HIIIIIIMIMMMIIIIIM "PROLETAREC" I j ve v ¡ » j je delavski list za i mislece čkatelje ; M>MMMMMMMMMM» ► * * i IM t ; Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list i < > i ► i > i > * > glasilo jugoslovanske socialistične gan of jugoslav federation, s. p. eeeeeeeee»»e»e»»»»e»»eee U. NO. 115? Knt*r«4 m wcmxI-cUm natter OmmUm «. 1»0T. at th. po.t offlc. * c Mögt», Hl., un dar UM At of Co«*»«.« •» MaroS Sri. KT». CHICAGO, ILL., 14. NOVBMMtA, (NOVEMBIE 14), 1929 Publ.âh.d Wpckljr at MM W. Mth 9!. LETO—VOL. XXIV. soc. Thomas pozi*) a na organ iza to rič n o delo ... ............... * SOCIALISTIČNI GLASOVI V NEW YORKU NARASLI 400 ODSTOTKOV Socialisti v Readingu dobili vse mandate v mestnem svetu in dva nova v šolskem odboru (glasovi socialistične stranke narasli razen v New Yorku in Readingu tudi v Bostonu, Bmffalm, Niagara Fallen in drugih mestih Dnevai listi v vseh ameriških | New Torka. Sedaj pa so glasovi narasli v politično normalnih rjir merah,, kar je ,za socialistično stranko toliko veselejsi pojav fka*. Solomon, socialistični kan-didat za kontrolerja, in Algernon Lee, kandidat za predsednika mestnega sveta, sta dobila okrog 90,000 glasov vsaki. Socialistični glasovi so narasli za polovico in več pri kandidatih v vse glav ne urade, in tudi glasovi, ki so jih dobili kandidat je za alder-mane in assemblymane (poslance) so zelo narasli od prejšnjih volitev. V nobenem okraju pa ni dobila stranka večino in taktr ostane vzlic temu velikemu številu glasov v mestni zbornici in državni zakonodaji brez zastopstva Norman Thomas in drugi pred stavniki socialistične organizacije v New Yorku po volitvah ne mirujejo, nego so začeli z organi-zatoričnim delom, da pridobe vo-lilce, ki so se izrekli zanje, za pristop v soc. stranko in za kam pa njsfko delo. Sodalirtična zmaga v Readingu Socialistična stranka v Readingu, Pa., je pri občinskih volitvah vsela kapitalističnim strankam zadnja dva mestna odbornika. Se daj so v mestnem svetu vsi odborniki socialisti. Dobila je tudi dva nova odbornika v Šolski svet, da jih ima sedaj štiri. Manj uspeha so imeli soeiali stični kandidatje v urade okraja (county) Berk, v katerem je mesto Reading in okoliške občine. ¡Medtem ko so' dobili zanje večino v mestu samem, so demokratje z večino, ki so jo dobili v okolici, jiadkrilili socialistično v mestu ter zmagali z malim številom glasov. V okoliških občinah je prodrlo več socialistov v alderman-ske in druge urade. Rasveseljiv napredek v drugih mestih. flor ia listič na stranka beleži porast glssov razen v New Yorku in (Readingu tudi v Bostonu, »Bjiffalu, Niagara (Fallsu in več drugih mestih, kjer so se vršile 3. novembra občinske ali okrajne volitve. »Strankino vodstvo se s tem ne zadovoljuje. Za zmage zrestih so dne 6. novembra, dan po županskih volitvah v New Torku, poročali o presenetljivo ^fffiein ttevttu glasov, ki jik je dobil socialistični kandidat za žu-pa n «i Norman Thomas. «Mnogi veliki dnevniki so v u* redniških člankih komentirali ta sanje ** nepričakovan pojav A in ga označevali zs svarilo newyor-ški demokratski stranki, oziroma njeni Tammany mašini pred rastočo nevarnostjo socialistične opozicije. Veliki newyorški dnevnik •Times' prhmava, da je dobil Tho-ftas blizu dve sto tisoč glssov iz "Vrst najinteligentnejŠih državljanov", kar je od takega lista pač priznanje, ki dela zavednim volileem samo čast. Moč taaunanitske malina. Sedanji župan James H. »Walker je bil seveda ponovno izvoljen s veliko večino. Dobil je nad 000 glasov. Tammanitska malin« razpolaga z ogromnimi denarnimi sredstvi in z aparstom, kateremu ni lahko kljubovati. Vsi mestni delavci, katerih je tisoče v ameriški metropoli, so obvezani delati za demokratsko stranko, in kdor ni dovolj '•priden", ga od-slove. Keuzpeh republikanskih kandidatov. (Republikanski kandidat kon-gresnik La G-uardia je dobil »68,-»4 glasov, daai je njegova stranka, posebno še on sam, računala «a zmago. La Gumrdia je eden enih republikanskih progresiv-eev, ki so v besedah zelo radikalni i» imajo v svoj kredit veliko radikalnih govorov, a v praksi cin-eajo in v kritičnih momentih se radi nagloma okrenejo in delajo ravno nasprotno od svojega, "radikalnega'' programa 'Republikanska stranka v New Torka ni prišla iz prošle kampanje prav nič "čsatno" iz borbe. Vsi njeni kandidstje, rasen enega* so propadli. V glasovih je prsporfno, vzeto v npoštev večje število volilcev, v primeri s porast jo socialističnih glasov naza dovala, ensko tndi demokratska stranka. ^ Thomas dobil 174*01 fk»«v Norman Thomas je dobil 174,-M glasov, kar bi zadostovalo da hi bil izvoljen za župana v marsikaterem velikem mestu. Od leta 1985 soj social «tični glasovi is JUipsna narasli 400%. Obakrat j* bil županski kandidat Norman Thomas. Leta 1925 je dobil 89,574 glasov. Morris Hillqnit jih je dobil I. 1917, kiV ja bil *u-P»aaki kandidat socialistična stranke, 14f>;l32. sli nsjveč, kar jih je do zadnjih volitev dobil **daj ksk socialistični kandidat v rirrmem mestu ameriškega ka-tfUlizma Tedaj so se okro/ Hillquha zbrali vsi protivojai slin knm panja sanj je vsbti-pozornost tudi izven "MOČA" VZUC PROHIBICIJI UJPLA AMERIŠKIH VOJAKOV NA POTI IZ ARHANGELA V U.S.A. ■ » t Žrtve ameriSke arhangelske ekspe dicije prepeliavane z vojaškimi Častmi. Ottmill PVM. P»fclta*l.f Omnu» IM «•».«» IM* RapsMtksaalra rtmki, ki raspolafa a aparatom, ¿ifar naloga je »*alja»itt prohihiatjo, jo "ashalks stran-mm m pradisdnih Hoor«r jm »uhac po propriiaaj«. Prohibiciji pravi "pUmenit aksparimeat". Od kar ima adipi «i.tracljo on v rokah, jo bilo pracaj arotacij, vpadov, tožba itd., * daiala ni mii bolj "suba" kot jo bila. "PraAo delajo joson, mo*t kipi, pod kotlički gori in butUtarija, i« «ra količkaj po trati. ja is vodno najbolj dobitko-Moft. Pm tudi as politima grsftsrjo jo tnko •♦■«i« •«joj»o. .......m........ i m «i......i umnimi» ii ■u* ■ * rsa V MMUONU JE KOM- , USTANOVA KI SLUZI ZA- VAIANHJ IN IZKORIŠČEVALCEM , t t ■ . f » ' i' 'i' 1 i' Babtistična cerkev v tekstilnem mestu izključuje člane Ameriške delavske federacije Plidkost in umazanost kapitalističnega "krsčanstva" zopet očitno dokazana Svetohlinski reskcionarji na jugu smatrajo, da je greh, ako delavec spada v unijo, kakor so pravili kaplani in fajmoštri po naših krajih, da je greh, ako si socialijt. Ampak če je bilo njihovo stališče ____________- vsaj deloma opravičljivo, kajti je potrebna jačja organizacija in1 socialistično gibanje je ne le eko- ____ J. — I.Lm___.^L ^ 4ti.il uir aK t-iu I i\ TYl lunL kampnnjs v ta namen je v teku. Z bo sodelovala v nji z vse mi svojimi močmi. 4 _ ^ Ui ste že poslali naročnino? Obnovite jo, ako hočete list redno , prejemati. nomsko nego tudi svobodomiselno, je pa stališče prvakov bapti-stične cerkve v Mariohu v nasprotju z logiko. S cerkvenih knjig so brisali okrog sto delavcev in njihovih žen, , ker so bili aktivni v prošli stavki, dasi jo ni vodila kaka komunistična "brez verska" unija, nego United Tev tile Workers nnija. katera je pri 'družena A. F. of »IIM||| Ocisodíi iz in asega fciibaiiajia ....................................................« «tt*»t«tttltt»»t** ttlttttttttttttttttt-tttttttftttlTMttt Tttl ................................................... Zapisnik seje eksekutive J. S.Z. dne 1. nov. 1929 «Prisotni Ale.sh, Godina, Vider,1 go, katero izdamo ta mesec za Lotrich, B. Novak, tajnik Pogoreli e, t Hip, Zaitz, Miško, Mary Udovich, Angeline Tich in gosta Garden ter Beniger. Maslach in Kokotovieh sta svojo odsotnost opravičila z zapoalje-nc itjo. 'Za predsednika seje izvoljen Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan. «Dopisi. —; Tajnik prečita pismo Jos. Sedmaka iz Conneaut, O., nanašajoče se na drganiza-torjčno delo. Prosvetni odsek: Tajnik Pogo-relec poroča, da je večja pošilja-tev raznih dramskih iger dospela, s katerimi bo ta odsek na razpola- člaustvo društev Izobraževalne akcije: Primanjkljaj bomo pokrili i» poznejšimi dohodki. Poročilo tajnica sprejeto na znanje. (Preide se na točko "Prihodnji zbor J. IS. Z." 8. Zaits v imenu posebnega odseka prečita ponov- ranti svoje poročila priredili pred zborom, da se bi jih (¿skalo Ur poslalo delegatom. Na ta način bi izostalo čitanje poročil in se bi lahko takoj začelo z razpravo. Zaitz izvaja, da je treba za vsak predmet nekoga, ki ga bo u-temeljil ter podal nasvete. Referati naj bi bili čimkrajsi, referan-te pa naj se porazdeli, da bodo zastopani z njimi vsi važnejši kraji. IiOtrich stavi predlog, da se re- no točke za razprav«, ki so bile ,^rate urêdi v teni in P°- predloiene že prejšnji seji in od- ročevalce imenuje i* raznih kra- ložene za to (bile so priobčene v prejšnjem zapisniku). Nato v svrho olajšanja razprave predloži sledeče: 1.) V katerem času prihodnjega leta naj se vrši osmi redni zbor T 2.) Določitev delegatskih pravic delegatom organizacij Izobra- ga organizacijam, ki so v laobr?- ževalne akcije ževalni akciji. Nadalje je v delu knjiga, ki jo izda Izobraževalna akcija in se jo razpeea med članstvo pridruženih društev. «Poročila tajnika JSZ.: V pro-šlem mesecu je bilo razpečanih več članskih znamk kot v kateremkoli drugem mesecu fekočega leta. Bilo je naročenih za 816 Članov. K novemu klubu JBZ. v New-burgu je na prošli seji pristopilo še 6 oseb, tako da ima danes okrog 15 članov. Tajnik kluba poroča, da se bo to število še izdatno pomnožilo in klub v Newburgu postane v doglednem času ena naj-jačjih postojank našega pokreta v okrožju Clevelanda. «Možnosti so, da dobimo kmalu klub tudi v Conneautu, O., in v ta namen sem v dogovorih a s. Jos. Sedmakom. Korespondiram tudi s somišljeniki v VVarreuu, O. in Jlentonu, iPa., v svrho da se obnovi klube J&Z. tudi v teh dveh naselbinah. Stranki smo letos plačali $630 Članarine. Do konca leta bo treba naročiti še kakih 50 članskiu znamk za novopristople člane. Od kar ima stranka sedanji sistem članarine, so se dohodki njenega glavnega stana zelo zni-zali posebno še zato, ker ao nekatere državne organizacije malo- 9.) Referati in référant je. jev. Sprejeto. Zaitz utemeljuje svoje priporočilo glede zastopstva slovenskih domov na našem prihodnjem zboru. Priporoča, da se bi povabilo našemu delu naklonjene uprave dvoran za pristop v Izobraževalno akcijo in pa da pošljejo delegate na naš prihodnji zbor. Gori ina izraža dvome v uspeh in praktičnost takega apela. Odziva 4.) Ali je možnost, da bi se do- P® njegovem mnenju ne bo. To bilo na ta zbor tudi kaj zastopni- HO Predvsem gospodarske ustano-kov slovenskih domov, ki bi sode- Jve> ""«jo «voje probleme, in bi lovali v razpravah za dvignjenje Jih naÄ lbor «« zanimal v atva-kulturnega dela in boljše koope-Jrch, ki z domovi nimajo stikov, racije med upravami dvoran ter 'A,eä j* protivnega mnenja. Mi-kulturnimi društev t ¡ sli» i,a bi koristno, če ae naj- 5.) Podvzame naj se akcija, deJ° med raznimi organizacijami da bodo na prihodnjem zboru za- »n upravami slovenskih dvoran stopana prosvetna društva v čim- WJB »tiki, ki dovedli do več-večji meri. Tajništvo naj sesta-1 8a sodeiovanja. Rateprave se vi, v koliko mogoče, seznam vseh udeleže še Vider, Novak, Miško, prosvetnih društev, ki ao naše-(0,iP» Mary Udovich, Garden in mu delu prijazna, pošlje naj jim drugi. Končno je sprejet pred-posebno pismo za pristop v Izo- da M uvrsti v dnevni red zbo-braževalno akcijo, in naj jih po- r» točko o slovenskih domovih vabi, da pošljejo na prihodnji 1 ozirom na izboljšanje upotreb-zbor delegata. ' iljavanja istih ter se v ta namen 6.) Kakšne korake je treba <*obi n* *bor poročevalce, ki ima-podvzeti, da se pridobi vse naše Jo z domovi največ izkušenj, klube in čimveč organizacij, pri-' v»der predlaga k & točki, da se padajočih Izobraževalni akciji, »eznam prosvetnih društev uredi da pošljejo delegate! |»n se jih potem povabi s posebnim Sledi razprava glede določitve pismom na pristop v Izobraževal-datuma. Blaž Wvak predlagaj"0 »kcijo. Ob enem naj se med in Angeline Tich podpira, d.i si "jim> vodi agitacija, da bodo na vrši prihodnji zbor dne 30. in 31., prihodnjem zboru zastopana s maja ter 1. junija 1930. Predlog svojimi delegati. Predlog apre-sprejet. Ijet. Pri drugi točki je bilo sklenje-1 z«>t* sugestira, da se izda ne-no, da imajo delegatje Izobraže- kaj cirkularjev a podatki o Izo-valne akcije JSE. na zboru vse braževalni akciji ter njenem de-delegatske pravice v razpravah in la ter se jih razdeli med članstvo.-sklepanju glede prosvetnega de- Sklenjeno, da se to izvrši. Aleš pravi, da je pred nami LEPA PRIREDITEV KLUBOV J. S. IV DETROITU 61 V nedeljo 10. novembra se je \ Slovenskem delavskem domu vrfcila lepa priredba »klubov št. 114 in W15 JNZ Bila je v prvi sta bila navdušeno sprejeta navzočega občinstva. Po programu se je razvijal n plesna in prosta zabava istotako ob obilni udeležbi. Mladina ;e l>ila zastopana v velikem številu ne samo zvečer na zabavi nego tudi tekom programa popoldne. Med udeleženci je bilo tudi ne- vrsti shod, a ni manjkalo tudi kaj sodrugov od drugih sociali drugih točk prograina. Udelež-' ba je bila obilna že popoldne ; dvorana je bila namreč polna, iu to vzlic deževnemu popoldnevu. Detroitski Slovenci ne žive kompaktno in do te dvorane imajo mnogi uro in več vožnje s poulično železnico ter busi, pa tudi % avtom vzame prilično časa. Prireditelji ho bili prav vzradoščeni nad tolikšnim posetom. Vstopnina je bila 50 in 26c. Program je otvoril z nagovorom s. Andrew Grum, tajnik mladinskega angleško poslujočega društva "Young Američana" SNHJ. in aktiven član JSZ. S«-liškarjevo p«sein "Kristus na klečei" je zelo lepo deklamirala A. Krašovce, angleško 4'The Bread Une" pa Mis* Potočnik. Nagla-šala je besede ne le pravilno nego tudi Čustveno/ kakor je potrebno v deklamacijaii. 1 Soc. pevsko društvo "Svoboda*' pod vodstvom učitelja John Berîizga je zapelo socialistično, temu pa je sledila predstava Upton Sinclair je ve enodejanke "The Second Story Man ', ki so jo igrali mladi člani in somišljeniki kluba št. 115 na zapadni strani. Vlogo Jim Faraday-ja je imel Rudy Klan-čnik; Harvey Austin-a, kom pa -nijskega odvetnika, je predstav- st;čnih organizaeij ter več Hrvatov. Motil ni zborovanja nihče. Poteklo je v najlepšem redu, kar s<* ne more reči o vsakem shodu med detroitskimi Jugoslovani. Razveseljivo je bilo gledati; kako pridno so delali sodrugi in sodruginje, eni takorekoč od zgodniega popoldneva pa do konca: zabava je trajala do polnoči. Izkazalo se je, da je taka aranžma za naše shode zelo priporočljiva. Da ni enoličnosti, je treba razen govorov tudi kaj deklama-cij, kratko predstavo in par pesmi. Vse to je vključevala ta pri-red ha, kar je omogočilo, da ?e lahko računa primerno vstopnino za pokritje stroškov, ki seveda nitio v majhni. Vendar je bil tudi gmotni uspeh prav povoljen. Večir prej je imelo v isti dvorani veselico mladinsko angleško poslujoče društvo 44 Wolverine * št. 677 SNPJ., na katero sta bila povabljena tudi sodruga Lotrich in Zaitz. Ko sta prišla v dvorano, sta bila pozdravljena z godbo in s. Klančnik ju je predstavil. Preko odra je bil velik napis v pozdrav omenjenima od društva "Wc^verine". Nato sta bila povabljena na večerjo h Klaneni-kovi družini. B. Zaitz je potem odšfl v dvorano "Slavulja" na ljal Frank Klančnik, in vlogo nje- Six Mile Rd., kjer so bili zbrani la, organizacij, ustanov in drugih mame pri odračunavanju deleža zadev splošnega značaja. ,V po- tudi vprašanje, kako pridobiti za od članarine, ki gre na strankin litičnih zadevah, ki se tičejo po- naše gibanje Hrvate in Srbe. Po- urad. Vsled tega je eksekutiva litičnega dela stranke, pa imajo trebno je, da podvasmemo v ta stranke na svoji prošli seji zak- posvetovalen glas. " namen definitivne korake, ljučila, da morajo tiste državne .Pri razpravi o tretji točki je Z*»tz predlaga, da *e izvsli od- organizacije in federacije, ki po- Alesh mnenja, da smo imeli na b°r treh članov, ki naj išče stike hirajo prejšnjo članarino, odra- prošlih zborih preveč referatov in * našimi somišljeniki med Hr- čunavati stranki tak delež, kakrš- premalo razprav. Svetuje, naj se vati in Srbi ter o svojem delu po- nega je prejemala po prejšnjih za prihodnji zbor to popravi. Gar- roča seiam eksekutive. določbah. den se z izvajanji Aleša deloma Tzvolieni v ta odbor Pogorelec, V konvenčnem fondu imamo strinja, vendar pa je potrebno, Peter Kokotovieh in Zaitz. danes $1,346.7«, do prihodnjega da je na takih zborih nekomu po-1 Sklenjeno, da se o pripravah zbora bomo pa imeli na podlagi verjena naloga in odgovornost. ™ hodoči zbor razpravlja na pri- sedanjih dohodkov okrog $1,600. d* predmet obdela, da se nanj hodnii seji. Stroški prošlega zbora, kolikor se prinravi in ga prinese pred zbor Zaključek seje. zvezine blagajne tiče, so bili v obliki, ki omogoči uspešno raz-J --- $909129. Toliko v informacijo, pravo in zaključke. Novak priporoča, da bi refe- "Prolstarca". ko boste pozneje razpravljali o prihodnjem zboru. Kultnrnih organizacij, to je takih, ki se pečajo edino s prosvetnim delom, je v Izobraževalni akciji devet. Te so v naselbinah Sheboygan in "Milwaukee, Wis.; Ali ste čitali "»Proletarca " z San Francisco, Calif.; Waukegan, dne 7. novembra na prvi strani, 111. (dve); Detroit, Mich, (dve); kjer eksekutiva J. S. Z. poroča, Tanonsbnrg, iPa.; Pnsblo, Colo, da bo prihodnji ali otomi redni To navajam v pojasnilo, Jcer je zbor JSZ. dne .'Mi—31. maja in 1. sgenda, ki jo je predložit pose- junija prihodnje leto! ben odsek za prejšnjo sejo, vse-! Videli ste, da hoče eksekutiva bovals določbe glede represents- iz tega zbora napraviti največjo cije na bodočem zboru in kritja konvencijo, kar jih je imelo ke- stroškov. Imenovane organizacije daj jugoslovansko delavstvo v plačuieio po en dolar mesečno tej deželi izven podpornih orga-, Člsnsrine. jnizaeij. Vršila ae bo ob priliki H koncu naj omenim, da ima dvajsetletnice Jngoslovsnske so- J8Z. v uprsvnem fondn $279.06. clalistične zveze, in petindvajset- kar ne bo zadostovslo za nokritie letnice njene slovenske sekcije ter MroŠkov. kijih bomo imeli s knji- nsšega glasila " Proletarca'\ Ker nja. j Naročajte knjige is knjigarne gove žene je imela Helen Skvarce. Režiser je bil s. Fr. Česen. Ta igra, ki je globoke socialne vsebine, je občinstvu zelo ugajali, kar je pokazal navdušen aplavz. Vsi igrale! so častno rešili svojo nalogo. * •Po igri je bil predstavljen prvi govornik s. Donald J. Lotrich, ki jg govoril o položaju, pomenu «ivlienja, oziroma v čem ima iiv-Ijf nje pomen, o nalogah mladine, o naših klnhih in Proletarcu. Njegovim izvajanjam so navzoči z zanimanjem sledili in po programu je pristopilo v naš pokrot okrog petnaist novih« članov, večinoma mladina. Donald J. Lotrich je govoril angleško. Slovensko je govoril s. Fr. Zaitz» ki je slikal pravilo dvojne mere v kapitalistični uredbi, in navajal v dokaz vzglede v poslednjih in prošlih stavkah, 44oljno korupcijo" ter druge. Naglašsl je, da je za napredek delavskega ljudstva prvi pogoj vzgoja in samozavest. Naglašal je zasluge detroitske naselbine za probujo našega nroda v tej deželi in d<*-jal, da stori sedaj lahko še veliko več, ker je naselbina v poslednjih letih zelo zrasla in ima mnogo spoAobnih moči. Oba govora člani in članice soc. pevskega d ruš. 4'Svoboda", nato pa se vr-nil v ISlov. delavski dom na društveno zabavo. Drugi dan sta bila Lotrich in Zaitz povabljena n." sejo mladinskega društva "Toung A merica n»M, kjer ju je predstavil društveni predsednik Herman Rugel. Imela sta kratke nagovore in potem prisostvovali seji. Želeti je, da se bi članstvo obeh klubov večkrat zavzelo za aranži-ranje podobnih prireditev, ker nas zbližujejo, negujejo boljše razumevanje za sodelovanje in ob enem nudijo sodrugom in somišljenikom lepo zabavo. Poročevalec. DEBATA 0 PROHIBTCIJI V KLUBU ŠT. 1. Chicago, 111. — Po seji kluba št. i v petek 22. novembra ' zvečer bodo naši mladi člani debatirali o prohibiciji, za in proti. Proti D. •T. Lotrich, za Oscar Godina. Proti John Kopach, za Johnnie Rak. iPredliodoval lb0 Fr. Buric. Ta diskuzija bo prva te vrste v našem klubu. Vstop je vsakemu prost. V nedeljo 1. decembra priredi klubov pevski zbor 4Sfi5., v agitaciji za Proletarca in na polju agitacije za napredne podporne organizacije najmočnejša skupina, mora biti na prihodnjem zboru zastopana častno s čimveč-jim številom delegatov. Citali smo, da bodo januarja članstvu JSZ, dana na referendum mewta Detroit, Waukegsn in Chicago, kajti ta tri so bila na problem kongresu JHZ. tiomini-rana, in za enega teh se bo moralo odločiti članstvo s splošnim glasovanjem. Tudi o tem se bo lshko razpravljajo na nsši konfe-renei. Vsi listi so poročali o velikem nspehn socialistične strsnke v New Yorku pri zadnjih županskih vo- več kot kedaj poprej v zgodovini socialistične stranke newyorške dižave. Norman Thomas, ki je bil socialistični kandidat za župana, je po volitvah dejal, da je rezultat glasovanja pokazal, da gre socialistična stranka naglo na-vsgor povsod, kjer ima za seboj organizacijo, da dela zanjo. Na leh dve sto Tisoč glasovih jo bomo v New Yorku gradili naprej za zmage, je dejal Thomas. V Readingu so aocialisti dobili na-daljne mandate v mestni svet in v druge ursde, kar je zopet dokaz, koliko se lshko doseže s smo-treno organizacijo. V zapadni (Pennj je največ zasluga te konferenčne organizacije, da «mo gibanje ohranili v težkih časih apatičnosti med delavstvom, in vzlic velikemu porazu, ki ao ga doživeli premogarji, kateri tvorijo hrbtenico našega gibsnis in v*eh drugih naših or-gsnizseij v Pennsylvaniji. ' Sodrugi, somišljeniki, prijate- litvah, ko ie Norman Thoma* do- 1 ji, strnimo se akupaj in delajmo bil skoro dve sto tieoč glasov ali za skupno stvar enako navdušeno in energično,, kakor delajo naši sodrugi v Readingu, New Yorku, Milwaukeeju in drugod, kjer ima stranka aktivne postojanke. V nedeljo 24. novembra se vidi mo na konferenci I J. Ambrožič, tajnik. umrljivost naših rojakov, pač pa radostna kooperacija posebno od strani društev, katera se bi morala v stučajih smrti svojih članov obračati nanj. Pa je navadno tudi pri tej atvs-ri tako kakor pri drugih. Tujec im je menda bliaje kakor dom*-5e podjetje, četudi nudi slednje ravno tako poslužbo in poleg tudi niš je cene kakor tujee. Kventuel-ni profit bi šel v korist vseh članov. (Kansaška federacija SNPJ , ki šteje danes dvajset društev, obstoji že nad dvajset let. Ksko lahko bi federacija kupila kos zemljišča, ki bi služilo za poko-pališee njenim članom. Če to stori, bi po mojem mnenjn odpadlo 90% cerkvenih pogrebov med nami, da bi bili potem skoro vsi ei-vilni. Nedavno sem čital v "Prosveti" dopis A. Sragla, v katerem pravi, da je John 1*. Lewis soeislist, kakor tudi Wm. Green. Great Scott! Kaj vse je nam naprtil! Kaj pa Fall, Doheney, Sinclair k Co. t s Naš distriktni predsednik Ho» watt je še nedavno veljal med komunisti za svetlo zvezdo. Potoval je po Sovjetski Uniji, najbrž ne na svoje stroške. Toda ker ni hotel 44dvigniti" revolucije, ae jim je hudo zameril. Sedaj gs obkladajo z 4'izdajalcem delavskega razreda." Howatt ima pač dovolj izkušenj, da ve, kaj je razlika med tem kar bi delavski voditelj rad storil in onim, kar v danih razmerah more storiti. On pač ne da dqpti za prazne fraze. x s Pred kratkem objavljena statistika države Kansas kaže. da je število prebivalcev v Kansasu skozi prošlih deset let približno vedno enako. iV več okrožjih, ne le v industrijskih, v kolikor ae jih motre tako imenovati, nego tudi v farmarskih je število prebivalstva znatno nazadovalo. Naše debele glave študirajo, kako temu zastoju napraviti konec in prebivalstvo pomnožiti. (»Morda se oprimejo Mussolinijeve metode!) Moralično stojimo zelo visoko (botgme}, prohibicijd imai mo že <*/> let in razen te tudi vrsto plavih zakonov, a vzlic temu beleži država nazadovanje namesto napredovanje. s •Vsem je še dobro v spominu naš bivši governer Henry Allen, oče famoznega industrijalnega sodišča, mož žalostnega spomina. iSfdanji governer Reed ga je imenoval za senatorja za nepoteče-ni termin na mesto Chas. Curtisa, ki je podpredsednik U. S. A. Vrhovni žandar za časa Allenove administracije, Richard Hopkins, je dobil od predsednika Hoover-ja imenovanje za federalnega sodnika v kansaškem distriktu. Direkten udarec v obraz delavstvo. Dobimo pač le tisto, za kar j« večina delavstva zrela in kar ia-služi. Anton dular. SODRUGOM V KANSASU. Seja socialističnega klulba a vrši v nedeljo 17. novembra ob 1 popoldne v Arma Moose Hall Udeležite as je polnoétevik». A. ftular. Nič več ne odlašajte! Sodrugi, ojacite J. S. Z! Č* hočemo voditi uspeino kampanjo za socialistično strankof potrebujemo klube v vseh naselbinah, kjer žive jugoslovanski delavci.— Cas za agitacijo je ugoden. Socializem ie danes dnevno in svetovno vprašanje. O njem se povsod razpravlja. Razširite "Proletarca", ki je na j bol i se agita-torično sredstvo za pridobivanje novih bojevnikov socializma. mil, * /■ ; j PROLET;* RBC __________11.—I Triumf socialistične stranke v New Yorku Do dv« sto tisoč f lasov i« dobila socialistična strank« ▼ New York« >a svoje kandidat« pri mestnih volitvah dne 5. novembra. Norma« Thomas, socialisti ¿«i kandidat sa župana, j« dobil nad 170.000 glasov, kar je najetij« slavilo, ki ga j« dosegla socialistična st ranks v New Yorku. Prejšnje najetij« število j« bilo 145.000 glasov. Strankini krofi so vsrad«ič««i, kapitalistično časopisje Pa j« to pora»! socialističnih (lasov obiirno komentiralo. Na sliki so od leve na desno Charles Solomon, ki je kandidiral sa mestnega kon-trolerja, «redi j« Norman Thomas, na d«sni pa Algernon Lee, ki je bil kandidat «a predsednika mestnega »veta. Ti t^ij« so bili nosilci socialistično list«. 0 TEM IN ONEM IZ JOHNS-TOWN A, PA. 'Ko to pišem, so v teku volitve. Pretiuo boste dopis citali, bodo te volitve pozabljene, kakor so dru-' ge. Danes se tekajo kandidatje in njihovi plačani iu neplačani agitatorji ter moledujejo na glasove. Z vsakim so prijazni in II vsakega štejejo za svojega prijatelja. kakor je običaj v volilnih kampanjah. Potem so mirni (lo naslednjih volitev; H trpini so zelo vljudni, obljubujejo jim, kako se bodo zanje borili in jim pomagali kjerkoli mogočo. Vse le-s pie ho |»o volitvah. Že ko gre j delavec 7. dela, vpije tak prija-tejty.VJbej, «Johp, ipd i v moj avto, \m prej doma, da se um i ješ, poleta pa te potegnem na, volišče, saj veš, potrebno je, da izvolimo zjutraj. Nie policajev in ne dru-fgih avtoritet ni bilo, ki nas bi o-pozarjale na poteklo uro. &o pač vedeli, da je to veselica ljudi; ki j poznajo vzdržnost in dostojnost. Na tej priredbi je pevski zbor 'Med'' zapel dve )>esmi (vsled bolezni pevovodje ga je vodil A. Samec). Obe sta bili dobro izvajani in na občinstvo je zbor napravil najboljši vtis. Sodrugi in somišljeniki ' (Bleda" gotovo ne pozabijo. Sodelovanje bo povečalo iw|H»h*» in Vpliv obojih. '"Proletarec" tudi ni bil pozabljen. Fr. Podboj je imel polne reke dela, da je beležil imena pri-spevateljev v podporo listu, klub pa bo s prebitkom lahko zopet plačal kake dve delnici za doin JSZ. in Proletarea. Mr. Tegaintega, on je naš — pa okrog sebe število vztrajnih saj ti je gotovo že boss kaj izjasnil, mar ne t" Izmučeni proletarec ve kaj pomeni take* 5c»iedi«enje, C'e bi u-govarjal, bi ne bila samo zamera, ampak bi *se izpostavil nevarnosti Šikaniranja pri dela in morda '»i ga celo izgubil. Vse de v avto, ^tskršen mu je redkokdaj na razpolago in . resignirano pritrdi, "sur, yes. yes/' in stori, kakor mu je na lep način ukazano. Tolaži se, da mu pod prete, ko voli, nihče ne gleda in glasuje za kogar hoče. Pristaši socialistične; ga gibanja v tem okraju nisino imeli posebnega vzroka zanimati se za te volitve, ker nismo imeli iti. Kadar bo ljudstvo znalo izpregledati, no bodri vsb prigovarjanja bossov in plačanih kttmpanijskih agitatorjev nič izdala, kajti delavci bodo samozavestni in glasovali kakor bo njim v korist. O ■nI . i < i "i Veselica kluba št. 5 ki se je vršila 2. novembra v Slovenskem Izobraževalnem domu na •Franklinu, je nad vse pričakovanje lepo uspela. Udeležba je bi la naravnost ogromna za te male prost ere in posetnikov je bilo precej tudi iz oddaljenih na*M-hin. Veselo je bilo gledati med nami mladino, ki se je zabavala po svoje. Skratka, bilo* je vse veselo, nie prisiljenega. <¿odca Korelc-Korbar ata si precej stanjšala kožo na svojih prrfllh, kajti četudi je pri nas v veljavi |M-ritannki zakon, ki prepoveduje plen ob nedeljah, se je vseeno za-vkkel namesto do običajne polnočne tre dale* preko druge ure Dne 1. januarja bo potekJo petnajst let, ko je začelo poslovati prvo slovensko hranilno in posojilno drtfstVo v državi Pennsjlva-nia. Ta ustanova je bila za nas povsem nekaj novega. Vzelo y precej časa, pridno si je prido- nove priredi batikot za vse člane od nosno delničarje. Vstopnina za osebo, ki pa mora biti delničar ali pa član njegove družine, bo fci. Vsi, ki se prijavijo, morajo svojo vsoto plačati v naprej in sicer v uradu društva, kjer bo potem dobil izkazilo. Toliko za sedaj, o podrobnostih pa bo pravočasno sporočeno v Proletarcu in IVosveti. Andrew Vidrieh, predeednik Slov. hranilnega in |K>sojilnega društva »HVanklin.f onemangh. Pa. lo ua sejo. Matth Petrovich naiu je povedal, kje je bil, da ga. na sejo ui bilo in Zvonik mora biti zapisnikar, Slanovic pa *daj hlače šiva. o V nedeljo 2. februarja prihod nje leto bo klub po dolgem čaeu zopet priredil veselico z različnim programom, in v ta namen je bil izvoljen pripravnim odbor. Joe Kuneie, atari bojevnik in veteran v naših vrstah, je dejal, da je bolje»' biti iKttri.pa gledali ven, kako pa biti zunaj in gledati notri, zato je pristopil zraven. Frank B&rbfah.* O VOLITVAH IN DRUGEM* Clevcland-Collinwood, O. — Politična bitka za koncilmanskc kandidate je končana in tone v pozabi jen je. Vprašali boste, če sino zgubili ali dobili, amo VESELICA "BLEDA" BO DNS 23. NOVEMBRA. Gonemaagh, Pa. — Cenjenemu občinstvu v Johnstovvnu iu okoliških naselbinah sporočamo, da priredi eonemaughško pevsko društvo "Rled" letos svojo prvo jesensko veselico v soboto 2CJ. novembra zvečer v dvorani druš. "Danica" rtNPJ. na Franklinu, kjer je bil "Bled" ustanovljen. Nadejamo se najboljšega u-speha. Koneertui del bo imel vrsto pevskih točk krasnih pesmi, za ples pa bo igrala izborna godba. Postrežba bo najboljea. Naj še omenim, da ima "Bled" za zimsko sezono še marsikaj lepega in koristnega v svojem programu. Upam, da ga bodo rojaki v njegovih stremljenjih podpirali gmotno in moralno. Skoro polovico članovM4Bleda" tvori tu rojena slovenska mladina. ki zna ceniti lepoto naših pe-N ftmi in požrtvovalno sodeluje za prospeh tega pevskega zbora. Kdor želi pristopiti k "Bledu" ter ima veselje do petja, naj se t nam pridruži, kajti v ''Bledov" zbor ste dobrodošli. Pevake vaje *e vrše vsako nedeljo ob 2. popoldne. • tt*n "Bleda**. nvpnBmnn KONCERT 8 A VB" V NEDELJO 1. DECEMBRA Chicago, 111., — Dostikrat ciljamo, krtku Sloveuci ljubimo petje, ako je petje ubrauo in ga izvajajo dobri Molistj^ ali izveilian zbor. "Sava" je poslednjih par letih priredila število lepih koncertov, ki so res imeli prograt.i "za petje h petjem in radi petja". V tem oziru je 4 Sava" napravila na polju slovenske glasbe v ('hi-cagu velik korak naprej, s katerim pa ae ne zadovoljuje. Ona hoče še naprej, nuditi s svojimi koneerti več in več. Temu nauieuu ostane zvesta tudi ua koucerlu, ki ga priredi v nedeljo 1. decembra v dvorani S\|\|. Pevski zbori imajo velike izdatke, ako hočejo, da so pevski zbori. <*'lani store kolikor morejo, a zanašajo se t tuli na občinstvo. "Sava" ne vpraša drugega. kakor da ji nnpolni dvorano, ona pa mu obljubuje,. da ga bo nagradila za poset z dobrim kon-eertom. Nabavite si vstopnice v preprodaji, ki se dobe pri članih in članicah zbora ter kluba 'št. 1 pri klubovem tajniku in v Uradu " ProletareaM. — P. O. Somialjeuikov. Vzelo je nekaj lat, predno si je priborila zaupanje med narodom, kar je pač pravilo za vsako ustanovo gospodarskega ali kakršnegakoli dru-*;pga značaja. Petnajst let sicer ni dolga doba, toda za tukajšnje slovensko hranilno in posojilno društvo je H!a plodouosua. Danes poseduje okrog ifr280,OIH> imovin* in u-raduje v svojem lastnem bančnem poslopju. Ima stalno /x-posljenega uradpika. Urad je odprt od i>. zjutraj do X popoldne vsak dan razen nedelj iu praznikov. Skoro ga ni Slovenca v tem okolišu, ki ne bi bil delničar tega pod vzet ja. "Celo mnogo članov drugih narodnosti ve poslužuje našega denarnega zavoda. Njegov vpliv se vidoma širi. Značilno je, da noben posameznik ne sme lastovati več kot dvajset »delnic takozvanega odplačilnega oddelka, kar znači, da rtoben individuj ne more dobiti kontrole. . Vsled tcgn'je ta u-stanova res ljudska last. Člani «o sami delavci, večinoma Slovemi, ki so s svojimi malimi vlogami zgradili denarni zavod v četrtmi-lijonsko imovino. Tu vidimo, da pregovor, ki pravi, amo do zrna pogača, kamen do kamna palača, v resnici velja. Kakor v prostosti, tako bo ta ustanova napredovala v bodoče. Direktorij Slovenskega hranilnega in posojilnega društva Frsnklin-Conemaugh je na svoji redni seji 'M. oktobra t. 1. soglasno sklenil, da se v proslavo Petnajstletnice te prekorifcfne nsta- NAZNANILO IN PfcIPOROfilLO. Cleveland, O. — Člauntvu klu-Dobili ni-!ba št. 28 JSZ. iu naročnikom ter ker naši kandidat je nU *[drugim prijateljem " Proletarea*' zmagali, zgubili pa tudi ne, ker naznanjam, da v kratkem obiščem nimamo kaj. I vse, katerim je nAročnina pote- Boljše za nas, da smo s svojimi kla in tiste rojake, )t¡ ee niso na-kandidati častil»» propa»lli, kakorIroeniki. Prosim vas, da mi ^repa da se bi veselili zmage z repu- ste pri tem delu kolikor mogoče tia roko, da bo uspeh toliko boljši, f KMansfcvo kluba vabim, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki bo prvo nedeljo v decembru ob 1 >10 popoldne v Slov, del. dvorani na Prinee Ave, in K. 1 Df>th St. Kdor le more, naj privede s seboj prijatelje in znance, .... .... ..........da pristopijo v klub ter nam po- krat večinoma od»1ali first ehoiee magajo pri našem delu. . Poka-gla«»»ve Slovencu Antonu Vehov- žimo, da smo delavci, ki se tega eu, ki je unij*ki uradnik v delav-||Zavedamo. 'Delajmo /»kupno za skupno stvar in prepričan sem* da bomo dosegli lepe uspehe. Joeeph Lever, organizator. bi i kanci in demokrati. Kan»lidate smo socialisti imeli v vseli štirih distriktih. Izmed njih je dobil Martinek v drugem okraju največ glasov, Kuhlman v tretjem pa najmanj.. Yellen v četrtem jih je dobil bolj mal) število. Tisti Slovenci, ki navadno glasujejo za socialiste, so to- nieah železni«-e N. Y. C. Nad Ostalimi tremi slovenskimi kandidati (iKiišlanom, Kenniekom in Turkom), je dobil Vehovee o-gromno večino, a vseeno ni zmagal.' «Vzlic našemu 4'|K>razu" so tc volitve »lokazale, »la je socialistična stranka v Clevelandu prebolela usodne udarce, ki jih je dobila leta 1910. o V soboto 2. novembra smo obiskali Girard, O., *4^jer je imel v Slovenskem domu koncert Sveto-zar Banovec. Iz Collinwooda nas j»» bilo petnajst. Dobro zastopane so bile |x>leg girardske tudi okoliške naaelbine Farell, Hha-ron in Bessemer, Pa., ter Warren, O. Več p»smi je moral Banovec ponavljati. Udeležba je bila o-gromna. Koncert je na navio-če napravil najboljši vtis. Rojaki iz Bessemokojnega Jožeta Zavertnika. Take reči so se dogajale mtiogokje in dostikrat. Na Vrhničane v Waukeganu ne odpade v tem oziru nič več krivde kakor na ljudi iz kakega druge-, ga kraja v katerikoli naselbini ali metitu. Društvo/'Sloga" št. 14 S.VPJ. v Waukeganu ni novo društvo. Dokaz je v tem, da praznuje letos 2ô-letn»co. Iz tega sledi, da se je porodilo v prvih časih postanka prve slovenske napredne jed-note. Ct ni bilo lahko za njena društva drugod, čemu naj bi bilo ravno v Waukeganu lažjeÎ Ni bilo brez težav, a ven»!a*, društvo Sloga" št. 14 je zraslo v močno organizaeijo z velikim številom članov. Slavnost četrtstoletnega ob-fttanka bo praznovalo na praznik Zahvalnega dne v »'etrtek 28. novembra v Slovenskem narodnem domu. Program bo vključeval glasbene točke, enodejanko, de-klama'eije in govore. Glavni govornik bo Frank Zaitz, predsednik nadzornega odseka SNPJ. Po programu bo {rrosta zabava. Poročevalec FENCL'S 1 RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 8. Lawndale Ave., OMeago, 111. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene rasrns. Potreibe točna. OgUšajt« priredbe dmštov in > VELIKE DRUŽINE V ITALIJI drugih cu." organiza« i j v "ProleUr- ........................ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office bourn at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 1:30 — 3:80 — 6:80 — Jfc30 Daily At Hlavaty's Drug Store 18SS WEST 22ND ST.* 4:80 — 6:00 P. M. Daily Except Wed. and Sunday only by appointments. Kenidence Tel. — Crawford 8440 »eeoeeeeeoeeoeeeeoeeeoeeooe }1 "t "|"t "Trf "f~"t t tfttttl-t TT T .................- t Ii ijtii Pristojajt« k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. " Naročite si dnevnik "PROB VET A" V Italiji je glasom statistike l,.»f2,20ti družin, katerih vsaka šteje sedem in več otrok. Ij. PJttg se je prebivalstvo Italije po-fctnoiiio za 40<;,000 oseb. i^ebi-valcev ima sedaj 41,D00,tKM>, toda Miissoliniju jih še ni dovolj. "Matere, bodite jmtriotične iu rodit« kolikor mogoče veliko o-trok," apelira il dnee. Porodna kontrola je v Italiji kaznjifai. T—' Stane sa c«lo leto $6.00. pol leta $3*00. Ustanavljajte nova društva. Detiet članov (ic) je treba xa novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. pa je bila oddana vsled sovražnih nagibov do kluba st. 1 drugi organizaciji. <»lavni odbor, večina upravnega odbora in proiila konvencija je izjavila, da ji do dvorane tndi 7.a ta Silvestrov ve»«r upravičen klub ht. 1 kot redni odjemalec za ta datirm, in konvencija je na predlog |H>setwega od bork pri|>o-ročala prizadetemu društvu, da to stvar v tem smislu uredi, to je, da od svojega kontrakta, ki ga aiu je dal hišnik, odstopi, kar pa j% odklonilo. Ig tega razloga je klub dobil za letos drugo dvorano. Korespondenco glede dvorane MMP,t, ho v kratkem objavil kljihov odbor. p. 0, ! MLADENIČI - MOŽJE I i Obleka po vaii meri i \/f I vam izdolamo obrito ali f. IV JL suknjo, da vam bo pri-\ stojala kakor rokavica na roki. j f Cista volna SAMO- Naročite si obleko ali suknjo pri nas. Delo jamČeno John Močnik 6517 St. Clair Avenue cleveland, ohio r»eeaeaeeeeoeeee»oeeoe»ee» $25.00 Tel. 1476 JOHNSTOWN, Pa. tri rrrrrr,r.i' v i an i bij hi i. r:i (V bližini «rad« SNPJ in Proletarea.) FINA KUHINJA IN POSTRKŽBA. KARL OLA8ER, lastnik, eooppoeooo* > VINKO ARBANA8 I 1320 W. latk St., Chicago, M. Telefon Canal 4340 SLOVENSKOHRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sv«i« cvetlice «a plese, svadbe, pogrebe itd. eeeeooeo hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite lsdel«|j«m j »k lično s ▼••tovrstnimi okraski is coluloid«. Pišite po cenik. John Mtkuš 6607 Edna Ave., CLEVELAND, 0. »»eeeoeooeeeeeeaeeeeeeteei DR. OTIS M. WALTER ZDRAVNIK I KIRURG 4002 W. 26th 8t, CHICAGO, ILL. V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL j LA WNI)ALE 4872. V FRANCES WlLLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. •ri»fl»«r"w«ii«iii«F-)a"»mm*» o ■ «*<«n « w»»eotooeoooeeoooooeoooo Victor 331 Oreeve Street, OONEMAUGH, PA. * i Trgovina društvenih potrebščin kot regalij, prckoramnic, znako^, kap, uojform, itd. Svilene zaatave, slovenske, < hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih inštrumentov ter finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 d« $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zm«rn« cene in teČa« postrežbe. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse' kraje Združenih driav. Za obilna naroČila se toplo priporočam. »eooeooooeoeeoeeeoeeoooeo* No maaH da Mnogo voi, pa, da bočaš vedeti voé. ilMnltl|UlliyMtitttttttîA"AAA'AAA ---------»^»»s»»»o»»»oeeteeeeeMO» POTOM BRZOJAVA!.; ] i » > POiOJITB DENAR ' MiLLARD STATE BANK 3643-3646 W. 2&ih »t, at Millard Avenne, Ohicago, IU. Y pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih .troikov sa brs«jae, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo Izplačana na poštnem uradu v 3. do S; dneh, in t« brez »»dbitka. Mi smo potrošili mnogp čas« in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja p«p*l««ma e vas© korist. Poslužjte Ali bo "A. Slovenec" ponatisnil pismo ge. Lovšetove> Katoliško pravilo je, če storiš človeku krivico, obžaluj jo in popravi kar si za 1 ¡grešil. * V Clevelandu je bilo zadnje tedne silno veliko "politike". Kako se je tu čudna bolezen zajedla v naš dobri, mirni narodi Socialisti res vse "zastrupe". * Najbolj obžalovanja vredni so modrijani, ki ne vedo, kako bi prodali svojo učenost. Tako čudno se zaletavajo, cincajo, godrnjajo, a vendar ničesar ne povedo in nikamor ne pridejo. Temu pravijo "deloma slovenstvo". Kaj se bi brigali za drugo, saj smo tako majhen narod, da nas ameriški svet še vidi ne!. Torej si poiščimo cilj v kakem zakotju in pijmo na narodovo zdravje in v korist gospodarjeve mošnje. Čuden program, toda dosleden za naše modre KJE JE DELAVČEV SPOMENIK? sredstva za poset Beograda, kjer bi vplivala na ministre, da kai store za rojake pod italijansko vlado. Ker bi v Beogradu samem deputacija ne doaegla mnogo, je njen namen iti tudi v Ženevo, kjer b» intervenirala pri društvu narodov. Mr. Zupan misli, da iz te moke ne bo kruha, ako se bodo inkijatorji zanašali na ameriške dolarje, kaiti teh ne bo. A modri urednik je iztaknil bilko ter jo vrgel v vodo potapljajočim. 'Tam rtekje se nekoč zbrali milijonski fond. poiščite, morda ae bo še kai zajelo. In v Mariboru imajo v neki tiskarni $10,000 ameriškega denarja, ki je bil nabran za primorske Slovence, zahtevajte jih!" Nato še svetuje, da bi se mo^da izplačalo obrniti se na sedanjeoa jugoslovanskega izseljenskega komisarja za d-žave, ki je pred leti opraviial važen urad J. R. Z» ? Vzrok, da so postali apeli za denarno pomoč iz starega kraja pogosti tudi izven farovških krogov, so največ naši posetniki starega kraja. Pridejo tja, rožljajo z dolarji, "mečejo" za pijačo in se hvalijo, da je tega drobiža v Ameriki da kaj. Domačin gleda in si misli: Tale Janez Je navsezadnje samo Janez, to se mu vidi. «Ako je on prišel do dolarjev, potem jih je tam res dosti. Pa te obrnejo sem za pomoč, češ, vam se ne bo poznalo, nam bo mnogo koristilo. Le malo obiskovalcev pride tja, ki bi znali ljudem pojasniti pravo sliko razmer, in redki so, ki ne bi imeli bahavosti za spremljevalko. To je že parkrat dobro opisal John Olip in Joško Oven je enakega mnenja. Večina apelov iz starega kraja za nove gasilne stroje, nove dvorane, sokolske kroje itd., ne dobi nikakega odziva. Samo dve akciji sta, ki beležita nekoliko uspeha. Ena je slepski dom, za katero »o se zavzeli pri "Glasu Naroda", in draga je Cankarjev spomenik, ki je dobila pri-lično odmeva med ameriškimi Vrbničani. In pa starokrajske cerkve seveda, ki imajo med ameriškimi Slovenci stalen dohodek. Verni ljudje mislijo, da zaleže maša na govenjskib Brezjah mnogo več kakor na "ameriških Brezjah", pa so poslali tja že mnogo tisoč dolarjev. Maše za ameriške dolarje se berejo tudi po drugih "božjih potih" na Slovenskem in v farnih cerkvah. Se več novcev pa so dali ameriški Slovenci za zvonove, kapelice in druga "sveta znamenja". Če rečemo, da so v ta namen poslali nad sto tisoč dolarjev, nič ne pretiravamo. Ne le po dolarjih, celo po stotakib prispevajo za nove zvonove naši ameriški pobožni rojaki. Za brizgalno, kr ni nič manj važna kakor zvon, če 2e ni važnejša, ne dajo niti dolarja, če bi bil naš prijatelj Zupan dosleden, bi moral enkrat napisati oster editorial proti večnemu pumpanju, a katerim srka stari kr*) ameriške dolarje za "svete stvari" iz žepov pobožnih rojakov. Ob priliki evbarističnega kongresa v Chicagu so pobrali slovenski duhovniki lepe stotake, od katerih jih je šlo precej v stari kraj z dušnimi pastirji. Kakšen smisel ima. da bi Slovenci v Ameriki oskrbovali vladi onokraj kovino, iz katere bi v slučaju vojne vlivala kanone, kakor jih je katoliška Francjožefova vlada > Slovenski vernilr v Jolietu. v Chicagu. Calumetu, na Butler Streetu ali v Evelethu je pobiral pred vojno po bišab okrog ro«akov za zvonove, pobožni Dunaj pa jih je potem prelil v kanone, da so z njimi "krivo-verski" Turki ubijali kristiane in brezbožni ter protestantov»ki Nemci francoske in belgijske katoličane) To, Mr. Zupan, je glupostf Mar ne bi bilo boljše, da bi vaši izgarani pristaši porabili tistih sto tisoč zase, namesto za tako nekrš-čanski namen) J. R. Z. je bila bojevna organizacija, s pro-rramom. k? sra ie bilo vredno podoirati in se zsnj bojevati. Poslovne knjige so bile pregledovane. računi obiavliani, in razne centralne organizacije so imele kontrolo in zastopstvo. Mr, Pri mizi je prijetno, harmonika poje, dim kolo bari. kaj hočemo več. ko pa smo tako majhni, da "nas Amerikanci še vidijo ne." Za nameček razgrajajmo četrt ure ali pol ure proti sloven skim socialistom, potem spat, in nato zopet od kraja, pa bo narod rešen. NI KRIVD* SEJALCEV Semtertje se slišijo včaaib besede, češ, da j 4 čisto pravilno, ce se delavci organizirajo in za hcevajo večjo piačo in krajše deiovne ure za ne katerč; toda zaicaj se ne p odvzame akcija, da bi se to doseglo za vse? — Tudi mi pravimo, za kaj ne > I Ali kdor tako vprašuje, se nam zdi, kakor da zameri dotičnikom, ki imajo dovolj smisla za or fcanizacijo, da zavarujejo z njo svoje interese. Ali je njihova krivda, če se drugi ne organizira jo in se ne marajo podvreči skupnemu sodelo vanju i. 0 Socialisti se seveda prizadevajo, da povečajo vsem delavcem plačo in da skrajšajo delovne ure. To se pravi, da izposlujejo, ko pridejo na krmilo vaem popoln produkt dela, vzlic temu iz gleda, kakor da ljudstvo ne mara socializma, da ne mara popolno plačo za svoje delo, da ne mara biti* gospodar svoje lastne usode, ampak da mora imeti gospodarje, katerim sužnuje. Ali naj !)odo za te ljudi odgovorni socialisti} Gotovo ne! Istotako ne moremo zameriti strokovno izurjenim in organiziranim delavcem, če imajo boljše plače in boljše delovne razmere, kakor ostali, ki ne marajo organizacije, ki nočejo misliti družabno in koncem konca škodijo sami sebi in drugim. Socialisti so propagatorji in so vedno na delu, da pridobe široke plasti ljudskih množic za idejo podružabljenja vsega gospodarskega življenja. Ali pade torej odgovornost, zakaj se to ne izvrši na socialiste, ali na tiste, ki se nočejo organizirati in izvajati to, kar se ljudem pripoveduje? To ni težko izračunati. « Lahko se reče brez vsakega pretiravanja, da v Ameriki skoraj ni delavca ali delavke, ki ne bi pri eni ali drugi priliki slišal apel delavskih političnih in gospodarskih organizatorjev, da ae je treba organizirati, da je treba naročati delavsko socialistično časopisje, če se hoče, da bodo njegovi interesi vpoštevani. Toda če zemlja, po kateri sejejo sejalci ne obrodi, ni treba zata zvračati krivdo na sejalca, ampak na nerodovitno zemljo. Ljudstvo mora začeti misliti za se, ni se mu pa treba zanašati, da bo mislil zanj kdo drugi. Militaristi ne drže križem rok Militaristi niso in ne drže križem rok v nobenem slučaju. Ko hitro je MacDonald izvršil svoje posete in pomenke s Hooverjem, so začeli sejati v subvenciranem kapitalističnem časopisju nezaiupnost. V tej deželi z zatrjevanji, da je Hoover preveč obljubil v korist Angliji, tam čez pa godrnjajo, da je MacDonald prodal prvenstvo angleške vojne flote ameriškim trgovskim interesom. Teb kritik je bilo pričakovati. Judi Sbearerji so bili in ao na delu glede te konference ravno tako kakor so bili na prejšnjih. Vzlic temu. MacDonaldovo delo je epohalno. AFORIZEM. "Kdor dvomi o svoji moči, ni več močan, kdor dvomi o svoji veri, ni več veren. Ko se je Kristus razjokal na Oljski gori, ni bil Bog . . (Ivan Cankar, "Bela krizantema ") Za "Proletarca" narisal Felix Rozina. Skozi vso zgodovino čitate o slovitih ljudeh in skozi vse dobe vidite njihove spomenike. Deležni so jih vladarji in vojskovodje. "Kje je delavčev spomenik", vprašuje v tej sliki Felix Rozina. Mar ni .delo od nekdaj, vae ustvarjalo) čemu »e je človek začel šele z baronom, in kako je mogoče, da se svet divi ljudem, katerih največje zaaluge to v moritvah in rušenjih) "Delo, ki je zgradilo te spomenike," piše Rozina, "bo enkrat tudi spoznalo, da spada spomenik njemu, kajti ovekovečuje se z ustvarjanjem, ne pa z rušenjem in prelivanjem krvi. Tedaj bo delo poslalo sporne nike temne prošlosti in suženjstva v muzeje in družba postane spomenik sama sebi v svojem delu za skupnost." KARL KAUTSKY - PETINSEDEMDESETLETNIK Veno Venomer Veliki teoretik znanstvenega člankov revije "Novi čas', ki so socializma, mednarodni propaga-' neprecenljiv zaklad virov o razvo-tor znanstvenega marksizma in ju gibanja, ki je obseglo zdaj žc» popularizator temeljnih idej .Mar- 'milijone. Takrat so pretresali hu-xa WÍ4 Bftgetfclf sivolas" K^rt di spori slabotne vrste organizi-Kautsky je 16f j oktobra letos d> ranega delavstva. Borba med vršil svoje 75. leto. ' [pravo socialno demokracijo in odrešilno Idejo mark'( računajoč na dnevna navdušenja sizma znal razložiti milijonom in razpoloženja. To težko nalo-in milijonom delavskih mas in go, popularizirati idejo znanstve- jim pokazal vabljivi, blagoslovljeni cilj (njihove borbe. Dela, ki jih je bil napihni Kautsky so brevirji mednarodnemu socialističnemu gibanjlf, njegova deli o, ki ne dopuščajo, da bi olrv-jali Kautskemu jubileje, zakaj v teh delih bo živei, dokler bodo na svetu vladali močnejši in dokler >odo trpeli slabotiicjši. Karl Kautsky se je rodil 18Ö4. eta v Berlinu. Oče je bil Čeh, mati pa Židinja.* Ix'ta 1H74 je liel na Dunaj, kjer je obiskoval vseučilišče in spisal svojo prvo knjigo "Vpliv poinnoževanja judstva na družbeni napredek' i katero je takoj stopil v vrste resnih znanstvenikov. Potem se je preselil v Švico v Zürich, kjer je sodeloval skupno s Karlom Marx o m in Angel som pri ''I/eto-pisii za soeialnc znanosti". l*it;i 1HH2 se je preselil na Dunaj, leta 1 w pa je začel v Stuttgaftu iz-lajati revijo "Die neue Zeit/' ki je pod vodstvom Kautskcga odločilno vplivala na razvoj socialističnega gibanja-* Urejeval jo je v*a leta do (lOlt, ko jo je desničarsko orientirano krilo nemške socialne demokracije zamenjali s svojim priatašem. Kautsky je napisal celo kopico člankov o vseh socialnih pro-demih sedanjosti ter jih objavil povečini v svoji reviji, kakor jih udi združil v velike knjige. Zgodovina socializma v tem času se >0 piAala na temelju razprav in nega socializma, marksizma, je prevzel Kautskv, najboljši poznavalec fega svetovnega nazora. V liebroj člankih, brošurah in knjigah večne vrednosti je Kautsky stalno opominjal na zakone gospodarskega razvoja, s-katerim gre z roko v roki tudi politični razvoj. Opozarjal jc na nauke marksističnega pojmovanja razvoja družbe in dokazoval, da jc porast delavske moči v socialističnih vrstah možna le z bojem na vseh poljih, v močnih, sklenjenih razrednih organizacijah in v široki borbi množic ne le ua ulicah, marveč tudi v meščanskih ustanovah samih, v parlamentu, občinah itd. To njegovo delo j j rodilo uspeh. Zakaj od tedaj datira počete k velikega socialnod«-mokraticnega gibanja v vseh državah. tPlehanov. v Rusiji, B> bel v Nemčiji, Costa v Italiji, Viktor Adler na Dunaju Val ti so "sledili Kautskega nauku ter v svojih državah krepko delovali na organiziranju delavskih množic v razredne organizacije. O*no-vali so-II. internacionalo, ki je postala kmalu eden odločilnih faktorjev v političnem življenju zadnjih let pred vojno in po vojni. , Kari Kautsky ni bil nikoli pristaš revolucionarnega fanatizmi, prav tako pa je bil proti prevelikemu oportunizmu, ki prav tako škodi stranki. Neodločno in nedosledbo drzanje socialno de- mokratične stranke ob začetku vojne in med vojno ga je razočaralo in kmalu se je pridružil levičarjem stranke ter z njimi osnoval Neodvisno socialno-demokra-tično stranko. Ostal pa je predvsem znanstvenik ter napisal v zadnjih letih nova velika dela, nove poglede v mnoge marksistične probleme. In če so se dogodki v Evropi zadnja leta razvijali malo nepričakovano, * je vendar obveljalo Kautskega načelo, da je možnost prevzema vlad po socialistih odvisna od gospodarskega razvoja. Ko je Lenin očital Kautskemu nedoslednost in neodločnost, je Kautskv na hude besede ruskega revolucionarja odgovoril mirno: "Na Ruskem vlada boljševiska stranka v imenu delavstva. Rusija je pa se vedno daleč od socializma. Ne zadostuje, da pre-vzameš oblast; ako še niso ustvftr-jeni pogoji za uresničenje socializma, ne prideš hkrati do cilja. Zgodovino vodijo železni zakoni gospodarskega razvoja, ki tO močnejši od same revolucionarne vklje. V zapadni Evropi so razmere drugačne, tu je proletariat še daleč od prevzemanja oblasti, bo pa mogel potem tem lažje in hitreje izvesti socializem. Razlit •ne so stopnje razvoja posameznih držav, različni so položaji in metode proletariata. Enotno pa mora biti stremljenje, da okrepimo povsod revolucionarno zavest delavstva, da ga povsod približamo skupnemu cilju." To je bilo še preduo je Lenin uvedel "Nep", t. j. novo ekonomsko politiko, ker je spoznal, da je treba državo čim prej industrializirati iu"gospodarsko dvigniti. Je to delno priznanje (Kautskcga idejam. K». m. m. je torej Kautsky sto-ipil v svoje 7ti. leto in ves socialistični proletariat ae jc ob tej priliki spominjal njega, ne if neke-#a osebnega češčenja, marveč kot enega izmed njih, ki je g svojim pisanim delom glavni utemeljitelj socializma in socialističnega gibanja. Živko Topalovič—Kautskemu. Ob tej priliki je beograjski ao-drug dr. Živko Topalovič v svojem imenu in v imenu svojih so-drugov poslal Kautnkemu pozdravno pismo, kjer ga imenuje svojega prijatelja in očeta ter končuje z besedami: "Zadnjih deset let je bila doba silnih prevratov v življenju družbe. Odkrito priznam, da so bili tekom tega časa trenutki, ko nisem bil siguren, ali pravilno poj-mtijem položaj in dogodke! Isto je bilo s mnogimi šolsnimi mark- sisti. Bili so trenutki, ko sem — kakor tudi mnogi iz iste šole dvomil, ali je smer, ki ste nam jo vi pokazali, prava. Kazvoj pa naiu je z vso jasnostjo pokazal, da so bili vaši nazori docela pri-vilm, in da so potemtakem vaše teoretične predpostavke v največjih dogodkih svetovne zgodovine preživele svoj ognjeni krst ' Vi ste se v najtežjih urah duševno in Človeško tako zavzeli za ^ delavski razred in v najtežjih lirah za usodo socializma kot sna-n<*t, da imate vsekakor popolno pravico do naslova najboljšega mojstra in patriarha' modernega socializma. Dajte, da kot učenec učitelju zaključim pismo z izrazom najgloblje hvaležnosti in z željo, da nam ostanete krepki še dolgo, dolgo let in da doživite nadaljnje praktične rezultate Vašega tako-plod on os nega dela." 00 v ' ! SEZNAM BANOVCE-VIH KONCERTOV Barberton, O. V soboto 23. no-vembra. Chicago (South Side). V nedeljo 1. decembra. Cleveland, O. Slov. nar. dom.) V sredo 4. deeembra. Calumet, Mich. 'V nedeljo 8. decembra. Milwaukee, Wi». V nedeljo 15. deeembra. Izobraževalna Akcija J* S. Z. V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva, socialistični klu. bi in druge organizacije v mesecu septembru kot sledi: St«vilka dreštv« in kraj. V.ota. 47, SNPJ, Springfield, III. ,,$ 1.00 16, SNPJ., Milwaukee, Wis. 18.00 74, SNPJ., Virden, lil............1.00 22, SSPZ., Indianapolis. Ind. «,00 312. SNPJ., Collinwood, O. *J>0 2», SNPJ.. No kom Is, III...........2/00 214, SNPJ., Mullan, Idaho ... 4.26 142, SNPJ., Collinwood, O. . . 11.00 10, SNPJ., Rock Springs, Wyo. 1.50 494, SNPJ., Theat Haven. Pa. 3.00 333, SNPJ., Blaine, 0..............2.00 34. SNPJ., Indianapolis, Ind. 6.00 R7, SNPJ.,' Herminie, Pa. .. . « 00 19, SNPJ., W. Mineral. Kans. 2.00 36, SNPJ.. WiPock, Pa.________4.50 «6, SNPJ., Chicago. III. .... 2.00 213, SNPJ., Clinton, Ind..........1.00 122, SNPJ., Aliquippa, Pa. ,v 3.00 Pevski in dram, xbor "§vobodaH. Detroit, Miirh........................6.00 KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, 111.......... ., 5.00 5, Conemaugh, Pa................I 00 41, Clinton, Ind......................2.00 47. Springfield. Ill..................1.00 69. Herminie, Pa. ..............1.00 Skupaj ............$91 2« Tajaiét™ J. S. Z. Ali so kedaj potrudite, da bi vaše društvo oglašalo svoje priredbe tudi v Proletarcu ? .«.ki .i&i. v 'V (Nadaljevanje.) Prva večja postaja je Bagui (Acme Albule), stare Kin*ke toplic«. Še prcdno prideš v Bagni, »čutiš čudni u*t«?r vonj žvepla. Sprva misliš, da se veli ta psrfu-miraiii duh iz lokomotive v ospredja, (mislim, da v tem preaeg-»-jo itslijenski vlaki vse druge a% sveta), kmalu spoznaš, da je to nekaj drugega. Nsenkrst smo ns i® oh tu in sedsj dele veš kaj je. Žveplens vods, ki iivirs v jeie-ru Tartari v nekdanjem ugaslem ognjeniku kaka dva kilometra od tu. »Voda je vroča in je dobra sa »dravljenje gotove vrste bolezni. : Jistopimo v Hsdrijsnovi vili. Od kolodvors je kakšnih de^et m i n nt hoda do obzidja vile. Vila leši v osrčju Tiburtinskih hribov in razvaline so skoro popolnoma ttkrite v drevju. Hadrijanova vila. Med leti 1«.—136. po Kr. je eesar Hadrijan postavil skupino poslopij, katere danes poznamo pod imenom "Haririjanova vila" Obsegala ho enajat kilometrov v okrožju. Tu je Hadrijan napravil posnetke vsega kar je videl lepegs na svojih potih. Tu je Canopus iz Egipta in Poecile za Atenske filozofe, Odeum, Vale de Tempe itd. Tu je bilo nagroma-denih kipov, ki danes krase vie večje ' evropejske muzeje. D*-strukcijo vile je začel že Cara- žc sama uračunala. Povedal nem Proti Jadranu. J». tla mi Kranjci nismo taki tw»i | Soluee je pripe kalo, ko ano «e Ut line sem dobil po njenih dol- peljali po enotirni železnici preko gih vzdihih nazaj. Take stvari gorovja proti adrijanski obali. *e ti velikokrat |>rigodc v Ita- Zadremal nem."'imel sem čudne liji. Nadaljevali «mo pot proti Ti» voli. Vlak ge vzpenja naravnost v hrib. Same oljke na obeh straneh. Kmalu smo v mestu, v Tivoli, nekdanji Tibur, je ns hribu 800 čevljev nad morsko globino. Uatanovili so ga Sieuli (Sicilijani), ki so d osli, sem neke ko petsto let pred ustanovitvijo Rima. V poznejši dobi je bilo veliko bojev med Ti b ure i in Rimljani in je končno prišel pod o* sanje. Sanjalo »e mi je, da sedim y letala daleč v oblakih. Sprva je bilo it po, ali letalo se obra» in jaz zdrsnem spodaj k motorju. Držim se za kolesa in olje mi kaplje na obraz. Brišem z roko, ali Čimdalje yeč je olja — že prihaja v usta — uh — kakšen okus — brišem in brišem, menda sem tudi brcal, kajti zbudila me je žena hi: "Kaj se pa brišeš?" Pogledam, roka je bila mokra in tako tudi obraz. Ozreni se kvišku... i/ mojega kovčeka padajo kap- Flisov referendum Bilo j« vroč« nedeljsko popoldne. Meglena sopara je visela nad mestom. V mestnem parku stal je življenja, ameriških zakonov, Služba Umita u Ai aha- li mvd lndij° iu stanov, priložnosti, zgodovine, o J * hodu domov je začel izdajati biéajev. Ali naj gre za zamotano legalno vprašanje, ki ga ¿lauek razpravlja, ali za enostavno vsak« danjo stvar, Foreign Language Information Service vedno stremi onaiiiljrn ilovek, "»| poved„j „eprutr.n.ko ranico. ,,„ klop. Skupine ljuU., u.e.uecn • Nr|tey^ ,jadi> kj so čitali od vročine, so le mimo njega - , h „ obrn oči vid no na »oti k obali. Pridružil i ' •, n&nj za oseben nasvet in pomoč. očividno na poti se je množici. 1 Bilo je na povratku, da ga je V zapiskih KLIS-a je najti mnogo patetičnih človeških dokumentov, blast Rima. Za časa starega Ri ma so bile tu krasne vile boga- lje . . . tih Rimljanov. Tu so stanovali I Prejšnjo noč sem bil pri vin Brutus, Cfcssiua, Csezar, Quint- skem trgovcu. Po dolgem raz- doletela »soda. Približal se mu je J q ^^ ^^^ človek, najprej molče ga P™*«! ^ ral0*aranjih| ali tudi 0 od pete do glave, in se poteni nenadno zadiral nad njim z vprašanjem: Morete dokazati, da ste zakonito prišle v to deželo! Odgo- v„r je bil zmeden Ve« vprašanj. ^^ zanioiaIlo Tprt|a- zamotajo,-,h vprašanj o glavanm, ZHkonitoKti bivanja v nastanjenosti in tako dalje. »le-, dila je ar< tacija in potem deporta-1 c*ijH — vse z dosledno točnostjo stroja. Pa zakajf Radi nepoznavanja g ^ Krcpm morftla ta orKtt. drastičnega zakona. Kako drs*°|£ k| ^ ga stane to ne^znavanje KaL ^ o|>p||||| ^ ^ ng mu je pomagalo, da je bil se devet ^manjkanja de- let tukaj in da je imel prvi držav- m9mAmi„ £ mnr.,H ,man; hvali in hvaležnosti za prejeto pomoč. 4'To je moj najsrečnejši dan v življenju,'' vzkliknil je nedavno nekdo, ko mu je PLLS pri Ameriki in s tem omogočil prihod žene in otrok. Deset let je F. L. I. S. izvrševal to človekoljubno delo. Zato lius, Varus, Horace itdi Tudi so bili tu veličastni templji od kn-terih sta dva. Veste in Herkula. še dobro ohranjena. Malo nižje je svetovno znana vila D'Rste. Vroče je bilo kot v pari, ko sina zlezli iz vlaka. Zunaj je čakalo kakih petdeset fijakarjev, deset za vsakega turista. In kakšn » vpitje: "Grande Cascade, uua lira \ Kaj češ, vroče je, mesta ne poznaš, veliko časa nimaš, pa seMi zbral tšstega, ki je najbolj vpil in smo jo odrinili proti Cascadoui. Žena meni, "to mora biti pa grozen vodopad za tako vpitje/' Takoj za mestom v malem oviniu smo zagledali vodopade. Jtdzo- ealla. ki je odnesel precej kipov.žaran nispm bi, ^ Kp mi f svoje toplice, in pozneje po)zdeIo kaj bo y deieym¡ He/oni pade u Rima so barbari podrli in odnesli vse kar že preje ni razpadlo v prah. S časoma je mah in brslin zakril zidovja. ter jih ohranil do preteklega stoletja, ko se ponovno začeli odkrivati razvaline. Se danea ni vae odkrito, čeprav vedno delajo. To so ogromne razvaline z velikanskimi podzemskimi oboki, kjer ti ob prvem šumu plane nasproti stotine netopirjev. In tlaki — mozaik vse povsod —2 in kakšen mozaik f Za .par Ur baksiša ppleg vatopni-ne ti paznik na dolgo in široko razlaga kie so bile konelii (zi-dovje še vse stoji), obedniee in Vomitoriji. Tn tsko hodiš in h> — povsod zidovjs, stebri in oboki. Zamisliš se nszsi in rvv gledsš v lepe ciprese, ki rastjo poleg korintskih stebrov in ne veš kedaj je bPo lepše . . . •.?. "ti Obračan • krčmarico. Nazaj grede se je nama prigo-dilo nekaj precej neprijetnega in smešnega. Ustavils sva se v n3-ki gostilni, kjer je naju že pri dohodu klicala gostilničarka, u-sedeva se zs mizo, kosivs, pijeva vino, kupiva nekaj razglednic in končno vprašam za račun. Gostilničarka, ki je v začetku še precej dobro govorila francosko», mi začne naStevsti neke številke, ali nisvs se mogls rszumeti. Da stvsr na kratko končam sem ji dal 20 lir, češ bo že dala kaj na zaj. Ali babnica kar stoji in 5* ks. Dodal sem ie deset, ali še vedno čaka. Zakotalim le pet lu\ 6ei tu bom že nekaj dobil nazaj... •Pobere denar in idgine. Jaz ča kam, žena n|e pa kot menda vsa ka lena, vprsša: "Koliko si i>« plačal lM Jaz sem vedel, ds sem dvakrat preplačal tiate makaro ne in vino. Zraven pa me je je «ilo, da me ima babnica za tako neumnega.. Čakam, ženska pride ven, servira drugim, za naju se »e zmeni. Pokličem jo. In to pot smo imeli račun pa tudi fran eosko je spet rszumels. RsČun je bil: Osem lir zs vino, pet za mdcaronc. dve za razgledke in tri sa postrežbo. Skupaj 1» lir Poved s I sem ji, da sem ii dal .T> Kr. "O," pravi, "mislila sem, ds •te mi ostslo dali kot napitnino.' Torsj 18 lir za kosilo in vino, 17 so morda velikanski, ali v sithe.n poletju ni taka reč. Reka Anio. ' ti dela te vodopade, ima največ »ttO Cm v lje v globine; priteka iz višine nad mestom. Voda je blatna in umazana in naravno ne napravi tistega'vtisa, ki bi ga v dragem slučaju. Zraven, tega je «e industrija s svojimi napravami za uporabo naravne sile uničila car je bilo preje mogoče lepega Tu pri teh vodopadih «e je koči-iaž ustavil, povedal pa nam je da na« za trideset lir pelje še naprej v okolico in nazaj #rede rM'" caže mesto. Dejal sem iiiu^ da ,|e to bržkone preveč ali fant mi j" silno vljudno dopovedal, da je i a ka tarifa — in kaj hočeš, ven te pelje za eno lir« nazaj pa za 29 ir, ali pa hodi peš; pametna k> dijaška organizacija, pametna tarifa. Rekel sem mu: "Požeifi"» Peljali smo se še kakšnih deset minut in se nato vrnili v mesti. Tu sem si ogledal tempelj Veste in Herkula in od tam nas je zapeljal pred vilo D'Esté. Vila D'Esté. Villo D'Esté je poatavil kardinal Hippolitu* D'Esté leta 1.j4D, in se šteje za najlepšo in najboljše ohranjeno vilo iz reneaančnc dobe. Do svetovne vojne je bila last avstrijskih nadvojvod, po vojni pa jo je italijanska vlada zaplenila in je sedaj narodni muzej. Vila ni nié posebnega, če prav ima lepe sobe in galerije, ali vrt s cipresnimi nasadi, vodometi studenci in umetnimi jezeri .ie čudovito lep, tako lep, da se človek težko loči od njega. Pravijo, da Je v pomladi, ko pojejo spodaj v gaju slavci, vrt v resnici očarljiv. iVečerilo «e je, ko smo se peljali nazaj proti Rimu. &la sva naravnost domov, zavezala kovčekc in se pripravila na pot proti Jadranskemu morju. Drugo jutro sva bila že zgodaj na kolodvoru in to je bila naii-na sreča. Vlak je bil natlačen Kdor je prišel pozno ni dobil je-deža. Zato bi jaz vsakemu sveto-vsi in to veljs za vso Evropo, da pridi zgodsj na kolodvor, posen no še če je na nedeljo. Po dolgih "adio" in "adio** smo jo odrinili ven v Campagno in naprej govoril mi je prodal steklenico Frascati-ja. Ker nisem imel od-mašilnika (kot pošten Amerika-nec, ki veruje v prohibieijo, takega orodja ne nosim), mi je on odinanil. "Porinil sem zamašeK nazaj, ali vročina in peneči Franceti sta mi vrgla zrahljani zam..-šek ven in sedaj je tekla sladka kapljica po pismah in knjigati, srajcah, kravatah in skozi kovček na nioj nos. Kar je ostalo smo jn>pili. Nauk je: "Odmaši šele kadar pijea.'' Vožnja, ki nam je vzela v.w dan, je liila sieer lepa toda utrudljiva. Ob sedmih zvečer smo bili v Pescari. Tu sva takoj menjala vlak in se odpeljala proti Anconi in Boloffni. Skoro cela pot je ob morju. Obala ni tako slikovita kot je Sredozemska, v večini ravnina 7 gladkem obrežjem brez čeri. Počasi se je temnilo. Vlak je vozil po valoviti ravnini. Tu in tam se je razsvetilo morje izza drevja, dokler ni temna zelenkasta megla zakrila morje in planoto. Stisml sem se k oknu in skušal zaspati. Ali so časi ko še spati ne moreš. Vsi» mi je prišlo na misel — posebno pa še rojstni dom, kakšea je oče, ali bom še poznal katerega ko pridem domov . . . fte Benetk«, potem pa naravnost domov — da. najrajše bi bil že doma! Gleda»n skozi okno v temo in sanjarim. Zunai postaja svetlejše morje luči. Smo že v Anconi. In tako se vozimo vso noč. Iz Ancone. mimo Rimini. proti R*-venni. kjer *e pokopan Dante in nsnre.i v Bologno kier smo ob dveh v iutro. (Dalje prihadnjie.) Popravek. — V zadnji številki se je pripetila v drugi koloni pod tem naslovom pomota, ki je po kvarila pomen stavka. S pomoto se dotični stavek glasi: 4,Tukaj je najstarejši most v Rimu. Vsi ostali Tiberski mostovi so iz poznejše dobe. Ponte Fabrizio (Pons Fabricius) ga je dal postaviti namesto lesenega, ko se je tam prvotno nahajal nadzornik cest Fabriciusn etc. Cllasiti se mora: <4Tukaj je najstarejši most v Rimu. Vsi o-stali Tiberski mostovi so iz poznejše dobe. Imenuje se Ponte Fabrizio OPon« Fabricius), ki ga je dal postaviti namesto lesenega, ki se je tam prvotno nahajal, Fabricius, rimski nadzornik cest leta litó. pr. Kr." • . . t M ii -t rarnih sredstev je morala zmanj- Ijanski papir? In .zključen ga ^enega osebja To vedno pravi zakon. J ker tpkom Kako mora reveža boleti .ko iz; obrnilo za po- ve, da ta 44nedo Žm" popoldanski . . . ' .. , •V . u u-. i a i * tril„:in, moč in nasvet na organizacijo dva izlet ne bi bil končal tako tragično i . i a n« krat vec ljudi kot lani. onega usodepolnega dne v sedaj, ^ u ^ Amntmi tnko daljni Ameriki, da je investi- r.l par centov /.« nakup '«<». . „„; 0(, formne zakone in uvajati novo-tsrije, s čemur se je pravovernim toliko zameril, da so se mu uprti. Rešil he je z be^om. Od tedaj je služba vladarja v Kahulu zelo nestalna. J, 8. Z. V DETROITU DOBILA PETNAJST NOVIH ČLANOV. Poročajo, ds je po shodu klubov JHZ7 dne 10. nov. v Detroitu, Mich., pristopilo v JSZ. 15 novih člsnov, večinoma iz vrst mladine. TRI TIgOG SMRTNIH PONE-SREČB V CHICAGU. . V Chicagu se povprečno vsako leto >#mrtiio ponesreči okro,; tri tisoč ljudi, izmed teh blizu tisoč v avtomobilskih neagodah, ostali pa večinoma pri delu v tovarnah iu stavbinski industriji. IMENIK ZASTOPNIKOV "PROLETARCA" r-asn. ko se je zgornji dogodek vr-šil blizu mednarodnega mostu, so , . . ....... « • ' » I je prilika, da izrazite svoje mne- skoraj vsi tujejezieni časopisi pod J . > naslovom z debelimi črkami prina šali svareči članek FlJS-a o no vem deportacijskem zakonu. Neki star angleški pregovor pra , . . . . , . .j .. • . kažipota za tujerodce in drug vi, da unča previdnosti je vredna " 1 funt leka. Mnogo te resnice leži | hteratur nje. Ali ste imeli korist od člankov FLüM-a in drugega čtiva te organizacije (brošure o naturalizaciji, za FLIS-ovimi članki. Vjih svrha je pomagati ljudem, zlasti novodo- Ali ste dobili nasveta in pomo či v svojih osebnih zadevah t Ali odobravate delo FLlS-a, da ilerrm, da ne padejo t Am.rikaneeprUpevki ds «."Jdej«^»vojo pot v kompH-1 alnerUkemu živ-cirani novi deželi. Ti članki se bavijo z vsako stranjo ameriškega J<\ , .... ; ^^^ 1 Ali ste dobili nasvete in pom^- Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. November. da ta oddelek Še nadalje obstoji in da imate nnsto. kamor se morete obračati v bodočnost i t Ako je temu tako, tedaj glasuj te za F LIS-a. Ni treba, da greste na volišče, da oddate svoj glas. Enostavno odtrgajte svoj CANONSBURG, PA__V n*d«lje I naslov, ki je natiskan na tem ča 24. noT«nbra ko» Ur «ne« JSZ. u sopisu ali pa na omotu istega, in upadne PvansyUanijo. |>ošljite ga slovenskemu oddelku CLEVELAND. aprt- (Foreign language In Mri M Zahvalni dan v catrUk 21 1 novembra ▼ S grof Celjski". CHICAGO, ILL. Banket orga Doma opero ''Urk formation Service) m Fourth Avenue, New York City. To bo vaš glas za nadaljevanje sloven-nisacije ft. 20 JSZ.. 2250 Clybonm | dela-. In ako premorete, Ava., V prié deška«« t.mbur.ike,. I H,ožite iui\i po en ali dva dolar- zbor« ' " * p« za napitnino ... tri si je n« proti Frascati ter Apeninam^ Sodmgom v Olevelandu. Saj« klnKa it. 27 JSZ. •« vri« vsak prvi petek ab 7:30 «večer in vsako tretjo n«d«ljo ob 2:30 popoldn« t kltabovih prostorih v Slov. narod dom«. Sodrufi, prihajajte radno na saj« in pridobivajte novih ¿la nov, da bo mogal napraviti iim vač na polj« socialistična vsgoj« in borbi sa naia prava. December. ja in pripnite svoj naslov k ban koveu, To bo pomagalo, da na- ruirir/> iIf v . .. , . . beremo ki jih potrebujemo CHICAGO, ILL.—Vnadoljol.de. . ^ . //Woln . . . za 1. liWO za ta odsok. (^mtaio mbra koncert p«vsk«f« «bora Sa. ...» . , brnlo dali Amenkanci.) Na vsak n^ein pa ne pozahljaj- vaM v dvorani SNPJ. BARBERTON, O.—Koncert in v«, •elica klub« it. 232 JSZ. v soboto 14.1 te "glasovati*' — za FLLS-a. decembr«. | r Flis." CLEVELAND. O. — V soboto 21. decembra prodkonf«r«nčna priredbe JSZ. v Slov. nar. dom«. i ______L«„ VBM_ CLEVELAND, O. — V nedeljo 22. | SODRUGOM IN SOMŠLJENI decembr« konferenca JSZ. v prostorih kluba it. 27 v Slov. nar. domu. BRIDGEPORT, O.—Vos«lica ii predstav« klub« it. 11 skupno • društvom v soboto 28. doc. v Slovan, ski dvorani na Boydsvillu. CHICAGO, ILL.—Silvestrov« bava kluba it. 1 v tor«k 31. d«c. 1930. CHICAGO. ILL.—V n«d«ljo 26. januarj« angleška predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. KOM V DETROITU Redne seje kluba it. 114 JSZ. se bodo v bodoče obdržnvale vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne na 116 Six Mile Rd Prihodnja »*ja bo v nedeljo 24 nov. Apeliramo na vse naše somiilje nike in simpatičarje, da se nam pridružijo ter postanejo aktivni člani našega klnba in socialistič-colli n wood, o. — Vasalica in i ne stranke. Pripeljite na naše predstava kluba it. 4» JSZ. v nedeljo geje tudi gVOje prijatelje 2. februarja v Slov. del. domu. barberton, o. — Maikaradna veselica kl«b« it. 232 JSZ. n« Pust-ni v«č«r 3. marca. chicago, ill.—Pr«dst«va dram sk«ga odsek« it. 1 v nedeljo 30. mar ca v dvorani Č&PS. chicago, ill.—Koncert "S«v« v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS. chicago, ill.—Dn« 1. maj« majska slavnost kluba it. 1 v dvorani SNPJ. ^ (Tajnika klubov prosimo, da nam sporoš« dat«m« svojih priredb, d« jih uvrstimo v ta sesnam.) Tajnik. CALIFORNIA. Los Angelo«: Frank Novak. San Francisco! Joseph Koenig, Peter E. KurnicU. COLORADO. Crested Buttai Ant. Sfobodnik. Pueblo: Fr. Boltesar. Somerset: Anton Majnik. ILLINOIS. Chicago! Frank Zaitz, Fr. Udovich, Fr. B enchina, Chas. Pogorelec, Anton Andres. Gillespie: John Krainz. La Sali«: Frank Martinjak in Leo Zevnik. Mascoutah: John Biskar. N ok omis: Steve Milavec. Pullman: John Jereb. Springfield. Jo«. Ovca, John Got Sek. Staunton! A. Avsec. Virdom Frank Stempihar, Fr. Iler-skÉL Waukegan in No. Chicago: France« Zakovéek. INDIANA. IndiacapolU: Joa. Golob. Universal: Vine. Verhovnik. KANSAS. Armai Martm G o rene, Anton Sular. Gross: John Kunstelj. Mulberry: Joseph Pillich. West Minaral: John Marolt. MICHIGAN. D«troit. R. Potočnik, Fr. Oblak, J. Vitez. Jos. Klarich, Peter Kisovec Jos. Klančnik, Jos. Močnik. Frank Cesen. Trauniki Frank Žagar. ~ MINNESOTA. Buhl: Max MaKz. Chisholm: Frank K kun. Oui U th. John Kobi. Ely: John Teram. Evelethi John Benchina. MONTANA. KUin: A. Miklič. Red Lodg«: K. Erxnoinik. NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva. NEW YORK. Gowand«: James Dekleva. Little Fall«! Frank Gregorin, Peljeniky Kalaiati» u priporočamo, da iuy deluje v tem k ni i,si u. Z daljnega Pacifika se je HJH>m->iil Proletarca M. Rolih iz »So. Kranciseo, ( alif. Poslal je enega naročnika. 1% te«a vdite. da postaja zanima nje za Proletarca vedoo večje v raznih krajih dežele, kar • IZ UPRAVNIŠTVA (Roman, poslovenil E. K ) Z ♦♦♦♦♦eeeeeee (Nadaljevanje.) S temi besedami je vzel zadnjo krono iz iepa ter jo je položil na mizo h kosu kruha, v katerem so bili še sledovi njegovih zob. Potem je pogledal ie z žaloatno hvaležnim očesom na starega patra, obrnil ae je in je odkorakat skozi m ram orno dvorano. Gledal je na slike svetnikov; oni pa so zrli nepremično v nebesa ali pa na križanega. fam na stolu je bil njegov klobuk, ponj je šel in potem je izginil iz ponosne dvorane. Sam je našel pot po dolgem hodniku a čudežnimi slikami, na katere je milo aijalo solnce. Ako bi bil imel dosti časa, da bi ae bil zadržal, bi mu bilo solnce lahko marsikaj pripovedovalo o tistih čudežih, ki jih je samo nekdaj gledalo. Pripovedovalo bi mu bilo o mladih čaaih, ko so se zgodili čudeži ljubezni, d očim ie živi sedaj cerkev le od starega sala, poveličuje stare čudeže, namesto da bi delala nove ter posvečuje za drag denar stare svetnike, ker ne more porajati novih svetnikov ljubezni. Zunaj se je le mehanično odkril pred cerkvijo, v kateri je ie pred eno samo uro pobožno poslušal meniško petje. Notri v refektoriju pa je pridobil prelat zojet svoj navadni amehljaj iz davnine.. Smehljaje je sedel k svoji mizi, katero so držali smehljajoči angelji, smehljaje si je natočil vina, amehljajc je umetniško razdejal pečeno raco in smehljaje je gledalo aolnce nanj. 2e se je pomaknilo nižje in ni več zrlo na besede: "Hospitem sicut Christum accipiatis Koma i je bilo ae videti črke na svetlorjavem polju. Zato pa ae je smejalo solnce s polnim okroglim obrazom, prav kakor prelat veliki steklenici črnega vina. ki se je bliščalo v njegovi svetlobi. At* solnce je znalo biti tudi poredno; ob veliki steklenici so se lomili njegovi žarki in namesti da bi padal« na prelatovo lice so se upirali naravnost v obraz svetega Benedikta. Slika je bila videti vsled tega čisto rdeča, prav kakor da se sramuje mrtvi svetnik svojega živega naslednika. Nad to hudomušno porednostjo se je znalo solnce ie dolgo smejati, v tem ko je hodil stari pater Oto kaj žalosten po samostanskem vrtu ter je zalival na pol usahli cvetici, ki se je kmalu zopet vzravnala ob njegovi negi. Velo cvetico je smel rešiti, proklete duhovnike duie ne. N Zunaj na klopi, katero je postavilo druitvO za olepševanj4». kraja ob zidu samostanskega vrta, je aedel nekdanji župnik. Iz ponosa, a katerim je zapustil oiabno prelaturo, je padel zopet v revščino sramote. Sreča, da je bila tukaj klop. Dalje ga ne bi bile nesle noge. , Doli ob reki so vlekli ribiči svoje mreže po vodi. Bili so povsem mokri in nevoičljivo so gledali na lenuha, ki je brez dela sedeč na klopi lahko zrl nanje. Opravili so svoj posel in so oddali ribe v samostanski kuhinji. Samostanski lovec je prišel iz gozda; njegov pomagač se je potil pod težkim srnjakom, ki ga je nesel v samostan. Na cesti ob vodi je vleklo dvoje volov, odlikovanih na gospodarski razstavi s prvo ceno, pola« goma voz, na katerem je bil sod petdesetih hektolitrov. To je bilo vino, ki je priilo danes po železnici iz samostanskih vinogradov in je romalo v samostansko klet. Enakomerno šumenje in brenčanje je bilo slišati iz poslopja s podolgasto streho onstran reke. Tenak dim se je dvigal nad streho v čisti zrak. Prihajal je od parnega mlatilnika, ki je delal še štirinajst dni, da izmlati zlato žetev samostana. Masten duh slada je izpolnjeval topli večerni zrak, udarci kladiv iz sodarne samostana so povzročali edino pretresanje zraka, ki je prijetno zadevalo ušesa. Nekolikokrat je pripihal železniški vlak v postajo in je povedal župniku, da živi v dvajsetem stoletjd, kajti kmet, ki je šel mimo njega s pove-šeno glavo, s pestjo v žepu in a skrivnostno hudobnim pogledom, ga ne bi bil mogel prepričati o tem. Prihajal je pravkar iz samostanskega gozdarskega gradu, kjer so zopet kratko in grobo zavrnili njegovo zahtevo po odškodnini za škodo, ki ao jo napravili prelatovi jeleni na njegovem polju. Priprosti kmet ni hotel izpoznati, zakaj naj bi stradal on, ker iičejo cerkveni jeleni svojo pravico ravno na njegovem polju. Toda končno je potrti mož zopet dvignil glavo. Gledal je tja čez široka polja in njive samostana, ki mu ni privoščil niti koščka kruha. In nad tem delom zanj izgubljenega boja je končevalo solnce ravno zmagoviti boj z oblaki. Mala nevihta, ki je plavala popoldne čez samostan svetega Benedikta, ae je obrnila proti jugu in pod nežnimi solnčnimi prsti so se sedaj raztrgali zadnji oblaki. Z vodenim toparom napolnjeni zrak je bil jasen in prozoren; Kakor v gledališču, ko ae ravno vzdigne zastor, so ae pokazale hipoma gore. krasne v nasičeni barvi, da bi bil človek kar Iztegnil roko po njih modrih vrhovih. Izza šumeče reke se je dvigala s poljem in go-zdovjem pokrita plao polagoma prOti zelenim hribom, nad njimi se je gromadilo belo apneno skalovje s strmimi stenami, d&im so še viije «ve-tili ledeniki planin. Po vaeh vrhovih je žarelo življenje kakor rožnato nežna lica device. Solnce, oživljajoče svet! je pritisnilo svojim ljubim goram vrrerni poljub na lire in v nežni rdečici nedolžne ljubezni so rdevale planine. In zdaj je hipoma počil železni obroč, ki 90 ljudje brez ljubezni vanj vltovali žunnikovo arce. Prsi ao se mu dvigale, arce }e utripalo v hrepenenju po gorah, „oko mu je sijalo v blaženi ginje-nosti. Nema zahvalna molitev ae je dvignila iz hvaležnega arca k Bogu lakal je Boga ljubezni v samostanski cerkvi, iakal ga je v aveti palači, j SOC. PEVSKI ZBOR "SVOBODA — priredi — v soboto 16. novembra « T "' * r * V Hrvatskem domu, 133VKu-by Ave., E. Maškaradno Veselico Vstopnina za moške in maske 50c za osebo, za ženske 25c. Najlepše, najgrše in najpomembnejše maske dobe nagrade v gotovini. T t Vabimo vse Jugoslovane na obšlno udeležbo. ODBOR "SVOBODE". XXVII. Tistega toplega letnega dne, ko je vatopil župnik Hercog pola upanja v limpaiki samostan in je bil brez uamiljenja postavljen' pred samostanski zid, ao ae vršile daleč od tega nekričan-skega dejanja priprave za cerkveno slavnost, kakršne še nikoli ni doživela Goapojna. Sam prečastiti škof je imel priti v Gospojno, da se prepriča o blagoslovljenem delovanjO dosedanjega upravitelje, provizorja in novoime-novanega župnika ter da ga jutri slavnostno vato- •koraj vsaki dan. Hipoma začne zmrzovati, ceste postanejo spolske, snežni zameti in vožnja, se spremeni v pravo muko v takih dneh. Z električno in-terurban železnico pa se vozite tako udobno. PROLETARIO 7. vni elemenat u radničkom pokretu Kšo što čovječjc tijelo ima u sebi pored dobrih i otroviie eleuion-|r, koji neprekidno vode borba protiv dobrih i koristnih, teko isto i rsdniéki pokret ovdje u Ame-rifi im« u sebi razóme i otroviie elemente, koji ga stalno trnju i podgriiaju inu organiza m, te mu smetaju, da ae podigne na onu vi-«inu, na kojoj je bio prije avjet-akog rata. Pored drugih, ovoje mislim i na takozvane komuniatičke elemente, koji mu krivi za mnogu ne-«reču, št o je snaftla radničku klasu poslije svjetskog rata. U tu grupo t rovi lasa apada i poznata spletkašiea Živka Keku-lié, koja je mene napala u komunist ičkom "Radniku" od 3. okto-brs ove godine pod naslovom: 4,iMisli i polrtvovnost jedne rad-ničke žene*. Čim sam proč i ta o gore navedeni članak, vidio sam, da ovo nije Živkino pisanje, nego je napisano u uredništvu "Radnika", jerbo i onako poznam njezino piska-ranje, a ovo je drukčije napisa-m>> Tu izmedju oatalog ona mene prikazuje, kao da sam ja protiv svake borbe radničke klase. Zna ona vrlo dobro, da ja to nijesam, nego samo iz žučne mržnje ovako 0 meni piše, pošto me nije mogla predobiti za svoju stranu. da razruši našu organizaeiju. te da temo dodje njezin Fišer i Zinic i da organizuju svoju komunistiekn špiljieu. A na mene je najviše rafanala! Čuo sam, gdje je nekim osoba-ma govorila: "Ne spada MaslaČ onamo, to jest u organizmi ju br. 20. A to je i meni jednon prilikom rekla. Ali Živka se 1Jtito preverila u svonj ra runu! Ta 1 prije nje su neki individui pro- dali da razruše org. br. 20, koji su bili puno više aposobni od Živ-ke i njenih Zinič^Fišera, pa io nije uspjelo, a njoj če još manje u»pjeti da postipne svoj zlona» mjerni cilj. S«d da pred jem na aamu stvar r- o soeijalietiikoj grupi, o kojoj ona u rečenom članku govo-ri. M Naša je organizacija naime priredila jeden izlet u Forest Préserve na sjevernoj štreni Chica-ga u mjeseeu augustu. Tej izlet bio je priredjen na prvoin mjestu, da se malo izadje u prirodu, a na drugom — da ae pomogne samo j organizaciji, jer preko eijelog ljeta nema nikakovih zabava, a to je najbolji način, kako da se dodje do nešto materijalnih sre-stava, da se može društvene pro-dtarije održati, dok ne naatupi jesenska sezona i veča aktivnost. Na izletu sakupio se lijepi broj naših člauova i simpatičara, koji su se u krasno j 'prirodi ugodno veselili i zabavljali. Tu je došla i "drugariea ' Živka, da kolektu-je novae za njihovu medjunarod-nu radnieku obranu, premda su ieti dan komunisti imali svoj za-jednički pienie u Kölzens Parku na Irving Park Blvd., takorekuč pred vratima njezine kuce. I ona nije našla za shodno, da ode na njihov vlastiti izlet, nego je oti-šla kod socijalista, da ih o pomene na "dužnost", što treba da čine! . . . Ja sam sjedio na ki upi i po-smatrao» kako se djeca okolo igraju, kad eto ti Živke kod mene, sjedne na klupu i otvori svoju torbieu, da mi pokaže liste, na koje je kolektirala novae. Na to me zapita, da li hoču da nešto da-dem i da H bi bio voljan da iatu stvar izjavim prisutnimaf Ja BRACES UP A WE AK STOMACH Naredite 3-doevno potko»jo ZASTONJ toledčna nerodnost se spozna ro enem ali pa več simptomih. Pri oni oofbi so spozna po no vol j no-sti in potrtosti in so edina zns-menja. Med tem ko drugega boli glava in ima hudo bolečine. Nekateri Spe pa s* sbude vseeno etrujeni, drugi pa. ne morejo V devet iz deoetih slučajev so želodčne slabosti vzrok ne-prebavnosti in sabasanosti čre-les, kisanje ostale hrane vsled Ionih organov. Trinerjevo grenko vino vam ojača vse prebavne organe in jih nalahko prisili na Qdvaj%nif in kreditov želodca. Celo škrobno hrano prisili k hitrejnu odvajanju. pošljite ta brezplačni kupon takoj i Jos. Triner Co., Dept. 27, 1338 So. Ashland A ve., Chicago, IU. — Pošljite mi zastonj, poštnine prosto 3 dnevno poskusno steklenico Trinerjevega grenkega vina. Od kar imo prvikrat oclaUli U krti« plahni poakaa pr«d par tedni, k jih ja na tla«*« pridružilo milijonom, onim. ki najdajo «adovoljitvo v kalifornijakara tU nu in idrarilnlk «elitilh. salo prijaino. najvarajia in najaspclncjte odvajalno •rada t ve. Na odiatejte. t««»d piftit« po S dnevno poskusno ateklanico poAtnine prosto. Storita to takoj. Y«Uka stekle-niča Sl.tB v vseh lekarnah. Ime Ulica Mesto.................Država ........................................... ZADRUŽNA BANKA i Ljubljana, Jugoslavia,. V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA IS, BLIZU GLAVNEGA *.j KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI» I.) aprajama dmnmr sa braaile« vlogo sli «a tefcašl rašaa proti najboljaoma obrotlotronj«. S.) potrodujo «ajconojio doatavo donornik pošiljk is Amar.ka o domovino i« obratno. 1.) poeroHnjo o vnoh foapodor.kih «adovak kitro in po coni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banko na Amalgamated Baak of Now York. I1-1S Union Sqnaro, Now York. N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tom obvesti in naroči isplačilo. Naš upravni sastofmik i js Joseph Menton, 15824 Normsndy Ave., Detroit, Mich. Obračajte so aanj. Obračajte so v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadrnšno banko * Ljubljani. T II t........... ....... ..................... Pil..............................................*! NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMKBIKI narodna tiskarna 2143-2100 BLUE ISLAND AVKNÜE CHICAGO, ILL. * tiakame o Sler.n.ko«. Hrvnlkom. Slovaške«. P«lj«k.-. kakor tndi v A.gUiko» la N—ib— josika. Naáa ju, || » ' »o tlakovino «• druâlva in trgovce. ..............Hill'.............. I* sam joj na lijepi način razja»nio (a ne prezirom, kao što oua veli, pošto ja nikoga ne preeiresil), da ja ne mogu to da učiniiil, na prvo m mjestu radi toga, ito je ovaj izlet priredjeu isključivo u korist organiiaeije, a drugo — što čemo i mi aami da kolektuje-mo, a ovo je naš izlet i nema ttmi-sla da ae kolektuje za d vije stranke. - «v, Dalje sam joj kazao, da novae, koji ae sakuplja za njihovu me-djunarodnu radničku obranu, ve-činom se upotrebi za partijiku agitaciju, a ne zs radničku o-branu. Ta to je več dokaasna stvar! Toliki grdni novae au komunisti nakupili u ime Haeeo-Vauzettia a Sacco-Vanzetti o-brana j« dobila samo jtdna hiljadu dolara. a nakon toga je iat# obrana prekinula svaku vesti ¿sa komurfistima. I rez ne kolekte, za koje komunisti sabi-ru novae, večinom |>ojedu ko-munistički kaponje. To je razlog. zašto ja nišam htio dati Živ-ki ni prebijene pare za komuni-stičku medjunarodnu radničku obranu, a ne kac što Živka na-vadja, kao bajagi da sam ja protiv svake borbe radii i ka, a i so-cijaliati uopce. Ovdje imam da Živki i svim njenim pajdažima kažem, da 8am ja dao do sada više novaca za razne žtrajkove i za radničku stvar, nego što je Živka ikad dala ili če dati. To bi mogao dokazati črnim na bijelu. Ja vrlo dobro znam, što znači strajk, šta je borba, šta su dugi satovi, eto- je iz-rrfbljivanje. Od avojih mladjih dana radim u pekarskom zanatu i to večinom noču, a to su prave muke. Učestvovao sam u dva štrajka ovdje u Chicagu, gdje eu dva pekarska radnika poginula. Išao sam i na 4 4 picket duty", gdje jedan put umalo što nišam i ži votom platio. To je bilo na WeLt Madiaon ulici u Chicagu. I sad dolazi jedna Živka, koja *umnjjm, da je igda audjelovala u štrajku, da mi kaže: ''Maslač je socijalista avojih hiljada! " Ako mi je uspjelo, da u posljednih par godina sa teškom mu kom održiin jedan posao i da neku erkavicu pristedim, na to imam pravo pod današnjim uslovims života. A sada 4 4 how about you, Živka?" /Vaše nepokretno imanje vri-jedi danas najmanje oko 12 hil)e.-(U dolara t I onda imaš obraza, da predbacuješ meni, da aam *4 socijalista svojih hiljada '! Pri zaključku imam da kažem ovo: Živka je postala jedna prava "alapača* \ Ide okolo kod poje-dinih naših familija po Chicago, te prosi no vac za svoje 4azil dvojico nog. ki sta moleli iz soda. T . t jevi nogi sta bili, poznal aem jih že dvajset let. Revež je atal v sodu na glavi. Veter je bil zanesel slamnik v sod. Poskušal ga »je dobiti ven. pa je siromak izgubil ravnotežje in se postavil na glavo. Sreča v nesreči je bila, da je bilo v sodu le nekaj centimetrov vode. da mu je segala le do iioMi, drugače bi bil gotovo utonil. Seveda smo ga hitro potegnili ven. Ko je začutil tla pod nogami, se je dvignil na prste, skrčil .pesti in vzkliknil: "Preklinjam te, sod, na. vekov veke! A-men!" Od tistih dob je sod tak. Na tvojem mestu bi ga jaz spustil po klancu navadol, k vragu. Saj ga je gotovo vrag sam naredil. 4 Ravnal se bom po tvojem na svetu in to takoj," sem izjavil. Z združenimi močmi sva prevrnila sod, da je vr-n voda iztekla. Zvalila sva ga do roba ee*te, od koder je zagrniel po ee*ti navzdol. Večer je bil lep. Dolgo sva z znane« m sedela na versndi in m> .razjrovarjala, O polnoči sem šel spat. Zjutraj sem se zbudil popre je nego običajno. &e nekoliko vrtoglav sem skočil s postelje in od-grnil raveae. Zunaj se je V lepem jesenskem jutru Mnejala narava, a izpod kapi se mi je smejal, ne smejal, režal, sod. . . Skočil sem na verando. Nla pragu sem srečal ženo, ki mi je rekla: 44Moj Bog, koliko truda smo imeli h tem sodom. Ponoči so nam ga paglavci spustili v dolino, toda našli aino ga in zdaj stoji spet na svojem meetu. * Je že dobro," sem rekel in ae vrnil v sobo. Proti sodu se boriti, to bi končno še nekako ¿lo, a boriti se proti sodu in ženi, to je preveč. (Prevel B. R.) AU VESTE? Najboljši jugoslovanski socialistični list ie "Proletarec". Prinaša članke, razprave in pregled delavskega gibanja po svetu ter dopise aktivnosti v naših naselbinah na polju socialističnega in kulturnega dela. Naročite nanj! se SOD. Videl sem na nebu črno steno oblakov, ki je obetala ploho. Kmalu so jele padati debele, težke kaplje, nato se je ulilo, da je kar odskakovalo od tal. Čul sem ropotanje na akrilja-sti strehi in skozi okno verande aem opazoval žleb, ki je moral začeti plačevati svoj davek sodu za kapnieo. Prvi tanki curek je zgrešil sod in padel pohlevno pred njim na tla. Mislil sem sam pri sebi: 14To je slabo gospodarstvo, fe imam sod za kapnieo, mora teči voda vanj!'? Oblekel sem dežni plašč in pohitel pred hišo, da popravim «od. Prijel sem ga za zgornji rob in ga poakuflil obrniti. Stal je seveda trdno kakor gora in se ni hotel premakniti niti za ped. Uprl sem se vanj z vso močjo in končno dosegel, da se je na eni strani nekoliko dvignil. Tedaj mi je pritekla voda iz Hleba za vrat. Kpustil sem in sod je stal na svojem starem mestu. Dež je začel padati a podvojeno močjo in vodni enrki is žleba ao padali čez sod na tla. Vrnil sem se na verando in z robcem ohri«al vrst. .: razmišljal trenutek o položaju in šel zopet ven. Sedal aem spremenil svojo taktiko. del geta okoli soda, ga pri- bo knjiga, kakršna nima primere v jugoslovanski literaturi ORIGINALNI SPISI Ameriški družinski koledar se od leta do leta odlikuje po originalnih spisih. V bodočem letniku bodo med drugimi zastopani s svojimi spisi za ta koledar sledeči sotrudniki: V prevodih bodo zašlopani: Alfonz Petzold. Martin Anderson Nexo, A. M. Frey, Lu Marten in drugi. Ameriški družinski koledar OSTANE najboljša publikacija te vrste. Vezan bo v platno z novo naslovno sliko. Napravil jo je slovenski umetnik Serajnik. Umetnik Stiplovšek je napravil nove vinjete za koledarske strani. Koledar bo bogato ilustriran „ , « V prihodnjem letniku bodo med drugimi zastopani s svojimi umotvori sledeči slovenski slikarji:'* France Kralj, Tone Kralj, Nande Vidmar, Drago Vidmar, Lojze Dolinar, Fran Tratnik, Tine Kos, Gojmir Kos, D. Serajnik, Albert Sirk, Fran Stiplovšek, Olaf Globočnik, Niko Pirnat, Miha Maleš, naš H. G. Perušek, Stanko Žele in več drugih. NOBEN slovenski ameriški koledar se ne more v ilustracijah primerjati Ameriškemu družinskemu koledarju. Ivan Mladineo je priredil obširno statistiko jugoslovanskih podpornih organizacij. Prirejen je za ta letnik izpopolnjen seznam slovenskega časopisja, slovenskih domov, zadrug, članek o razlikah in postanku julijanskega in gregorijanskega koledarja, seznam konvencij slovenskih in drugih jugoslovanskih organizacij v tem letu. o jubilejih naših organizacij, statistika o članstvu U. M. W., o številu glasov za razne predsedniške kandidate leta 1928, priobčeni bodo članki o Jožetu Zavertniku, Victor L. Bergerju, Martin Anderson Nexoju, o Chicagu, o petindvajsetletnih slovenske kniige v Ameriki, o Ši-Kingu, o ameriški ekonomski strukturi itd. Vseboval bo tudi celo vrsto krajših statističnih podatkov, po katerih se odlikuje vsak letnik Ameriškega družinskega koledarja. Li Louis Beniger, Angelo Cerkvenik, Tona C ufar, Anton Garden, Ivan Jontex, Mila Klopčič, Etbin Kristan, Boris Kristan, Ivan Molek, (van Mlad meo, Tone Seliškar, Anton Slabe, Kosma Teleban, F. S. Taochar, Veno Venomer, Katka Zupančič, Jacob Zupančič, Frank Zaitz. Cena in obseg Koledarja bo ifti kakor prejšnjih letnikov. Naroča se ga pri upravi "Proletarca" Posamezen izvod $1.00 i * Za večja naročila popust. Razposlan bo prvi teden v decembru i i i î v I Ï I v S Î A Í y V S i v* Oint AIM: XDUOATION, ORGANIZATION, COOPERATIVE COMMONWEALTH A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers Official Organ of Jugoslav Federation, S. 1 OBOAOO. ILL., NOVEMBER ^ 190» War as a Breeder ê iyr Of Revolution More Shame to America There are over three hundred thousand producing oil welli in the United States, but less than 2 per cant of them produce 50 per cent of the oil. The others produce at a Flower rate, some less than a barrel a day. The oil business dates from smsh beginnings in the middle of the 19th century. Prom 1857 to 1860 inclusive. only 521,000 barrels of crude petroleum ware ( produced in the world, and the United States pro. duced 9« per cant of the amount. The production increased steadily until in 1928 there were 1,322,980,000 barrels produced, of which fhe United States produced 68 percent. Of c/urse, the growth of Che auto-mobile business haa contributed vastly to the growth of the oil business. Dp to 1916 there were, 4 282,242 autos in the world, of which number 3,612,996 were in this country. The enormous increase in a dozen years brought the world number of autos to 31,778.23 in 1928, ard the United States had 24,493,124 of them. These cars use oil continually. There has also been a great increase in oil heating and in oil-driven »nips and engines, i The vast and peremptory demand fcr oil, created bv these developments, explains the international signifiance of oil. In international affairs it is not a lubricant; it is an irritant, for -each nation wanU to hog as much < if-producing territory as possible Conflicts growing out of grabbing for oil might throw the world intc another big war if it cannot learn to [divide this and other raw materials in an equitable and peaceable man. ner, . The oil will run out some day, presumably/ and some folks are already worrying about it. What's the use in borrowing trouble? Sciynce will find a substitute. Once more class justice, or rather class injustice, has triumphed in America. Once more we stand disgraced in the eyea of civilized men the world over. This time the State of North Carolina ia the offender. Consider the record. At Gaatonia labor men were kidnapped and flogged. Their assailants were acquitted. A woman was murdered in cold blood. Her probable murderers were not even indicted by the Grand Jury. At Marion the Sheriff and his deputies guilty of one of the most shocking massacres fa American history have not even been held in bail^ and bail for the remaining deputies, has been set as $3,000. These were the agents of the employers or of an owning class. But at Charlotte, workers, union t men, are promptly found guilty of second degree murder because in a brawl outside their tent colony in Gastonia a belligerent chief of police was shot. The conviction came after a jury had been told that it could disregard the very intelligent and impressive testimony of Mrs. Ethel Miller because she did not believe in God. It came after the state prosecutor. Solicitor Carpenter, had made an exhibition of himself that would not have been tolerated in any civilized country. His writhings, his cheap melodrama, his distortion of the religious appeal. Was frank play to the presumed prejudices and passions of the jury, ought of themselves to upset the verdict in the higher courts. As matters stand. North Carolina, home of one of the most progressive universities in the Seuth. proclaims to the world that she offers neither civil nor religious liberties to workers. Even a judge wh6m we had thought meant to be fair declares in effect that only believers *n hell, like himself, can be believed on oath. In that statement is the end of religious liberty. Other civil liberties have long since diad in Gastonia and Marion. The Gastonia Gazette rejoices that what has happened will teach labor agitators to keep their nose out of the South. Liberty will be born again but only out of intelligent struggle of the workers to be free. None of us is really free while the events of recent months in Gastonia and Marion are possible. !By toonatdJ. Lotrich Attention has been called to the fact that there was never a war in which generalship played so small a part as in the great fwar. That war wuk not decided by victories on the field. It was decided by starvation and revolution—but especially by re. volution. The war bred the spirit of rebellion on boths sides, but especially on the losing side; that is the chief reason that it was the losing side. Morale broke down; loyalty lapsed; the old patriotic willingness to die for the fatherland gave place to a very decided unwillingness to die for the favored few who Seemed to be the only possible beneficiaries o# victory. It was revolution in sn extreme f >rm which took Russia out of the war. There is reason to believe that the soldiers of both France and En-gland experienced some slipping from their traditional discipline. The Communistic outbreaks in Italv immediately after the war and the violent anti-militarism against which Fascism fought with equal violence indicate how deeply Italian morale was undermined. But Germany and Austria were fairly overwhelmed with revolution and the collapse of the old national organizations in the rear determined what happened at the front. There was a collapse of loyalty at the front too. One observer, commenting . aaoa this almost universal breakdown of the old military spirit of unquestioning obedience even unto death, ascribes it to ¿he fact that the armies were directed by general staffs whose members were safe behind the lines. No officer of high rank on either side was killed. It might almost be said that none missed a meal or slept on « hard bed. Well-fed, well-paid, safely housed men sent orders to poor ccotie-infested, mudcaked, often underfed men to go over the top. So far as the high command was concerned, the order was not "Come on!" but "Go!" And after a while even the dullest intellect in the trenches began to lose faith in a war which was so comfortable and safe for those who issued the orders and so utterly disastrous for those who obeyed them. Read All Quiet on the Western Front; or read Schlump, the story of another German soldier. Not a glimmer of patriotism in either of them. Little wars have become impossible because the world is too cTosely kgit together. Big ones have become equally impossible because modern warfare is a breeder of revolution. The revolt against war is not the result of paci. fist propaganda, it is the result of war.—The Christian Century. *By Jam*j On*a! Is this UK«} of mass production and automatic machi. nery going to transform the human snimsl into att empty hesd, s piece of ferment thst is incspsble of any deep thought or apprecistion of art? This question ia provoked ky readiag an adearti. aement of the American Federation of Musieiaas whiek bears the caption, The Robot As an Entertainer. The advertisement is illustrated with a drawing which portrays a mechanical man with steel fingers stniSh ming a har*. A dog by his side howls s mourslsl cry and the reader ia asked whether the mechanical man's substitution for real music ia a success. Of course the musicians' union has been hit hard by the mechanical music we now hear in the talkies and in this advertisement the union raises the question of whether this does not bring with it cultural meance to mankind. "In the first place, success in eliminating flask aaA blood artists from the theater means the eventual corruption of public appreciation of good music, whicli would be a cultural calamity," declares the unios. "In the second place, reduction of professional musicians to a handful of studio woekers would depvto the young of all incentive to develop their talent aad to make music their life work." ess All of which appears to us as sound reasoning. The machine is not an artist and never can be snd H k now doing to the musicisn whst it hss done te other craftsmen since the beginning of the machine age. For example, the art of the cabinet maker has besa destroyed. The soul of the workman that found expression in his wonderful carving has been smotk. ered by the machine in furniture factories. The oat. put of this old wood artist cannot survive the competition of the machine, so the art and the artist have disappeared This has ^een a distinct loss to humanity and it k a tremendous indictment of machine production- We can, therefore, understand the resentment of tp musicisn who is being replaced by mechanical mask. But at the same time one may ask, considering that art and the artist ef the pre-machiag age have Ipst in Ike struggle with the machine, can the musician hope to stay the advance of mechanical music ? I very much doubt it Whistles and sirens were blowing horns were tooting while we stood facing east to commemorate the sign. ing of Armistice. And we stpod silently our thoughts reverberated to that disastrous bloodshed where so many millions of our brothers perished.—-And during this spasm ouv hearts hastened their bent at the cold blood trickled through our veins, and our memory pictured the scenes along the battle fronts in France, Austria, Russia, etc. Automatically our mind exclaimed, "What for? — Wfcv ell this bloodshed. ttis strife?" — A writhing agony within us restored to quietness only by the s jj> of the whistles and sirens and again the memory of millions men Snd boys past into the oblivion foT another year. — tocnik recited one in Slovene and the other in English. SVoboda, their sing, ing ChUr sang well, in fact 4t was worthy of praise, much improved over th»> last time we have had occasion to hear them. "Resolved that Prohibition in the United States is a failure," will be the subject for debate between four young members at the next Socially Club meeting- Prohibition ae a law is not respected. Why, is eaaily understood, but if you care ty hear some real fine points qn the question Oscar Godina, John Rak. Jr., John Kopeck and the writer will try to point them out, Friday November 22, is the date; lower S. N. P. J. Hall the place and everybody is invited to attend. It is pathetic indeed when you read of the lobbyists snd underhanded de. velopment of propagandists for big. ger fighting equipment and compare them with the deceitful glory beet-cwed on the poor beys who will speak no more. Why need the governments pit boys against one another? Can Ramsay Mac Donald nwit the fteel hearts of our capitalist friends and thereby reduce all world armaments? Public opinio« should go on hand for Mac Donald's plea. That's the only way they can ever start getting it. Frank Zsits snd the writer were guests of the Wolverine lodge of the S. N. P. J. at Detroit last Ssturdsy night. We were ^treated rovally and rejoiced with the young folks in the splendid attendance at their dance. Our youth have a promissing opportunity te build up these "Wolverine" young folks and if the leaders are given the backing they have been receiving and what they right, fully deserve, they will soon be among the leaders of the S. N. F. J. English speaking lodge movement. We were also guests of the Young Americans at their regular meeting Sunday morning and were pleased to see the members in full numbers present to follow the work of their president Herman Rugel and secretary Andrew Grum, Jr., Mr. Vinoent Ke-nich is one of their guiding stars. His past experiences in the older lodge helps the boys and girls greatly. New York City's 175,000 votes for Mr. Norman Thomas makes us happy and proud. Often times we feel the negligence of our friends, comrades and sympathizers, but news of this kind will do more to further our cause than all the lectures and manuscripts we can write. Our New York Comrades put up a great battle against all the odds that money can procure and these \76,000 speak well for their organization. We hope they will be even more successful after the experiences of this great task. When you come to the S. N. P. J. Auditorium on Sunday afternoon Dec. 1st to listen to Sava's sing, ers you will see and hear Mr. Muha's folks in different roles than heretofore. A mbre popular style has been added to the lot of claasical array, tuned down into Slovene National Chords. The choir is probably better now than it has been for quite some time and if our guess doesn't miss you'll like it real well. Buy your tickets early and assure a good attendance. J. For the first time street broadeasting through a microphone and the movietone are being used ia a political campaign in New York city. This transfer mat ion of oratory by mechanical invention also miMM the killing of one of the most moving of the arts siace the days of /»ericles. I was impreesed with this the other night when, for the first time, I had a personal experience with these two forms of reaching aa audience. < ^ *J| Speaking through a microphone in the open' sir I discovered that this instrument hss destroyed orate«* and the orator. One must speak in an even tone sad be csreful to keep at a certain angle to and distaM* frt m the "mike." The variation in pitch of the voiee, the emphasis of statement by gesture and facial «*-pression, the striding from one place to another oa Iks flat form, are impossible. These are essentials in great oratory but the microphone has utterly destroyed them. Old Lady (visiting prison)—Poor man. I wish I could do something to get you out of here. Prisoner—Well, lady, if you want to change clothes with me when the guard isn't looking, I could do the rest.—The Pathfinder. The Second Story Man by Upton Sinclair was produced by the young folks of Detroit last Sundsy. It was sponsored by our club No. 114 and 115 nad directed by Mr. Chesin. We were tpld that these youngsters have made their first attempt at anything like this, and judging from the applause they did well indeed. Mr. Rudy Klanchnik was the second story man. He has a clear reasoning voice and acted well. His brother P* Klanchnik took the part of "The Lawyer" and Mass Helen Skvarce played unusually well the hard part cf the lawyers wife. The folks showed every indication of becoming good players and it is hoped they will continue. Miss Krasevec and Miss Po- "Another Poe should write another Pit and the Pendulum' of the sufferings of the men and women in the customers' rooms." 'Women turn from the market to bridge." "Brokers keep their Poker Faces.'' These are only a few of the shorter and milder descriptions of the extraordinary days on Wall Street which shook out recently all the little marginal speculators and brought temporary grief even to big operators. 240 leading shares lost nearly 16 billion dollars in paper vslues in a month. But all this you will understand, according to my friend, Governor Sweet, and others, wasn't wicked gambling like betting on baseball games but only the exercise of business judgment! To my mind the mad stampede of the bulls which was later matched by a mad stampede of the bears was essentially gambling and the stampede was made worse and spread its destruction farther by the ease of marginal trading. Let it be observed that all this increase and I decrease of paper value had amazingly little reflection in real wealth in permanent equipment or goods produced for human needs. Just so the Florida land boom had little relation to real aralues. Res) value« are made by labor of hand and brain. There may be "easy money" apart from work but not true wealth. Workers who realize that fact will fight harder for their true intereets as workers. . Citizens of New York and elsewhere who realize that fact will be less tolerant of waste, misrule and graft. So out of the adventures of Wall Street some good may come. And that good will not come from the enhanced reputation of investment advisers who were wise only after the event. It will come from new attention to the truths Socialism has been trying to emphasize. Norman Thomas. Valuable Secret One day the office boy went to the editor of The Soaring Eagle and said: "There's a tramp at the door, and he says he has had nothing to eat for six days." "Fetch him in," said the editor. "If we can find out how he does It, we can run this paper for another week." Our American Family Almanac for 1930 will be the best ever Some of the finest contributions ever secured by men of prominence yill be therein. It's going to be as neat as ever, well illustrated and handy for references on important dates and items. Orders are already coming. The same night a large truck stopped in the stretf. Upon a white canvass in the rear appeared a speaker urging the merits of his party and its candidates. The movietone brought the speaker and his voice to the audience. That speaker was being seen and heard at other corners at the same moment It was so mechanical. Political oratory as an art has been all but smothered in this country because the professioaal politicians have had nothing to say for decades sad art dies where there is no sincerity. But the street movietone means the tomb for oratory, one of the oldest of the arts. Intelligence brought inventions and now it seen* that inventions arc destroying intelligence. Art k smothered and the human animal is being conqueiii by the mechanical Frankenstein we have conjured. Socialism will liberate the animal, make him ones more a man, emancipate the aesthetic emotions m4 retain the advantages of t machine produetioa—bit that is another story. Chiseling Hate On Monuments THE HOUSE THAT'MAC BUILT! Whitney Warren, the American architect who designed the Louvain university library which replaces that destroyed by the German army in 1914. has managed to get his chosen inscription chiseled on the balustrade. It is In Latin, of course, knd in rathfer free translation reads: "Destroyed by German madness; restored by American generosity." A goodly section of Belgium dis liked this inscription; but Warren not only was the architect, he had raised much of the money uaed in the re storation; and the old «proverb— that he who pays the piper calls the tune—was fulfilled. For an American to praise American generosity in an inscription on a building erected to repair the ravages of war is about the last word in bad taste. Mr. Warren's bragging makes hit thinking countrymen writhe. But there are other and perhaps more serious objections to the motto. No one tries to justify the Louvain outrage. It wss wholly inexcusable, even in time of war. But precisely because no one tries to justify it, there is no need to rant about it, especially in stone. Like all universities, Louvain is largely cosmopolitan. Hundreds, perhaps thousands of Germany will be students in this library. Why slap all of them in tho face for an offense for which none of them is responsible? , It will take a good many things to bring peace on earth; but one of the essentials Is good will toward men, and good will is not fostered by cur. sing your former enemy on monuments. The authorities of the Uni. versity of Louvain did not want this inscription, and they were right. Mr. Warren hal done an ill service to his cnor^ey.—LJbor. Publicity For Ttriff tod Navy Boosters Militaristic am) high-tariff newspapers are atll| assuring the readers that the lobby investigations undertaken by the senate do not amount to anything bst are just a waste of time and energy. That's right; kiss the bruise and pretend that » doesn't hurt. The investigstion regarding the activities of Mr. Shearer at Genevs, which was adjourned during Rsmssy MscDonsld's visit and is not yet finished, has done a great deal of good. It has put the big. navyites in their plaee. showing how the cards were played. It has revealed to the people of this eouwtrf the fact that the big navyites have tried to bloek peace plan*. The people have, we believe, come to realise thst this might hsve plunged the country into snot*«» terrible and totally unnecessary war. They showsf their unfavorable reaction towatd l| by giving Donald a splendid welcome. The investigation will help greatly to make the January conference a success» It needs such encouragement, for the antagonist factors In the five nations that are going to take part are so pronounced that success will be very hard te achieve. , The investigation of tariff lobbying has also sick, etied many of the people regarding the way tariff bills are framed. The chanees of the outrageous tariff bill vhich was wanted by the high tariff crowd are no* known to be precarieoa^ A tariff hill may go through, and it may be a bad one, buf it will not be as bad si the one thst might hsve gone through If the investigation had not been held. • It is the publicity that brings these results. So long as public affairs are covered with a veil of secrecy, almost anything can he put across, hut when th# methods are bared te Ike poblie gese, It easaet 1 » In that way the investigstions CÖZfalNlV GOÜÖD TO Let This Go Past Your Eyes A city hQjisewife said to her milkman: 'Tm glad "ou put your cows out to pasture, as I think pasteurized milk is so much better for the chHd- ___ M ren.