto 48-50.000, I 43-45.000, II 40-42.000, III 31-33.000, stebri in polstebri 35-37.000, tramovi po tržaškem običaju 17-20.000; macesen, konične deske I sort. 54-58.000, II 42-48.000, III 31-33.000. Listovci, deske običajnih dimenzij; oreh 5C-65.000, hrast 40-44.000; naravna bukev 28-32.000, parjena bukev 45-48.000; jesen 38-43.000; kostanj 26-33.000: beli javor 42-48.000; platana 26-28.000; obrobljeni topol za gradnjo 16-17.000, neobrobljeni topol za mizarstvo 22-25.000. Slavonska parjena bukev 70-75.000; slavonski hrast 80- 85.000 lir. Import ' Export T R I E S T E VIA MAOONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-Jt C U S C I N E T T I A S F E B ® ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di mis«1'11 Kroglični in valjčni leži'/ Orodje - Aparati za merjenj® MEHANIČNA DELAVNICA ALBINO GOMBAČ ULICA DELL'AGRO 10 - TRST - TELEFON ŠTEV. 96-130 (VHOD IZ ULICE DELLA TESA) Ncijinodornejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» " Hetifikan ja in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev Retifikaoja vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d. Priprave, za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih pur — Aparat za kontrolo trdote BRINELL Priprava ■za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikaoi ja ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležaj rt- Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSUIVIH BATOV FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR Bat; ri povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost Zastopstvo tovarne «T/i\IELi,l» — Predelava «Diesel motorjev s nredmešanjeim na «sistem direktnega vbrizganja* Zastopstvo tovarne <(AN(iEliLli\!l» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell Srednja (/zdržljivost 250.0U0 km Možnost naknadnega razkro-miranjo >n ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacij6 SEDEŽ. TRST ULICA F A II I O FILZI ST. 10/1. TELEFON ST. 7 8*08 SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA Opozorilo članom Opozarjamo vse člane, da so po Predpisih ukaza Z VIJ št. 169 Vano-niiev zakon vsi davkoplačevalci dolžni vsako leto prijaviti svoje dohodke v svrho odmere davkov. Prvo prijavo za dohodke iz leta 1950 morajo vložiti najkasneje do 31. januarja 1952. Prijavo se sestavi izključno na za io Predpisanih obrazcih, ki so jih davkoplačevalci, ki so že vpisani v davčne sezname, že večinoma prejeli po pošti. V kolikor jih niso še prejeli, jih lahko dvignejo na finančni intendanci v Trstu, Largo Panfili 2 (soba 96 v 'H. nadstropju). Opozarjamo jih tudi, da so za neiz-vršitev prijave v zakonu predvidene stroge denarne kazni, ki se tudi vpišejo v kazenski list in objavijo \ U-radnem listu v izdaji bis. Ne bo nika-kih podaljšanj roka, t. j- prijavo treba vložiti najkasneje do 31. januarja 1952. Tajništvo SGZ bo za svoje člane sestavljalo in vlagalo prijave, kakor tudi dajalo vsa tozadevna pojasnila m nasvete. Pozivamo zatorej člane, da se v zadevi izpopolnitve obrazcev prijale dohodkov zglasijo v uradnih urah od 8 do 12,30 in 15,30 do 18,30 na tajništvu SGU v Ul. F. Filzi 10-1. SESTANKI STROK V svrho pojasnjevanja določb ukaza ZVU št. 169 oziroma tako imenovanega zakona »Vanoni« organizira Slov. gospodarsko združenje sestanek posa-nieznih strck, na katerih se bodo obravnavala vprašanja v zvezi z obvezno vsakoletno prijavo dohodkov zaradi odmere davkov. O točnem datumu in nni sestanka za vsako stroko bodo člani pravočasno obveščeni. Vabimo jih, da se teh sestankov v lastno korist Sotovo udeleže. Zapiiafle ligovme o pravem času! Po členu 650 kazenskega zakonika je vsakdo, ki ne upošteva ukrepov, ki jih izda oblast javne varnosti, pravičnosti, higiene in podobno, kaznovan z zaporom do 3 mesecev ali z denarno kaznijo do 2000 lir. Ta kazen se seveda vpiše k.di v kazenski list. Med tovrstne uk .'epe oblasti spada tudi odredba o zapiranju in odpiranju trgovin, katere določila so dolžni vsi spoštovati. Ker je pa v zadnjem času Prav v pogledu urnika zapiranja in odpiranja trgovin veljala prava anarhija ter so trgovci imeli odprte lokale 'udi po uri, ko bi trgovina morala bi-ti že zaprta, so se oblasti odločile da v tem pogledu najoslrejše uporabijo zadevne predpise ter ne dovoljujejo več poravnanja prekrška samo s plavanjem globe. Proti kršiteljem se bo uvedel kazenski postopek z vsemi posledicami, t. j. z obsodbo kršitelja in z vpisom kazni v kazenski list. OBNOVITEV LICENC OBNOVITEV LICENC JAVNE VARNOSTI. Dne 31. decembra t. I. zapade veljavnost raznih licenc izdanih od javne varnosti (licenze di P.S.). Pred potekom tega roka, t.j. najkasneje do 31.decembra morajo posestniki le licence predložiti poveljstvu policije V obnovitev za leto 1952. K stari licenci morajo priložiti- potrdilo o vplačani dovolilni taksi (tassa di concessione governativa). Te določbe zadevajo sledeče vrste licenc javne varnosti: 1) prodaja orožja in eksplozivnega materiala; obnoviti-je treba licenco javne varnosti in licenco izdano od Prefekture; 2) kopališča, dvorane za biljarde in druge igre, plesne šole, plesne dvorane, hoteli in prenočišča, vsi javni lokali, kjer se uživajo ali prodajajo na drobno vino, pivo, likerji in druge alkoholne in brezalkoholne pijače. 3) licenca za prodajo na drobno vi-sokoalkoholnih pijač, ki jo izda prefektura in jo je treba tudi obnovili do 31. decembra. Opozarjamo člane gostilničarje, krčmarje in druge lastnike javnih lokalov, da tajništvo opravi za njih vse Posle v tej zvezi, s čemer jim prište-di mnogo dragocenega časa. Zato jim Priporočamo, da predajo licence v obnovo tajništva SGU. OBNOVA LICENC ZA PRODAJO ŠPIRITA, LIKERJEV ITD. Dne 31. decembra t. 1. zapade veljavnost dovoljenj izdanih od Tehničnega urada za davek na proizvodnjo (Uffi-cio tecnico delle imposte di fabbrica-zione) za prodajo likerjev, ekstraktov in esenc za likerje, čistega in denatu-Tiranega špirita in parfemov na alko- holni bazi. Za obnovitev dovoljenja za leto 1952 je treba do najkasneje 31. decembra t. 1. vložiti prošnjo, h kateri treba priložiti staro dovoljenje. TRINAJSTA PLAČA IN BOŽIČNA NAGRADA Opozarjamo člane na obveznost, da pred božičnimi prazniki izplačajo svojim uslužbencem trinajsto plačo (u-radnikom) odnosno božično nagrado (delavcem), kakor jim te pripadajo po zadevnih delovnih pogodbah. V načelu pripada uslužbencem z uradniško kvalifikacijo kot trinajsta plača enomesečna plača z vsemi pripadki, a uslužbencem delavcem; znesek prejemkov za 200 ur dela. OBROK DAVKOV Opozarjamo člane, da morajo do 18-t. m. vplačati zadnji obrok davkov v smislu plačilnih listov za leto 1951. Za zamude do 21. t.m. se plača 2% zamudnih obresti, a za zamude po tem datumu pa 6% zamudne- obresti. OBROK DAVKA NA POSLOVNI PROMET Opozarjamo člane, ki plačujejo davek na poslovni promet (IGE) v pavšalnem- znesku (IGE in abbonamento), da morajo do 31. decembra t. h nakazati po poštni čekovni položnici četrti obrok tega davka za leto 1951. Tudi za najmanjše zamude se mora plačati globa v višini 109f; dolgovanega obroka. /Ione ?.cikončke določbe Uradni listi, ki so izšli v mesecu novembru 1951, objavljajo sledeče ukaze:- Ukaz št. 165 (25.10.1951); Prenos nepremičnin od javne vodne imovine na imovino državnega zaklada. Ukaz št. 166 (23.10.): Ustanovitev te- čaja za diplomo inženirja na poddodel-ku za prevozno stroko na vseučilišču v Trstu. Ukaz št. 167 (23.10.): Ustanovitev in sestava porotnega sodišča in prizivnega porotnega sodišča. Ukaz št. 168 (25.10): Sprememba u-kaza št. 175/1950. Ukaz št. 169 (26.10): Predpisi za pravično porazdelitev davčnih bremen, za izredni davčni popis ter za ureditev sporov o posrednih davkih in taksah od- trgovskih poslov. Ukaz št. 170 (27.10.): Omejitev uporabe niklja, bakra, cinka in njihovih zlitin. Ukaz št. 171 (29.10.): Pooblastitev za notarska in druga opravila. Ukaz št. 172 (26.10.): Sprememba davčnih predpisov o špiritu in pivu in točnejši davčni predpisi za sirup. Ukaz št- 173 (26.10.): Podaljšanje začasnih predpisov za izvajanje nove carinske tarife s spremembami in dodatki. Ukaz št. 174 (26.10.): Izredni pribitek na ceno voznih listkov v prid pro-tituberkulozne akcije. Ukaz št. 175 (1.11.): Določitev uradne vrednosti kave v pogledu plačila davka na poslovni promet. Ukaz št. 176 (2.11.): Sprememba u-kaza št. 222-1949 o nadaljnjih predpisih uradov za zaščito in socialno pomoč delavcem. Ukaz št 178 (9.11.): Določitev vrednosti bombaža v izdelkih izvoženih v drugem polletju 1951. Ukaz št. 179 (12.11): Predpisi za gibanje oseb, ki prihajajo in odhajajo iz britsko-ameriške cone Svobodnega Tržaškega ozemlja. Ukaz št. 180 (16.11): Sprememba predpisov o zbornici za irgovino, industrijo in kmetijstvo. Smrt zaslužnega narodnega delavca V Kopru je umrl znanj tržaški javni delavec Roman Pahor, ki si je pridobil velike zasluge zlasti z organiziranjem mladine in je mnogo pretrpel po italijanskih ječah. Njegovega pogreba na tržaškem pokopališču se je udeležila velika množha Tržačanov. Poslovilni govor je imel tržaški občinski svetnik dr. J. Dekleva. Naj počiva v miru! POMANJKANJE DENARJA Tržaški trgovci z živili na debelo tožijo, da se v zadnjem času med potrošniki opaža veliko pomanjkanje denarja, ki ima za posledico zastoj v prometu. V maloprodaji je ,sv. Miklavž prinesel nekaj življenja. Tudi božični prazniki bodo pripomogli k oživljenju prometa. Toda trgovci dobro vedo, da gre samo za začasne napore potrošnikov, ka erim sle di nato pravi pravcati post. Ve DNO VEC OBRTNIKOV »II Mare« vnovič protestira preti u-kazu 78 ZVU, ki ne zahteva več od o-br.nikov strokovne izobrazbe in prakse. Za izvrševanje obrtniškega poklica niso potrebni več strokovni izpiti kakor nekdaj. Ta prostost je imela za posledico, da se je v teku enega samega lata pojavilo v Trstu 262 novih obrtnikov, medtem ko je opustilo obrtniški po lic samo okoli 60 obrtnikov. SEKANJE BOŽIČNIH DREVdS Urad ZVU za poljedelstvo in ribolov objavlja, da je od 1. decembra do 6.7s-nuarja strogo prepovedano sekanje iglastih dreves. Posestniki, ki nameravajo sekati taka drevesa v označenem času, merajo vložiti pravočasno prošnjo pri poveljs vu oddelka gozdnih čuvajev — Ul. Men egrappa 3-1, tel. 3643 — Trst. V prošnji je treba navesti: kraj sečnje, vrsto in 1 oliCino dreves in namen, za katerega se bodo posekana drevesa rabila. ; Cena ob delavnikih Km POSTAJE Km Ob delavnikih Cena — 6,15 15,(0 — M IRST > T (Avtobusna postaja) T 21 9,30 19,30 115,- 1)5.- 7,15 16,00 21 | KOPER | (Avtobusna postaja) 8,30 18,30 — Vsaka sečnja brez predhodnega dovoljenja se bo smatrala za prekršek in kaznovala po določilu čl. 26 kr. d. z dne 30 dec. 1923, št. 3267. TRŽAŠKA LETALSKA DRUŽBA Po najnovejših vesteh je »Trieste Air-ways Company« začasno ustavila pripra ve za svoje delovanje. »Ekonomski dnevnik« v Jugoslaviji. Od 7. decembra izhaja v Beogradu »E-koaomski dnevnik kot dnevni gospodarski list. Doslej jo Trgovinska zbornica FLRJ izdajala samo »'ekonomski bilten«, ki se je zlaj izpremenil v dnevnik. DAVTK ZA POPLAVLJENCE Italijanska vlada je podvojila doklado, ki jo predvideva italijanski zakon (30. XI. 1937) in ki je doslej znašala 5 stotink za vsako liro. Novi davek bo vrgel okoli 22 milijard, ki bodo uporabljene za poplavljence. Doklada se pobira 's :o-ro na vse davke. »GOSPODARSTVO" izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 Ur, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: ADtT 6-1-90603-7 Ljubljana za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50,-Naročnine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višinz j v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska. AVTOPODJETJE S. T. A. R d. d. TRST ULI CA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst » Koper Vozni red veljaven od 20. avgusta 1951 Prepoved vrienja Evktirm ptet ( ?t e služi( med Trstom in Škofijami ter obratno UMETNOST Znani tržaš.ii slikar Lojze Spacal j: izdal okusno opremljeno mapo, ki vse buje 20 lesorezov in linorezov, od katerih je 5 večbarvnih. V mapi so zbrane njegove grafike, ki so nastale v času od leta 1937 do 1951. Uvodno besedo je napisal znani kritik France Stele. o Spacalovem delu je tudi dr. Manaše ob javil v novi ljubljanski reviji »Besedi« pohvalno kritiko. Cena izvoda s slikarjevim podpisom je 6000 lir, izvod, ki m i je bil dodan še ročni odtis izvirnega lesoreza s slikarjevim podpisom pa s'an 3000 lir. (Naročila pri samem slikarju Trst, Via Coroneo 1). —- Dolžnos1 naši': pridobitnikov je, da vsaj oni podprejo naše slovenske slikarje, katerih napori sicer ne najdejo nikakšnega razumevanja pri pristojnih oblastvih. ^UTRINKI AMERIŠKI PREDSTAVNIK PRI FAO POUDARJA NUJNOST AGRARNE REFORME Na sobotni seji posebne komisije prehranjevalne in poljedelske organizacije ZN V\Rimu je«govoril ameriški predstavnik Clifford Hope in je v svojem govoru poudaril, da se ne more doseči polna poljedelska proizvodnja, »dokler ovirajo poljedelce neprimerne prilike na zakupnih posestvih, pretirane najemnine, neprimerno obdavčenje, neurejeno razmerje med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami poljskih predelkov«. Opozoril je, da so Združene države predložile FAO resolucijo glede potrebe agrarne erforme, ki jo je treba nujno izvesti, kajti poljedelstvo mora uspevati le, tam, kjer je zemlja last tistega, ki jo obdeluje. PODPORE BREZPOSELNIM V FRANCIJI POVIŠANE »Journal Officieht je objavil odlok ministra za delo, po katerem se podpore za brezposelne povišajo. Te bodo znašale v Parizu: 250 frankov na dan za šefa delavnice in 110 frankov za pomočnika in podrejene. Prejšnje podpore so od 1. maja 1950 znašale: za šefa 210 in 105 za ostale. SUSA V INDIJI V severni Indiji je bilo letošnje, poletje zelo vroče in suho. Zaradi tega je v pokrajinah Bihard in Uttar-Pradeš zelo trpela koruza. Suša je bila tudi v pokrajini Ostpunjab, v žitnici Indije. Pridelek žita je bil zato za 1 milijon ton manjši kakor lansko leto. Med 17. in 28. XI. se je promet v tržaškem pristanišču gibal tako-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE «Bucintoro» je priplula iz Ravenne prazna in odplula v Tunis s 1.630 t sladkorja. «Cigno» je prispela iz Benetk prazna in odplula v Palermo s 170 t lesa. Iz Capetowna je «Astra» pripeljala 3.253 t in se vrnila s 1.680 t blaga. Petrolejska ladja «Miriella» je prispela iz Batuma 4.809 t gorilnega olja in se vrnila prazna. Petrolejska «Auro-ra» je iz Sidona priplula s 10.612 t mineralnega olja in se vrnila prazna. Petrolejska «Nebulosa» je priplula iz Oriona prazna in se vrnila s 569 t motornega olja. «Barletta» je priplula iz Carigrada z 238 t blaga in se vrnila s 364 t. «Maria Carla« je pripeljala iz Genove 1032 t in se vrnila s 580 t. «Otranto» je prispela iz Carigrada s 207 t in odplula v Benetke natovorjena. «Jano» je priplula iz Ravenne prazna in odplula na Reko prazna. Priplule so: aBrucia-tutto» z Reke prazna, «Toseana» iz Melbourna s 650 t, «Leme» iz Vancouvra z 234 t, «Favola» je Durbana s 5.591 t lesa, «Campidoglio» iz Aleksandrije z 902 t blaga, »Angelina Lauro« iz Norfolka z 9.840 t premoga, petrolejska «Esso Triestes iz Tripolisa z 8.363 t mineralnega olja, petrolejska »Indiana« iz Sidona z 8.223 t mineralnega olja, «Mon-reale« iz Mobila s 513 t blaga in «A1-debaran« iz Benetk prazna. Odplule so: «Caponoli» v Benetke s 560 t blaga, »Pietro Gori« na Reko prazna, tiRosa-rio» v Sfax s 1.451 t sladkorja, «Chiog-gia» v Smirno s 1.913 t, »Abbazia« v Hajfo s 330 t, «Gerusalemme» v Durban z 240 t, «Ugolino Vivaldi« v Hong Kong s 700 t, »Remo« v Melbourne z 870 t, »Titania« v Aleksandrijo s 1040 t, «Verax» v Šibenik prazna, »S. Giusto« na Reko prazna in »Rosalia« v Carigrad prazna. AMERIŠKE LADJE »Lucile Bloonfield« je pripeljala iz New Orleansa 9.500 t žita in odplula v ZDA prazna. «William James« je pripeljala iz New Port Newsa 9.698 t premoga in se vrnila v ZDA prazna. Priplule so: »Joseph Murgas« iz Baltimora z 9.973 t premoga, »Richard Stockton« iz Baltimora z 9.713 t premoga, »Hamilton Victory» iz Filadelfije z 9450 t premoga, »Judge Bland« iz Baltimora z 9610 t premoga in »Abrahan Bald-win» iz Baltimora z 9.830 t premoga. Odplule so: «Rufus Coate« v Hamton Road prazna, »Franc P. Reed» v Ham-pton Road prazna, »George Bontwell» v ZDA prazna, »Ruth Lykes» v Bono prazna in »Columbia Trader« v ZDA prazna. GRŠKE LADJE itAgios Nicolaos« je priplula iz Kiosa z 291 t in odplula v Heraklion s 155 t,. uThetisii je pripeljala iz Calamata 430 t pomaranč in odplula na Reko s 101 t blgaa. Priplule so: (tPlotarkis Blassasii iz Kiosa z 276 t pomaranč, iiSiniagma-larkis Davakisti iz Zante s 120 t, »Bot-zosn iz Smirne s 420 t bombaža in «Eu-genian iz Kiosa s 492 t blaga. Odplule so: »Florinaii v Calamato s 552 t raz. bi., »Tassosit v Eleusis z 254 t blaga in »Andrianatt v Chioggio prazna. IZRAELSKE ladje so priplule: «Dro-mit« iz Calamata s 130 t blaga. »Elath« iz Hajfe prazna in »Comeniut« iz Haj-fe s 400 t pomaranč. ARGENTINSKA »Rio Quarto» je prispela iz Buenos Airesa z 2.368 t blaga; »Rio Belen« je pa odplula v Buenos Aires z 2.298 t blaga. PANAMSKA ladja »Santa Cruz« je pripeljala iz Buenos Airesa 1.933 t in se vrnila natovorjena. »Panenter Prise« je pripeliala iz Norfolka 7.615 t premoga. EGIPTSKA ladja »Pori Said« je odplula na Reko prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE »Zagreb« je priplula iz Aleksandrije z 285 t blaga in odplula v Benetke; nato se je vrnila iz Benetk in vkrcala 252 t volne, 1.416 kub.in lesa in 68 t raz. bi. ter odplula v Levant. »Gorica« je prispela iz Emdena s 7.775 t premoga in odplula skozi Šibenik v Levant s 640 kub.m lesa, 1.458 t nitrata in 309 t raz. bi. »Užice« je priplula z Reke s 5 t tobaka in odplula v Famagusto 397 kub. m lesa in 65 t raz.bl. Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Sarajevo« okrog 6. dec. iz Egipta, »Solin« 6.XH. iz Turčije, »Hercegovina« 8.XII. iz Carigrada, »Titograd« 12.XII. iz Egipta, »Vis« 10.XII. iz Turčije, »Vranic« 16.XII. z Reke in »Žužemberk« 20. XII. s Cipra. PLOŠČE IZ STISNJENE SLAME Neka britanska tvrdka je pričela izdelovati plošče iz stisnjene slame, katere že uporabljajo v stavbar zavarovanjem proti toči Pri italijanskih kapitalističnih zavarovalnicah, od česar pa so imeli mnogo več škode kot koristi. Premije, ki Uh morajo plačevati zavarovanci so seveda izračunane tako, da imajo kapitalistične zavarovalnice pri tem o-gromne dobičke, zavarovanci pa škodo. Škodo, ki jo napravi toča ne more namreč popraviti nobeno zavarovanje; njo je mogoče po zavarovanju; le razdeliti na več let. Ako pa je vinogradnik stalno zavarovan v. kapitalistični Zavarovalnici mora v obliki previsokih premij odplačevati ne le dejansko škodo, ki jo dela toča, ampak tudi mastne dobičke, ki jih uživa zavarovalnica, Zato odločno odsvetujemo našim vinogradnikom tako obliko zava-rOvanja; pač pa jim priporočamo, naj hi se začeli pa primeru zavarovalnic za govejo živino zanimati tudi za zadružne zavarovalnice proti toči. Take zavarovalnice bi se morale u-stanoviti za vsako večjo vas posebej, ali pa za skupine sosednih vasi, n. Pr. ena za repentaborsko občino, ena za zgoniško, dve ali tri za nabrežinsko in tako tudi za tržaško okolico in tržaško Istro. Vse skupaj bi se morale potem združiti v ‘zvezo zavarovalnici proti toči; ki bi skrbela za to, da bi se vsaka po toči povzročena škeda enakomerno razdelila na vse vinogradnike v naši coni. Za letošnjo točo v re-pentaborski občini n. pr. bi moral žrtvovan vsak vinogradnik nekaj manj kot 1 ‘ liter za vsak pridelani hi vina. Razen tega bi se morala »zveza« brigati tudi za najmodernejše organizirano borbo proti toči sami, ker »po teči zvoniti :e prepozno«, Ako bi tak vzajemno-zavarovalna organizacija že delovala bi torej re-pentaborski vinogradniki ne zgubili letos 62,5% svojega vinskega pridelka, ampak komaj en odstotek. Zato bi morali biti prav oni prvi, ki bi se Začeli gibati za uresničenje te zamisli, t. ?. za organizacijo vzajemnega) zavarovanja proti toči. Središče repentaborske občine je na Colu, pod repentaborsko cerkvijo. Tam je občinska pisarna, ki je začasno pomeščena na Poklonu, kateri leži na glavni cesti Opcine-Dutovlje in ki je bolj znan pod imenom Repenta-bor. Kmalu pa bo občinska pisarna premeščena v skoraj dograjeno novo, lepo občinsko poslopje na zapadnem koncu Cola, od koder vodi POf v Veliki Repen. Nedaleč od občinskega poslopja je tudi nova zgradba za otroški vrtec in nekoliko naprej proti središču . Cola ljudska šola. Pristnih kmetij ni več v tej vasici, ki šteje 70 hišnih številk, med temi 5-6 kmečkih dvorov in 6 hiš brez zemlje. Živinoreja je razmeroma dobro razvita, boljši gospodarji imajo 6-9 glav goveje živine, drugih 6 gospodarjev pa od 1-4, Vsega skupaj je na Colu 53 glav goveje živine in' 16 prašičev; V Fernečah (7 hiš na sežanski cesti, ki snadajo zdaj v repentaborsko občino imajo 20 glav goveje živine. Pašnikov in sena imajo na Colu približno dovolj za sedanje število goveje živine. Ker pa je ta tudi glavna gospodarska panoga, bi se morala skoraj gola gmajna tudi na Colu korenito zboljšati, da bi se povzdigni a živinoreja. Razen tega se kmetje tožijo, da so davki za sedanje gospodarske razmere pravisoki. Bivša italijanska vlada je primorski Kras od Opčin da Furlanske nižine v gospodarskem pogledu popolnoma zanemarjala, ker je delala na to, da bi naši kmetje obubožali in se izselili ter se tako umaknili italijanskim priseljencem, ki naj bi 7'rst tudi jezikovno spojili z Italijo. Sedanja vlada pa ne more imeti takih namenov; zaradi tega pričakujemo, da bo storila vse, kar je od nje odvisno, da se tudi naš Kras gospodarsko povzdigne na višino, ki jo omogoča moderna tehnika. Vlada res prispeva 38% za čiščenje kraških pašnikov in kmetje so ji za to hvaležni, toda za tako delo imajo na\ razpolago, le svoje roke in ročno orodje ter premalo časa. Čudni občutki obdajajo človeka, ko g'eda danes na tako ročno delo, danes, ko ljudje z. pomočjo ogromnih strojev ta-korekoč kar cele gore premikajo! Tako sem videl nat Opčinah, kako so A-meričani z stroji zravnali kraško pustinjo za igrišče. Le taki stroji bi mogli divjo kraško romantiko spremeniti v sicer manj romantične, a Zato mnogo bolj koristne zelene gozdove in plodovita polja. Pravega polj« imajo coljski kmetje zelo malo. Njih njive ležijo skoraj vse v onem manjšem delu lepega repenta-barskega dola, kjer je železniška postaja in ki spada večinoma pod Jugoslavijo, z vasicama Voglje in Vrhov-Ije. Vinski pridelek skoraj izključno teran — je neznaten, komaj 100 hi. Od vseh pridelkov se je obneslo letos le seno. Zato pa je otava popolnoma izostala. Nekaj ječmena in radiča za domačo uporabo; krompirja in ajde so pridelali komaj za seme. Drv za kurjavo imajo dovolj. Skupni co?slco-velikorepenski jus z) borovci in skoraj golo gmajno je zdaj v občinski upravi. Sadjarstvo neznatno, za prodajo ne prihaja vi poštev. Iz vsega tega je razvidno, da eolski vaščani nikakor ne morejo živeti samo od kmečkega dela. Razen tistih, ki nimajo svoje zemlje, si morajo tudi kmečke družine pomagati z delom v kamnolomih ob cesti, ki vodi iz Velikega Repna na Opčine. Nekateri ho- dijo na delo v mesto in sedaj je nekaj zaslužka tudi pri gradnji nove ceste iz Cola v Vel. Repen, ki se gradi vzporedno in nekoliko niže od sedanje. Tudi druge ceste, posebno cesta proti Poklonu, so dobro popravljene. V vas je napeljan kraški vodovod iz Stiva-ua, na katerega pa se ne morejo preveč 'nanašati, ker je zelo- slabo napravljen in ga je treba večkrat popravljati. Kakor po drugih vaseh dobivajo tudi na Colu vladne prispevke, razen za že omenjeno čiščenje pašnikov, tudi za nove trtne nasade, nove hleve in betonirana gnojišča. V Zagradcu zapadno od Velikega Repna, o katerem bomo prihodnjič govorila, živita dva dobra kmeta. Ddru-gih hiš tam ni. V Malem Repnu ali Repenču, kjer prebiva 55 družin, živijo le tri od poljedelstva; vse druge od dela na bližnji proseški postaji in drugod. Tudi v. repentaborski občini govorijo ljudje, da je njih sedanji gospodarski položaj vsekakor boljši, kot je bil pod Italijo; tudi sicer se počutijo mnogo bolje in dihajo svobodneje, ker niso več nadlegovani od karabinjerjev in drugih italijanskih upravnih organov. -od- Stran 4 GOSPODARSTVO 8. decembra 1951 'eSthik KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-58 Notranji lit&lajanski trg se razvija več ali manj vzporedno z mednarodnim trgom. Mednarodni trg kmeiijsKiii pridelkov se ie umirn. Danes ni vec listin skokov na mednarodnem živilskem trgu, ki so se pojavni več mesecev po izbruhu korejske vojne. Trgovci računajo, da bodo ugodne vesti s Koreje vplivale tudi na notranje trge v posameznih državah. Med kupci vlada v Italiji še vedno velika previdnost. Trg postaja tu pa tam nekoliko živahnejši, oživel pa ni tako, kakor bi si žete'ii prodajalci. Niti bližajoči se prazniki niso prinesli pričakovanega oživljanja. Verjetno je, da se bodo nakupi pomnožili v zadnjem trenutku, tik pred prazniki. Povpraševanje po žitu, t- j. pšenici je srednje, toda tudi ponudba ni velika. Tako nastaja ugoden položaj za precej čvrste cene. Tako je poskočila cena trdega žita v Južni Italiji. Kupčija s koruzo je precej živahna, vendar se sklepajo kupčije za manjše količine. Cena riža je nekako ustaljena po zadnjih poviških. Slinavka se je med živino v Severni Italiji precej razširila v smeri proti nekaterim pokrajinam Srednje Italije. Zaradi tega so mnoge trge zaprli. Ponudba klavne živine je bila večja kakor povpraševanje. Kljub temu so cene ostale neizpremenjene. Cene mastnih svinj so stalne. Cene perutnine so se okrepile. Jajca bodo kmalu dosegla svoj višek. Maslo se je nekoliko podražilo. Povpraševanje narašča, medtem ko se je ponudba zmanjšala. Cene masti in prekajenega mesa so ostale v bistvu neizpremenjene. Kupčija z olivnim oljem je bila nekoliko živahnejša zlasti v Bariju. Računajo, da bo letošnji pridelek obilen. Tudi pri vinski kupčiji je nastopilo precejšnje oživljenje. Prodajalci držijo precej visoke cene. Cene mandeljnov kažejo nagnjenje navzdol. Povpraševanje po pomarančah je večje. Cena orehov je šibkejša. ★ ŽITARICE PADOVA: pšenica fina 6.650-6.750 lir za stot, dobra 6.550-6.650 navadna 6.450-6.550; koruza marano 5.900-6.000; rumena koruza 5.400-5.500; činkvantin 5.500- 5.600; bela koruza 5.300-5.400; rž 6.200-6.300; oves 5.600 5.700; ječmen 6.000-6.200; pšenična moka tipa 0.0 8.600-8.750, tipa 0 7.850-8050, tipa 1 7.650-7.700, lipa 2 7.450-7.500; pšenični otrobi 4.200-4.300; pšenični zdrob tipa 0 10.100-10.200, tipa 1 9.000- 10.000; koruzna moka bela in rumena 6.100-6.300, koruzni otrobi 3.700-3.800. VERONA: pšenica fina 6.700-6.800, dobra 6.500-6.600, navadna 6.300-6.400; oves 5.400-5.600; rž 6.500-6.600; neolu-ščeni ječmen 6.000-6.100; belo proso 5.700-6.000; proso »paglierino« 5.500-5.700; koruza marano 5.950-6.050; rumena koruza 5.650-5.750. ŽIVINA REGGIO EMILIA: živina za zakol: voli I 320-340, II 290-310; krave 1 270-280, II 230-260; junci I 320-340, II 310-320; junice 320-350; teleta 50-70 kg 500-530, 70-90 kg 530-540, nad 90 kg 540-570. Živina za rejo: teleta 50-70 kg 510-540, 70-100 kg 540-560; voli za delo 300-360; krave mlekarice 160-180.000 komad. PIACENZA: teleta za rejo 460-510; teleta za zakol I 560 580, II 340 380; telički 360- 380; junice za rejo 6-12 mesecev 340-400; junice in junci za zakol I 320-360, II 260-280; krave mlekarice 150-170.000 komad; krave za zakol I 260-280, II 200-220; voli I 320-340, II 220-260; voli in junci za delo 330-350; biki za zakol 330-360. MLEČNI IZDELKI CREMONA: maslo I 920-950, II 830-850, III 820-830; sir krajevne proizvodnje svež 400-440, majski 1951 480-500 zimski 1950-51 470-530, majski 1950 550-610; emmenthal svež 540-560, o mesece star 570-600; italico: svež 350-360; laleg-gio svež 350-360; sbrinz svež 500-530, star 3 mes. 550-570; provolone svež 470-490; 3 mes. star 540-570. MILAN: za kg fco sirarna: lombardsko maslo 940-950; emiljsko 920-930; čajno maslo 980-990; emiljski sir proizvodnje 1949 640-700, proizv. 1950 550-600, proizv. 1951 480-520, sir krajevne proizvodnje 360-3801 sbrinz 430-460; emmenthal 530-560; provolone 470-490; gorgonzola 370-390; italico 450-470; ta-leggio 340-360. OLJA PADOVA: olivno olje ekstra 43-44 tisoč lir stot, fino 41.500-42.000, navadno 41-41.500; dvakrat rafinirano A 41-41.500, B 39.500-40.000; semensko olje 1 37.800-38.000, II 37.500-37.800. BARI: olivno ekstra do 1 stop. kisi- 37.500- 38.000, fino de* 1,5 stop. kisi. 36- 37.000, dobro do 3 stop. kisi. 34.500-35.000; dvakrat rafinirano A 37.500- 38.000, B 34.500-35.000. VINA MILAN: za stop/stoot fco milanska postaja: črno vino Piemonte 10-10,5 stop. 410-430, 11-12 stop. 440-480; Oltre-po pavese 10-10,5 stop. 400-420, 11-12 stop. 430-470; črno Mantovano 9-10 stop. 380-390; Valpolieella in Bardolino 540-580; emiljsko 9-10 stop. 410-450, 11-12 slop. 450-470; toskansko navadno vino 370-390; črno Marche 360-370; Bar-Jetta ekstra 13-14 stop. 400-430, navadno 370-400; belo Sansevero 380-390; Squinzano 410-430; piemontski moškat 7.300-7.500 lir stot. ' PAPIR TURIN: tiskovni papir satiniran ne-klejen 20-22.500 lir stot, polklejen 21-24.500; pisarski papir neklejen 22.000-25.500; polklejen 28-34.500, Idejen 37-43.000; trikrat klejen za obrazce 40-43 tisoč; registrski brezlesni neklejen 27.500-31.000, polklejen 33-36.000, klejen 40-44.000; pisemski papir srednje kakovosti 33-36.000, fin 40-44.000, ekstra 48-55.000; prepisni papir za kopje 68-73.000; risarski papir 53-58.000; beli pergamin srednje kakovosti 40, 60, 80 g 33.000; karton siv navaden 8.500-9.500; karton duplex in tripiex od navadnega do finejšega 15-23.000; karton beli duplex ali triplex 20-32.000; kar-tončini beli in barvani navadni 28-33 tisoč, fini 38-44.000, tipa Bristol 47-58.000. KOŽE REGGIO EMILIA: osoljene kože z repom za kg fco grosist: voli do 40 kg 350-370, nad 40 kg 360-375; biki do 40 kg 310-320, nad 40 kg 280-290; teleta 3-6 kg 800-820, 6-8 720-730,. 8-12 kg! 600-610, 12-20 kg 500-510, 20-26 kg 420-430; teleta do 30 kg (z glavo in parklji) 380-390; konji 200-210; mezge 150-160; osli 110 12j; ovni (svtže k žet 34,-350, ovn / (suhe kože) 850-870; zajci (suhe kože) 210-220; jagnjeta 400 lir za kožo. SIENA: krave in voli od 40 kg naprej 400-420 lir kg, do 440 kg 396-415; biki 315-335; teleta 3-8 kg 800-850, 8-12 kg 600-650, 12-20 kg 550-580, 20-26 kg 440 460, 3-8 kg brez glave 770-800. MODRA GALICA Rimski odbor za cene je po posvetovanju s prizadetimi proizvajalci in potrošniki predložil medministrskemu odboru za cene1 nove cene modre galice. Po tem predlogu bo stot modre galice stal vsaj 5-000 lir več kakor doslej, tol se prave, da bodo cene dvignili od 13.500 na 18.500-19.000 lir za stot. Gre za povišanje 37%. Po poročilu omenjenega odbora ima Italija razmeroma dovolj bakra na razpolago; njene zaloge znašajo 21.400 ton. Računajo, da bodo Vesti o ugodnem poteku pogajanj za sklenitev premirja na Koreji niso izzvale posebnega odmeva na mednarodnih tržiščih surovin. Oboroževanje velikih sil se nadaljuje ne gllede na trenuten položaj mednarodnih političnih odnosov. Značilno je, dia je nova britanska vlada takoj po svojem nastopu poudarila potrebo, da se še nadalje kopičijo zaloge strateškega blaga. Angleška vlada je v odgovor na interpelacijo nekega poslanca objavila zanimive podatke o razvoju cen na dolarskem in šterlinskem področju po 24. aprilu 1951. Iz teh podatkov je razvidno, da se je cena pšenice na dolarskem področju dvignila za 8%, cena koruze za 4%, cena bakra in svinca za 12%, cinkp za 11%, medtem ko je cena bombaža nazadovala za 6%. Razvoj cen na šterlinskem področju: kakao je nazadoval za 25%, kavčuk za 28%, cin (kositer) za 18%, juta za 27%, sizal za 14%, volna za 49-57% različno po kakovosti. Padanje cen na šterlinskem področju je neugodno vplivalo na angleške dolarske rezerve. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 30'. novembra napredovala na 266% (od 257 5/8), cena koruze pa na 188% (od 186 3/8). K dviganju cen je gotovo pripomogel povečan izvoz iz ZDA, ki so od julija do oktobra izvozile 150 milijonov bušlov pšenice, moke in teste- iz tega bakra proizvedli 800.000-840-0. 0 stotov modre galice, s čimer bodo potrebe notranjega trga pokrite. ARAR je nakupil baker na zunanjih trgih v času, ko so bile cene zelo visoke. KAVA TRST: Srednje cene kave fco hangar Trst v dolarjih za 50 kg netto: Rio N. Y. 5 50; Rio N.Y. 2 52; Santos Superior 60,50; Santos extra prime 63; Haiti naravna 62; Salvador 64; Kostarika 73,50; Gimma 445 šilingov; Moka Hodeidah I 485 šilingov. Srednje kvotacije kave pri viru proizvodnje: Rio N. Y. 5 good large bean greenish 368 šil. cwt cf Trst; Rio N.Y. 7 good large bean greenish 354 šil. cf Trst; Santos good fine road strictly soft, crivello 18, 453 šil., cf Trst; Minas 2, crivello 17 good to; fine road gree-nish 385 šil. cf Trst. Cene v kliringu: Santos extra prime, f'ancy- 18-19, 61,10 dol.; Santos extra prime, fancy, crivello 17 1/2 59,25 dol-; Santos extra prime good large bean 57-75 dol.; Minas 2 crivello 17, 49, 50 dol.; Victoria N-Y. 5, crivello 18 47,90 dol.; Victoria N.Y. 5, crivello 17, 46,50 dol.; Victoria N.Y. 7 44,50 dol-; Eguador extra Superior 52 dol-; Haiti II 54,50; Haiti xxx 56; Haiti xxxxx 57 dol. vse fob mesto proizvodnje. Srednje cene za neocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto: Rio N. Y. 5 1.190; Rio N.Y. 2 1.210; Santos Superior 1.340; Santos extra prime 1.365; Gimma 1.315; Moka Hodeidah I 1.385. KAKAO, SLADKOR IN POPER TRST: Kakao Accra v zrnju good fermented vkrcanje v mestu proizvodnje 230 šilingov za 50 kg cif Trst, vkrcanje v Londonu, blago že pripravljeno za vkrcanje 240 šil. za 50 kg cf Trs1; Eguador Superior 37 dol. za 50: kg cif Trst, blago pripravljeno za vkrcanje; Accra v zrnju ocarinjeno blago ponujajo v skladišču grosista po 730 lir kg. Rafiniran sladkor ponujajo po 178 dolarjev tona v prosti luki. Češkoslovaški in madžarski sladkor kvotira 160 dol. fco tržaško pristanišče, angleški pa 171 dol. cf Trst, blago pripravljeno za vkrcanje. Poper ponujajo pri viru proizvodnje po naslednjih cenah: Malabor črni izbran 1.225 funtov šteflingov za tono cif Trst; Lamkong črn 1.274 funtov šterlingov za tono cif Trst. nin (lansko leto v tem času samo 69,6 milijona bušlov). Vlada je napovedala, da v prihodnjem letu ne bo omejila površin posejanih s koruzo in rižem. SLADKOR, KAVA IN KAKAO Pri sladkorju niso na newyorški borzi nastopile posebne izpremembe, tečaj 30.XI. 4,85 (teden poprej 4,75); isto velja za kavo tečaj 30.XII. proti izročitvi v decembru 52,55 (teden poprej 52,75) stotinke za funt. Cena kakaa je nekoliko napredovala — od 27 na 28,25 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Cena čaja na vzhodno-azij-skih trgih je ostala v glavnem nespremenjena. Po zasebnih podatkih bo svetovna proizvodnja kave 1951-1952 dosegla 36,175.000 dolgih ton (v sezoni 1950-1951 35,730.000 1). VLAKNA Volna je v New Yorku nekoliko napredovala, in sicer od 164 na 169,50 proti izročitvi v decembru, od 160 na 167 proti izročitvi v marcu. V Franciji (Roubaix) se temu nasprotno opaža nazadovanje od 1.290 na 1.260 frankov za kg proti izročitvi decembra in januarja, od 1.300 na 1.270 proti izročitvi v februarju. Pri volni se .splošno opaža še vedno težnja navzdol. V Avstraliji, Novi Zelandiji in Južnoafriški zvezi so računali, da bodo novi nakupi volne s strani Američanov potisnili cene navzgor. Toda to so bili v bistvu le računi brez krčmarja. Pokazalo se je, da na razvoj cen ne vplivajo vedno sa- V V V — MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 7/XI 21/XI 5/XII Pšenica (stot. dol. za bušel) 256 — 269.75 265 — Koruza „ „ „ „ 180. Vr 189.25 189.6/8 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 28.70 28.70 28 70 Cin ,, ,, ,, 103.— 103.- 103 — Svinec „ „ „ 19.— 19 — Cink „ „ „ 19.50 19.50 19 50 Aluminij ,, ,, ,, 19.— 19,- 19,— Nikelj „ „ „ 56.50 56.50 Krom (dol. za tono) 54,— 54.— 54.— ž. srebro dol. za steklenico 220.— 219 — 218.- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 227. - 221.- 227,— Cink „ „ 192,— 196 — 198.— Svinec „ „ „ „ 176.50 176.50 176 50 ALEKSANDRIJA Bombaž ,,Karnak“ I. (v. talerjev za kantar) .... 145.80 153.25 172.30 „ „Ashmouni“ L „ „ ) 91 — 101.60 101.26 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 196.80 195.10 — VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRll V TRSTU 22. XI. 5. XII. Min. Maks. Funt šterling 8.525 8.425 8.400 8.525 23. XI. 6. XII. Min. Maks. Napoleon Dolar 6.700 6,450 6.450 699 693 693 6,700 703 Južna železnica 1 448 1.454 1.432 1.454 Francoski frank 156 159 156 161,50 Splošne zavarov. 6.380 6.540 6.300 6.540 švicarski frank 16! 159 158,75 161 Assicuratrice 813 830 813 830 Funt št. papir 1.620 1620 1.615 1.640 Riun. Adr. Sic. 1.890 1.8 8 1.880 1.975 Avstrijski šiling Zlato 21,50 — 21 904 887 883 26 904 Jerolimič > Istra-Trst« 3.600 740 3.700 750 3.600 740 3.700 750 »Lošinj« 10.000 10.000 10.000 10.000 Martinolič 2.500 2.500 2.500 2 .500 BANKOVCI V CUR1HU Premuda 8.500 8.500 8.500 8- 500 dne 5. XII. 1951 Tripkovič 7.700 7.700 7.700 7.700 ZDA (1 dol.) 4,3(:3/8 Belgija (100 fr.) 7,95 Tržaški tramvaj 580 580 580 580 Anglija (1. f: št.) 10,28 Holand. (100 fi., 104,- Openski tramvaj 950 950 950 950 Francija (100 fr.) 0,99 svedska (100 kr,) 69,- Terni 242,50 234,- 233,50 242,50 Italija (100 lir) 0,63 Izrael (1 f, št.) 2,20 1LVA 226 229.25 226 23? Avstrija (ICO šil.) 13,25 ppanija (100 pez.) 8,15 Zdr. jadr, ladjedel. 192 180 180 19-> Čehoslov (100 kr.) 0,60 Argent. (100 pez.) 16,- Ampelea 800 800 800 80q Nemč. (100 mark) 83,75 Egipt (1 f. št.) 9,30 Arrigoni 1000 1000 1000 1000 Slinavka se širi Naša zveza je že pred dnevi opozorila v »Primorskem dnevniku« tukajšnje živinorejce, da se je v zadnjem času močno razširila slinavka ali parkljevka po hlevih skoraj na vsem področju cone A Tržaškega ozemlja. Ker povzroča ta bolezen, pogostoma o-gromno škodo, je dolžnost vsakega kmetovalca, ki redi parkljarje-govedo, koze, ovce, in prašiče — da skrbno pazi na čim uspešnejšo omejitev širjenja te kužne bolezni in na lajšanje njenih posledic pri že okuženi živini- S tem namenom podajmo tukaj našim živinorejcem kratka navodila, da bodo kolikor mogoče obvarovali svojo živino pred to hudo boleznijo in njenimi pogubonosnimi posledicami. Zdravo živino obvarujemo najlaže pred slinavko, če ji pokladamo vedno v zadostni meri zdravo in tečno krmo. Živina mora dobivati tudi čisto pitno vodo in držati jo moramo v snažnem, svetlem hlevu in svežim zrakom. Priporočljivo je tudi zadostno gibanje živine na prostem, posebno ob lepem vremenu in posteljati ji moramo dobro s suho steljo. Živinske hleve je treba od časa do časa temeljito razkužiti, kar opravimo najlepše, če jih poškropimo. z 2-3% vodno raztopino modre galice ali pa s 5% kreolinom, in to s pomočjo škropilnice ali brizgalnice, ki jo rabimo za škropljenje trt. To delo opravimo ob suhem vremenu in kadar je živina na prostem. Ob vlažnem vremenu pa je priporočljivo razkuževanje hlevov in gnojnikov s prahom; živega apna. Ako se je bolezen že pojavila v sosednjem hlevu, tedaj je najboljše, da damo lastno živino takoj cepiti proti slinavki, kajti zelo verjetno je, da se bolezen kmalu zanese do zdrave živine in jo napade v prav hudi obliki. Na slinavki ali parkljevki obolelo živino naj oskrbujejo in molzejo le ene in iste osebe, ki morajo paziti, na največjo snago. Tuje osebe, ki nimajo v hlevu opravka naj v hlev sploh ne hodijo. Oboleli živini moramo pokladaii tečno in lahko žvečljivo krmo, oziroma mlačne napoje. Rane po gobcu in nosu ter seskih pa izpiramo z mlačno vodo. v kateri raztopimo malo kisa in kuhinjske soli. Ker napada slinavka lahko tudi ljudi, zlasti pa. otroke, je nujno potrebna največja snaga v stiku z ljudmi in oskrbovalec bolne živine naj nosi samo za hlev posebno haljo ter naj si roke in čevlje razkuži, ko pride iz o-kuženega hleva. Veliko pažnje je treba posvetiti tudi razkuženju (preku-hanju) mleka okuženih krav in je odsvetovati uživanje istega, kadar imajo te krave mrzlico, ali tresavico. Vsekakor pa morajo živinorejci javili na občini takoj, kakor hitro zapazijo, da je njihova živina obolela za slinavko in se ravnati po navodilih, ki jih v tem prejmejo od živinozdravnika. skega krompirja za naše kmetovalce 1 navedenih krajev po možnosti P ustreznem trgovskem podjetju v j, stu. V tem pogledu so se tudi že Pr. čela poizvedovanja o razpoložljiv0 in o cenah odgovarjajočega blaga. prav je dano upanje, da bo Slaven') Nabava semensbega kiompirja lahko dobavila nekoliko vagonov S6- menskega krompirja, vendar obstoja)1' mo strateški nakupi in da je važna tudi civilna potrošnja. Prav ta ne kaže že delj časa posebnega zanimanja za volnene proizvode. Po nekih računih znaša danes prebitek proizvodnje nad svetovno potrošnjo okoli 165 milijonov funtov. Bombaž kaže lahno napredovanje v tednu do 30. novembra, in sicer od 42,62 na 43,79 stotinke dolarja za funt na newyorški borzi proti izročitvi v decembru, od 42,28 na 43,43 proti izročitvi v marcu. V Aleksandriji je «karnak» poskočil od 161 na 175 talarjev za kan-tar (99 funtov) proti izročitvi v januarju in od 162 na 176 proti izročitvi v marcu; ašmouni od 101,60 na 103,25 za december, od 107,10 na 110 za februar: v Sao-Paulu od 352 na 370 kruzejrov za arrobo. Ameriška vlada namerava površino posejano z bombažem nekoliko zmanjšati za sezono 1952-1953. Cena kaže še vedno lahko težnjo navzdol in je za december 40%. KAVČUK Potek londonskega trga je bil razmeroma miren. Cena kaže še vedno lahko težnjo navzdol in je znašala za december 40% penijev za funt. Londonski trg je bil pod vplivom ostrega nazadovanja v Singapuru; to je imelo za posledico nazadovanje cene v Londonu za 1 penij pri funtu. V Singapuru je kavčuk notiral 30.XI. za december 39 3/16 penija za funt (teden poprej 40). bistvenih sprememb. Ameriška vlada je KOVINE Na trgu pisanih kovin ni bilo opaziti podpisala z družbo American Smelting Co. pogodbo za povišanje povečanje proizvodnje bakra, in sicer za 197 milijonov funtov na leto, od tega ostane za ameriško vlado 177 milijonov. 30.XL je baker notiral v New Yorku 24,625 stot. za funt, medtem ko je v Londonu proti izročitvi v juliju cena poskočila od 277% na 280 funtov za tono. Ameriški nadzorni urad je znižal za 1 dolar na 3 dolarje prodajno ceno tone že->eza in jekla pri grosistih. Glede piša nih kovin računajo v New Yorku, da bo približno poieL 1952 nastopilo splošno popuščanje -cen. Na prostih evropskih trgih so plačevali za baker 50-55 stotink dolarja za funt, za cink 285-290 funtov šterlingov za tono in za svinec 212% funta šterlinga za tono. V Zah. Nemčiji je svinec notiral l.XII. 190,50 DM za 100 kg, cink 195,00, baker 272,50 in cin 1.120 DM. Ameriška Reconstruc-tion Finance Corporation noče plačati za bolivijski cin več kakor 1,12 dolarja za funt, medtem ko zahteva Bolivija vsaj 1,50 dolarja. Spor je nanovo vzplamtel, ko sta prispela v Bolivijo dva člana ameriškega kongresa, da bi proučila nekatere bolivijske načrte, ki jih finansira ameriška Export-Import Bank. HMELJ Iz Nuerberga poročajo, da je bila kupčija s hmeljem v tednu do 30. novembra živahnejša. Cene so nekoliko popustile. Za Hallertauer pridelka 1951 so plačevali 525-540 DM za 50 kg, za SpaMer 575-600, za Tettnanger 580-600 in za planinski Hersbrucker 470-480. Letošnji pridelek z Zah. Nemčiji cenijo na 242.000 stotov; izvozna dovoljenja so bila izdana za 83.000 stotov; 10.000 stotov je še pri pridelovalcih. Potreba po dobrem semenskem krompirju je pri naših kmetovalcih zelo velika, zlasti za prihodnjo pomlad, ker je .bila letošnja letina le go-moljnice vsaj na tukajšnjem ozemlju zelo slaba. Tudi je potrebno, da naši kmetje in vrtnarji zamenjujejo bolj pogostoma doma pridelan krompir s semenskim krompirjem iz mrzlejšib krajev, ker se je domači pridelek povečini že močno izrodil. Saj tožijo, da jim krompir v zadnjih letih obrodi mnogo slabše in manj kot nekdaj, čeprav seme večkrat prav skrbno odbiramo. Tudi uradna statistika o tukajšnjih kmetijskih pridelkih izkazuje zadnja leta povprečni pridelek te gomolj-nice komaj okrog 70 kv. na ha, kar je izredno nizko povprečje, če pomislimo, da znaša to v drugih deželah kjer gojijo kakor pri nas mnogo krompirja, na splošno preko 150 stotov na hektar. To zelo nizko produkcijo za naše kmetijsko gospodarstvo velevažnega pridelka bo mogoče zopet dvigniti le z uporabo res dobrega, tukajšnjim razmeram ustrezajočega semenskega blaga. V tem pogledu mora biti dana prednost predvsem tistim vrstam krompirja, ki so se v naših zemljah in podnebnih prilikah že dobro obnesle. Predvsem je vrsta »Albona« (Labin) izredno zgodnja in uspeva še najboljše v beli ilovnati zemlji, ki prevladuje na našem ozemlju. Druga pride v poštev sorta »Zgodnji rožnik«, katero gojijo najrajši na Krasu in sploh v rdeči zemlji ter jo prav radi sadijo tudi naši vrtnarji zaradi njenega izbornega okusa in ker jo polži in črvi ne napadajo tako močno kot »Albono«. V Nabrežinskem okraju pa, kjer imajo navadno nekoliko več poletne moče kot na tržaškem Krasu, pridelujejo šc v znatni meri vrsto »Oneida«. Ta spada že med pozne sorte, ker obrodi šele avgusta oziroma; septembra in vsled tega nikakor ni priporočljiv za intenzivno kulturo, kjer mora kmet dobiti na svojem zemljišču vi istem letu vsaj dva pridelka, kar je za naše tukajšnje gospodarske razmere postalo nujno potrebno. Omenjene vrste podzemnice pa o-brodijo najboljše, če izvira njih seme iz Slovenije, predvsem pa iz Postojnskega in iz, Gorenjske. To se je izkazalo že v praksi skozi dolga desetletja pred zadnjo in posebno še pred prvo svetovno vojno, dokler je bila izmenjava semenskega in drugega blaga med tukajšnjim ozemljem in, njegovim vzhodnim zaledjem redna in stalna. Kmečka zveza bo ukrenila vse potrebno, da bi prišlo do dobave semen- težkoče, glede sorte »Albona« »zgodnjega rožnika«, ker se te le P'a težko dobijo, zlasti pa »Albona«, k' gojijo skoraj izključno v Istri. , Poleg navedenih sort krompirja, 0 katerih je težko dobiti odbrano, čis'0 vrstno blago za seme, so se na tukaj5 njem ozemlju prav dobro obnesle "e' katere vrste iz Holandije. V pošt6' pride predvsem vrsta »Eerstelinge«, 10 jo smatrajo na svetovnem trgu spl° za najzgodnejšo sorto. Potem pride vf' sta »Bintje«, ki je pa za nekaj tedne kasnejša od prve, zato pa še bolj r° dovitna Obe imenovani sorti šla rU menomesnati in zelo cenjeni na sv6' lovnem trgu. Izborne uspehe je (ia*a v naših krajih pred približno 20 le je belemesnala ^ danes žal sorta »Royals«, ki prav zgodnja. To sorto, je pa le težko dobiti za seme, ker jo na Ho- landskem malo več pridelujejo. Sp menski krompir iz drugih krajev ^ dežel se pa pri nas na splošno ni d0 bro obnesel, razen vrste »Boehms o" lerfruehste« iz Nemčije. Ta vrsta Pa je v resnici polzgodnja — čeprav P° imenu »najzgodnejša« Boehmova ^'1 ima rumeno meso ter okrogle gon10' Ije.^i jih pri nas ne cenijo. OBVESTILO KZ Kmečka zveza v Trstu obvešča sv°’ je člane, da ima možnost nabave ve6Je količine semenskega zgodnjega Ki'0”1 pirja »Fruemoehle«. Vsi tisti, ki se ?a' nimajo za nabavo, naj se prijavijo ^ sedežu Kmečke zveze Ul. F. Filzi Tajnitvo Zatirajte borovega prelca ribolov P1* Urad za kmetijstvo ZVU obvešča: a a) da je po zakonu z dne 20. m0) 1926. in 12. februarja 1938 zatiran)6 borovega prelca obvezno, b) Vsi laS' niki borovih nasadov, vrtov, park0 ali gozda, v katerih raste bor, so 0 ^ vezni zatirati borovega prelca na laS' ne stroške, c) S pobiranjem in poko"’ čavanjem prelčevih gnezd se m0'6 pričeti 15. decembra 1951 in kon6al pred 15. februarjem 1952. d) Gnezd' se morajo pobirati tako, da odrežem6 veje, na katerem se ta nahajajo. ce je na primer gnezdo v vršičku, ga m" ramo pobrati, ne da bi odrezali raSt ni vršiček, e) Pobrana gnezda se m’ rajo zažgati na licu mesta, f) Po 1 ' februarju 1952 bodo vsi kršilci, to Jc tisti, ki niso pobrali gnezd, kaznova"1 po zakonu. Pobiranje gnezd pa bo 0 dredii na račun kršitelja gozdarski ofl delek C.P.J.K. g) Gozdarski oddelek civilne policije ( v Ulici Monte GraP' pa št. 3-11 — tel. 23643) daje zaintei'6' siranim vsa zadevna pojasnila! KMEČKI KO L E D A R Na polju in njivi. Razvažajmo gnoj na njive, ki smo, jih namenili jaremu žitu in krompirju, če nam vreme še dopušča ga tudi raztrosimo in podor j i-mo. V nabrežju je primeren čas za setev pšenice »Mentana«, v kolikor se gojitev te pri nas še izplača. Očistimo odvodne jarke in napravimo po potrebi nove, da ne bo voda zastajala po njivah in delala močvirja. Ta mesec je tudi zelo pripraven za preora-nje travnikov v njive. Na vrtu. Nadaljujemo z gnojenjem in prekopavanjem zemlje za prvo pomladansko setev. Hlevski gnoj dopolnjujemo z umetnimi gnojili, ki jih trosimo še' pred kopanjem in pri tem u-poštevamo tudi vrste vrtnine, ki jih bomo gojili na posameznih delih vrta po načrtnem kolobarjenju. V zavetni in sončni legi sejemo v tem času lahko kodrasto solato reziv-ko in rano glavnato solato »Kraljico maja«. Sadimo tudi na odprte, četudi nekoliko vetrovne lege, čebulček in česen. Ako je na vrstu dovolj zemlje na razpolago, sejemo v njegovo sončno lego tudi zgodnji grah »ekspres« ali »alaska« in podobne. Sicer pa sejemo grah pri nas rajši v vinogradih. V vinogradu in sadovnjaku. Pripru vime si kole in beke za vezanje trt. Kole olupimo dokler so še sveži in jih namakamo vsaj teden dni v približno 5% vodni raztopini modre galice (brez apna), da bodo trajali v zemlji več let. Ob suhem vremenu nadaljujemo s paštnanjem za nov nasad trt in sadnih rej drevesc- V zavetnih legah in če je P skopana zemlja dovolj rahla, sadin'11 še vanjo mlade trte in drevekca. Za nji čas je, da odpravimo pred mrazeP prvo zimsko škropljenje, ki je zlaS važno za breskve in je prav korist111’ tudi drugemu sadnemu drevju. V kleti. Ne odlašaj več s prvin' P1' takanjem mladega viha. To delo P11’ raš odpraviti ob jasnem in mirn6'\ vremenu. Sode s pretočenim vino" moraš pogostoma — vsaj enkrat t6 densko — dopolniti do vehe. Ta, naj 0l’ tesno zaprta ali začepena s Čepon' 1 zdrave plutovine. Ne odpiraj vehe P° nepotrebnem in vino za pdskušnjo t°' či le skozi pipico iz trdega lesa ali P3 iz rogovine. PREGLED PLEMENSKIH BIKOV Obveščamo zainteresirane živin6 rejce, da bo prve dni decembra ješ6'1 skl pregled za potrditev plemensk bikov. Pregledani bodo vsi biki, ka*6 rih veljavnost potrditve, letna in P. letna, poteče v kratkem; ter bikci. so izvaljeni med oktobrom 1950 in i® nuarjem 1951. Ze potrjene bike in bikce, ki 'ztia jajo iz odbranih selekcioniranih kra j ni treba prijaviti, ker bo to preskr0 urad. Vse ostale bikce je treba pri)" viti še v tem mesecu Komisiji za $ ^ trditev plemenskih bikov v Ulici ^,lCr ga štev. 6-1 tel. 86-73. V primeru, kakšen bikec ne bi bil pregledan, k6 ga lastnik ni prijavil se bo smatral z<' prikritega. Proti lastniku se bo pos'6 palo, kot predvideva zakon. Sbocchelli rehihto TRIESTH 1415} Vin Kei/oltella 14 — Tel. 91 582 Macchine speciali per tutte le Industrie de! legno e loro utensili macchine automatiche per grandi produzioni di serie. Consulenze tecniche per nuovi impiantj — di (rasporto tru ioli, segalura e Progetli impianti pneumatici polveri di legno. Posebni stroji in orodje za vse vrste lesne industrije in avtomatični stroji za veliko proizvodnjo v serijah. Strokovni nasveti za nove naprave — Načrti naprav na stisnjen zrak za odvajanje žaganja, lesnega prahu in oblancev. AVIOPODJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 AVTOGABAZA Osebni avtobusni prevozi - trst ULICA MOKEKI 7 — ROJAN