49600008349,2 GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK Strokovna revija za popularizacijo geografije Založnik GEOGRAPHIC HORIZON Professional Review for Popularization of Geography Publisher Association of the Geographical Societies of Slovenia Naslov Glavni, odgovorni i Uredniški odbor Upravnik Prelom Tiskar Izhajanje Finančna podpora Cena Žiro račun Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenia Zveza geografskih društev Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija i tehnični urednik Dejan Cigale Valentina Brečko, Karmen Cunder, Drago Klodnik, Miha Pavšek, Tatjana Resnik Planine, Moja Topole, Ano Vovk Korže Damir Josipovič SYNCOMP Collegium Grophicum Četrtletno Quarterly Address Ministrstvo za šolstvo in šport 590,00 SIT APP 50100-678-44109 Ministry of Education and Sports 4,00 USD Nova Ljubljanska banka 50100-620-133 7383-20885/0 Chief, Responsible and Technical Editor Editorial Board Administrator Typesetting Printer Frequency Financial Support Price Bank Account STROKOVNI ČLANKI PROFESSIONAL ARTICLES Jurij Kunover Koloradska planota in kanjonske pokrajine 3 The Colorado plateau and the canyon lands jugovzhodnega Utaha of the Southeast Utah Saška Straus Suša v Prekmurju leta 2000 9 Drought in Prekmurje in 2000 Ana Vovk Korže Možnosti raziskovanja prsti v geografiji 14 The possibilities of soil research in geography Igor Fabjan Madeira - otok večne pomladi 21 Madeira - the Island of everlasting spring DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA 28 EVENTS, REVIEWS, SOCIETIES Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. Each author is fully responsible for the task. NASLOVNICA FRONT PAGE Pretežni del obale portugalskega otoka Madeira je zaradi str- The largest part of the Portuguese island of Madeira is due mih obal le težko dostopen (foto: Igor Fabjanj. to its steep coast difficult of access /photo: Igor Fabjan). ISSN 0016-7274 2 GEOGRAFSKI OBZORNIK KOLORADSKA PLANOTA IN KANJONSKE POKRAJINE JUGOVZHODNEGA UTAHA Jurij Kunaver UDK: 551.43(792); COBISS: 1.04 IZVLEČEK Koloradska planota in kanjonske pokrajine jugovzhodnega Utaha Avtor v članku opisuje utaški del Koloradske planote, v katero je zarezano razvejano omrežje srednjega in predvsem zgornjega toka reke Colorado ter njenih pritokov Green River in San Juan. Geološko je ozemlje bolj ali manj enotno zgrajeno iz 2400 m debele sedi-mentne skladovnice, ki so jo reke različno globoko prerezale, najbolj v Velikem koloradskem kanjonu. Ozemlje je zato edinstveno za proučevanje izredno dolgega geološkega in geomorfološkega razvoja. KUUČNE BESEDE Jugovzhodni Utah, geologija, geomorfologija, geo-morfološki pojavi, naravni spomeniki, J. VV. Powell. ABSTRACT The Colorado plateau and the canyon lands of the Southeast Utah The author describes the Utah part of the Colorado plateau which is intensely dissected by a branched river system of the Colorado, its central section and the upper reaches in particular, and two of its tributaries, the Green River and the San Juan. The area is geologically rather evenly composed of 2400 meters thick Cambrium to Tertiary sediment layer which is dissected by numerous rivers to different depths, most deeply in the Great Colorado Canyon. Therefore, it is unique for the study of its extremely long-lasting geological and geomorphological developments. KEY WORDS Colorado plateau, geology, geomorphology, geomorphological phenomena, natural monuments, J. W. Powell. AVTOR Jurij Kunaver Naziv: dr., prof, geografije, redni profesor v pokoju Naslov: Hubadova 16, 1113 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 565 81 20 E-pošta: juri j. kunaver@ ff. uni-lj. si, juri j. kunaver@siol. net Uvod. Doživetje jugovzhodnega Utaha ter obmejnih pokrajin sosednjih zveznih držav Arizone, Nove Mehike in Kolorada, ki mejijo v znani točki Four Corner Point na točno 109° zahodne zemljepisne dolžine in 37° severne zemljepisne širine, je zaradi izjemnih geoloških, reliefnih in podnebnih razmer nekaj posebnega. Gre za obsežno pokrajino Koloradske planote, ki je geološko sestavljena iz debele skladovnice v glavnem vodoravnih sedimentnih skladov s predkambrijsko podlago. Reliefno je to večinoma planotast svet v višinah med 1500 in 2000 m, ki je z množico kanjonskih dolin razrezan v številne večje in še številnejše manjše planote. Le na obrobju Koloradske planote se pojavijo posamezne osamljene gorske skupine, kakršni sta na primer Henry Mountains (3540 m) in Manti La Sal ali Abajo Mountains (3880 m) na severovzhodu Koloradske planote. Pokrajina jugovzhodnega Utaha, imenovanega po indijanskem plemenu Juti (v izvirnem oz. angleškem zapisu Ute), je izredno bogata z različnimi naravnimi znamenitostmi, narodnimi in regijskimi parki ter naravnimi spomeniki. Predstavljajo jih posamezni kanjoni oziroma kanjonske pokrajine, različne geološke in geomorfološke posebnosti, kot so naravni loki in naravni mostovi, erozijski in denudacijski osamelci, kot so mese in buti, ter številni sledovi stare indijanske civilizacije Anasazijev. Njihovo ogledovanje je odvisno od razpoložljivega časa, a zaradi raztresenosti teh spomenikov po zelo obsežnem ozemlju si je za oglede treba vzeti vsaj nekaj dni, kar je tudi izkušnja pisca tega prispevka. Pisec bi rad vsaj delček tega posredoval bralcem Geografskega obzornika, zlasti učiteljem geografije, kar naj zveni tudi kot povabilo na podobno potovanje. Nikomur pa ne bi svetoval, da se na kakšni avtobusni ekskurziji prek teh predelov, razen če ne gre drugače, zadovolji samo s kratkim postankom, na primer na glavnem razgledišču v kraju Grand Canyon nad Velikim koloradskim kanjonom na tako imenovanem Južnem robu (South Rim). To opozorilo je zapisano tudi v knjigi Seymourja L. Fishbei-na (3), kjer avtor pomiluje tisoče popotnikov, ki jim samo za prav kratek čas dovolijo pogledati v globine kanjona z urejenih razgledišč. GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Zemljevid kaže obsežnost Koloradske planote, ki meri v vzhodno-zahodni smeri približno 580 km, v severno-južni pa 650 km (prirejeno po (5)). Pri tem imajo priložnost le za hipec uživati enega najmogočnejših razgledov na svetu, ni pa jim dano, da bi si v informacijskem središču podrobneje ogledali vsaj nekaj od tistega, kar je o tej enkratni pokrajini napisano, kaj šele, da bi se sprehodili po njej. Za pokrajine kot je Koloradska planota, si je namreč treba vzeti dovolj časa (in tudi nekaj denarja). Jugovzhodni Utah je po 2. svetovni vojni v času hladne vojne in tekmovanja za vojaško prevlado na svetu užival poseben sloves zaradi intenzivnega izkoriščanja tamkajšnjih najbogatejših zalog uranove rude v ZDA. Zdaj je to že skoraj pozabljena zgodba tega še vedno navidez docela naravnega okolja, na redko poseljenega z Indijanci in v manjših mestih tudi z belci, izkoriščanega v glavnem za turizem. Iskanje čim bogatejše uranove rude na brezvod-nih in odljudnih prostranstvih jugovzhodnega Utaha je bilo takrat podobno zlati mrzlici v Kaliforniji in na Aljaski ob koncu 19. stoletja. S tem obdobjem je povezanih mnogo tipično ameriških zgodb o čez noč obogatelih ali tragično propadlih posameznikih. Sledovi iskanja in kopanja uranove rude so še vidni v številnih odkopih in ostankih jalovine, pa tudi v tovarniških kompleksih, namenjenih bogatenju rude. Pokrajina je izjemno bogata tudi s kameno soljo, ob njej pa se v globinah najde tudi nafta, kar dokazujejo neredka črpališča. Naj tu omenimo tudi mormone, saj so kolonizirali prej z Indijanci le redko poseljeno pokrajino. Utah kot celoto, še posebej pa njegov jugovzhodni del, svet tako podrobneje pozna šele od druge polovice 19. stoletja dalje. Na Koloradsko planoto oziroma severno od Velikega kanjona Kolorada španski konkvistador-ji namreč niso mogli seči, je pa v 19. stoletju severno od Kolorada obstajala tako imenovana Španska pot (Spanish trail). Letošnje zimske olimpijske igre v Salt Lake Cityju so vsekakor dober razlog za povečano zanimanje širše okolice za to mormonsko in zdaj tudi olimpijsko prestolnico. Geološka zgradba in kamnine. Jugovzhodni Utah pripada tako imenovani Koloradski planoti (v literaturi se omenja kot Plateau Country, Plateau Lands ali kot Indian Country), znani po reki Kolorado (Colorado River) in njenih številnih pritokih, ki so planoto razrezali v neštevilne kanjone. Planota, ki obsega velike dele Utaha, Kolorada, Nove Mehike in Arizone, je po geološkem nastanku in razvoju bolj ali manj enotna in razmeroma enostavna; zato lahko služi za pojasnjevanje marsikatere splošne geološke zakonitosti. Svetovno znana je postala predvsem zaradi 350 km dolgega, do 1800 m globokega in na najširšem mestu do 28 km širokega Velikega kanjona reke Kolorado (Grand Canyon). Kanjon zdaj velja za najpomembnejšo med vsemi svetovnimi geološkimi znamenitostmi zato, ker je v najglobljem delu prerezal celotno skladovnico vodoravno ležečih mezo-zojskih in paleozojskih sedimentnih plasti, poleg tega pa se je zarezal še v predkambrij-sko podlago. To je v drugi polovici 19. stoletja kot prvi ugotovil geolog J. W. Powell in tako, kot bomo videli pozneje, prišel na sled pomemb- 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK nemu geološkemu spoznanju. Geološka zgradba kanjona je povsem primerljiva z ostalimi območji planote, le da so v višjih in bolj obrobnih predelih zastopane mlajše kamnine. Prav pojav kanjonov ali dolin s specifičnim stopničastim prečnim prerezom je poleg rdečkaste obarvanosti kamnin najbolj značilna reliefna poteza tega dela Severne Amerike in tega dela sveta sploh. Kanjon (cañón, v španščini ozka in globoka dolina) je vsaka dolina, ki ima na obeh straneh strma, stopničasta pobočja, izdelana v vodoravnih skladih. To je glavna značilnost severnoameriških kanjonov, ki imajo stopničasta pobočja ne le zaradi vodo-ravnosti skladov, ampak tudi zaradi njihove spremenljive odpornosti. Menjavajo se namreč bolj in manj odporni skladi, zato so v odpornejših oziroma trših kamninah, večinoma peščenjakih ali apnencih, nastali navpični odlomi, v manj odpornih skriljavih muljevcih in meljev-cih pa položnejši pobočni odseki. To je učinek izbirne erozije oziroma denudacije, ki se tu kaže v nešteto različicah. Pobočne stopnje so torej sestavljene iz položnejšega (ne iz vodorav- nega!) odseka, ki ga imenujemo denudacijska terasa, in navpičnega odseka oziroma odloma (slika 3). Sedimentni kamninski skladi so nastajali v zelo različnih okoljih, večinoma pa v plitvo-morskih, obrežnih ali celo kopnih. Precej pogosti so kremenovi peščenjaki, ki so nastali iz puščavskega peska, kar dokazuje njihova križna sedimentiranost. Za večino teh kamnin, zlasti tistih kopnega nastanka, je kot že omenjeno, značilna obarvanost od rumene do rdečkaste barve, le apnenčasti skladi so svetlejši. Rdečkasta barva je posledica tanke prevleke iz železovih oksidov na površini kremenovih zrn. Za apnence v utaških kanjonih je znano, da zakrasevajo prav tako kakor apnenci kjerkoli drugod. Pravzaprav malo drugače, ker je apnenčevih skladov razmeroma malo oziroma so na obeh straneh, zgoraj in spodaj, obdani z neprepustnimi kamninami. Zato je njihovo zakrase-vanje omejeno le na nastanek posameznih vodoravnih jam, po katerih se pretaka podzemeljska voda in si išče izhod na piano. Tudi v Velikem koloradskem kanjonu se tu in tam vidi- _:__ Slika 2: Pogled na kanjonsko pokrajino v porečju reke San Juan (foto: Jurij Kunaver). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Denudacijske terase, sestavljene iz navpičnega odloma in poševne police, so posledica menjajoče odpornosti kamninskih plasti (foto: Jurij KunaverJ. ¡o jamske odprtine, iz katerih teče voda v glavno rečno dolino. J. W. Powell in odkrivanje ter raziskovanje kanjonov. Koloradska planota in Veliki koloradski kanjon sta tesno povezana z nastankom ideje in teorije o geografskem ciklu znamenitega ameriškega geomorfologa Walterja Morrisa Davisa s konca 19. stoletja. John Wesley Powell je bil eden tistih, ki so s svojim pogumom, radovednostjo in bistrino duha ter z izčrpnimi in natančnimi geografskimi opisi pripravili podlago za to teorijo. Prav on je bil tisti, ki se je z neverjetnim pogumom z devetimi člani odprave in štirimi čolni leta 1 869 odpravil raziskovat Veliki koloradski kanjon in njegovo okolico, do takrat praktično povsem neznano in neraziskano območje ZDA. Veličina tega dejanja je bila predvsem v tem, da pred njimi ni še nihče s čolnom premagal vsega toka reke Kolorado ter njenih pritokov San Juan in Green River od zgornjega do spodnjega toka. Poglavitna negotovost je bila v tem, da niso vedeli, ali jih na poti čaka tudi kakšen slap ali celo več slapov, ki bi bili lahko zanje usodni. Tudi brzice, ki jih v kanjonih kar mrgoli, so bile zanje dovolj velika preskušnja. Potovanje po reki je bilo namenjeno skrbnemu opazovanju, zapisovanju, merjenju in risanju vsega, kar so med potjo videli. To je bila glavna zasluga vodje J. W. Powella, ki je bil med ameriško državljansko vojno od leta 1861 dalje artilerijski častnik v zvezni armadi, a je 6. aprila 1 862 v bitki pri Shilohu izgubil desno roko. A invalidnost mu ni branila, da se ne bi vrnil v zvezno armado in se udeležil obleganja Vics-burga. Do geologa in znamenitega raziskovalca ameriškega zahoda je Powella pripeljalo njegovo zgodnje zanimanje za naravoslovje in še posebej za fosile, ki jih je zbiral celo kot vojak med državljansko vojno. Po njej je leta 1 865 postal profesor geologije na lllinoian Wesleyan University v Bloomingtonu. Njegova invalidnost ga tudi pozneje ni odvrnila od številnih odprav na ameriški Zahod, med katerimi je bilo raziskovanje Velikega koloradskega kanjona največje dejanje. Na odpravah se je pobliže 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK seznanil tudi z nekaterimi plemeni ameriških Indijancev in nekaj časa celo živel med njimi (1 871-1872) ter proučeval njihove navade in jezik; bil je poseben odposlanec za njihove interese in rezervate. To mu je pomagalo do mesta direktorja zveznega urada za etnologijo, za katerega ustanovitev je dal osebno pobudo, pozneje pa je prevzel vodstvo ameriškega geološkega zavoda (Geological Survey and Land Office), ki mu je prav tako pomagal pri ustanavljanju. Powellova odprava se je skupaj z opremo za desetmesečno odsotnost in blagom za trgovanje z Indijanci vkrcala v čolne pri Green River Cityju ob istoimenski reki, kjer je zdaj Powel-lov muzej. Odplula je 24. maja 1869 iz Green River Cityja, ki je bil od leta 1868 že povezan z železnico. 29. avgusta istega leta je, potem ko je na reki premagala višinsko razliko skoraj 1500 m, v spodnjem toku reke na sotočju z Virgin River izstopila iz kanjona. Komaj dva dni prej so trije udeleženci zaradi spora zapustili odpravo v upanju, da bodo nad kanjonom naleteli na kakšno mormonsko naselbino, a se je za njimi izgubila vsaka sled. Učinki Powellovega raziskovanja in geološki razvoj Koloradske planote. Med najpomembnejšimi geološkimi dosežki odprave je bilo, kot že omenjeno, odkritje granitne in metamorfne kamninske podlage, stare od 1,5 do 2,5 milijard let, v najnižjem delu soteske in v strugi tik pod debelo skladovnico sedimentnih kamnin, nekako tam, kjer je kanjon najbolj globok. Te predkambrijske kamnine, imenujejo jih formacija Višnu, so kazale znake nagu-banosti in so bile od erozije znižan ter uravnan ostanek nekega obsežnega gorovja iz predkam-brija. Za Powella in predvsem za kasnejše geologe in geomorfologe, zlasti pa za Davisa, je bil to neizpodbiten dokaz, da se v Zemljini skorji dogajajo nekateri procesi ciklično, v določenem pravilnem zaporedju. To je mnogo pozneje dokazala tudi teorija o premikanju litosferskih plošč. V koloradskem primeru, ki je precej samosvoj, je po obdobju erozije in znižanja predkambrijska podlaga deloma potonila v morje in na njej so se pričeli odlagati sedi-menti. To je trajalo ves paleozoik in del mezo-zoika; posledica so vodoravni skladi v skupni The J. W Powell River History Slika 4: Powellov muzej v Green River Cityju (foto: Jurij Kunaver). 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK PLANOTA i. 'i".ilHum l,iT'in.ri'n",lwini ii.nini'iüiii'rn i .i-11' 111 imju h......... i'uit^t; MESA umikanje pobočja Slika 5: Temeljno razlikovanje med osamelimi planotami - mesami, osamelci z ravnim vrhom ali buli ter iglami ali stolpi (prirejeno po (2)j debelini do 2500 m. Sredi terciarja je sedimen-tacija prenehala in območje Koloradske planote se je zaradi povečanih gorotvornih pritiskov v sosedstvu začelo navpično dvigati, predvsem v miocenu in pliocenu. Dvig za okrog 1500 m (največ do absolutne višine 3000 m) je povzročil vrezovanje rek in nastanek kanjonov. To je čas, v katerem je nastalo zdajšnje obsežno rečno omrežje reke Kolorado, ki obsega večji del Koloradske planote, in ko se je Veliki koloradski kanjon poglobil do današnje globine. Značilno je, da reka Kolorado zbira vode na skrajnem vzhodnem robu planote, pravzaprav že v Skalnem gorovju, tako rekoč tik ob prerijah. Zato raziskovalci menijo, da gre za ante-cedentno reko, vendar v novejšem času nekateri domnevajo, da je zdajšnje porečje Kolorada nastalo tudi s pretočitvami. Mnogi geološki in geomorfološki pojavi, pojmi in izrazi izvirajo iz pionirskih časov J. W. Poweila. Raziskovanje tega oddaljenega območja, ki ga je Powell opisal v knjigi The Exploration of the Colorado River and its Canyons (1875, 1895), je v geologijo in geomorfologijo prineslo mnoga povsem nova spoznanja. Med geomorfološkimi pojavi Powell najpogosteje omenja kanjone, stene oziroma stopnje ali kli-fe erozijskega, strukturnega in tektonskega nastanka, vulkanske stožce in vulkanske neke, ki se kot številni osamelci dvigajo nad strukturnimi planotami, erozijske osamelce mese, bute (but, iz francoskega butte, grič, hribček, je denu-dacijski osamelec ali ostanek) in strme hogbeke (hogback, angleško prašičji hrbet) ali položnej-še kveste (hogbek je strmejša nagnjena strukturna stopnja, kvesta pa je položnejša oblika strukturne stopnje) ter skalne mize, skalne terase itd. Po njegovi zaslugi so se omenjeni izrazi pozneje v geomorfologiji dokončno uveljavili. Koloradska planota z vodoravnimi plastmi, ki so bile brez večjih deformacij dvignjene v višino, in njeni brezštevilni kanjoni so zgodnjim raziskovalcem dokazovali v prvi vrsti moč rečne erozije, ki se krepi kot posledica naraščanja potencialne energije zaradi enakomernega navpičnega dviganja območja. Tu se je izoblikovalo pomembno geomorfološko spoznanje o absolutni in lokalni erozijski bazi. Powell je med drugim tudi avtor pojmov antecedentna in konsekventna reka. Zanimivo je, da je bilo poznavanje navedenih dejstev o pomenu porečja Kolorada za razvoj svetovne geologije in geo-morfologije pri nas doslej razmeroma malo znano. 1. Chorley, R.J., Dunn, A.J., Beckinsale, R.P. 1964: The History of the Study of Landforms or the Development of Geomorphology. Vol. I: Geomorphology before Davis. Methuen & Co Ltd, J. Wiley & Sons inc. London. 2. Chronic, H. 1997: Pages of Stone. Grand Canyon and the Plateau Country. Geology of Western National Parks & Monuments. The Mountaineers. Seattle. 3. Fishbein, S. L. 1997: Grand Canyon Country, its majesty and its lore. National Geographic Society, Book division. Washington D. C. 4. Powell, J. W. 1961: The Exploration of the Colorado River and its Canyons. Dover publications Inc. New York. 5. Price, Greer L. 1995: Grand Canyon: The Story Behind The Scenery. KS Publications. Las Vegas. >«8 'il GEOGRAFSKI OBZORNIK SUŠA V PREKMURJU LETA 2000 Saška Straus UDK: 502.58:556.167(497.4 Prekmurje) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Suša v Prekmurju leta 2000 Članek prikazuje sušo leta 2000 v Prekmurju. Suše so ponavljajoče se naravne nesreče, ki prizadenejo omenjeno območje vsakih nekaj let. Vzroki suše so prikazani s klimatskimi pokazatelji. Zaradi dolgotrajne meteorološke suše je nastopila tudi hidrološka suša, ob obstoječih talnih razmerah pa tudi kmetijska suša. Nakazane so tudi možne rešitve problema, od namakanja do pravilne izbire kultur. KUUČNE BESEDE suša, posledice suše, Prekmurje ABSTRACT Drought in Prekmurje in 2000 Drought is a recurrent natural disaster in Prekmurje which affects the region every few years. The article describes the drought of2000. Its causes are presented by means of climatic indicators. The long-lasting meteorological drought resulted in hydrological drought and, consequently, due to the existing geological and soil conditions, in agrarian drought. Possible solutions to the problem are indicated, from irrigation to proper selection of croppers. KEY WORDS drought, consequences of the drought, Prekmurje AVTORICA Saška Straus Naziv: gimnazijski maturant Naslov: Poljska 18, 9000 Murska Sobota, Slovenija Telefon: +386 031 512051 E-pošta: sasika@email.si V strokovni literaturi je suša različno pojmoven termin. Največkrat se nanaša na posledice pomanjkanja vode za živa bitja in družbo. V meteorologiji pomeni suša predvsem pomanjkanje padavin, v kmetijstvu premalo vlage v tleh za normalen razvoj rastlin, v hidrologiji pa nenormalno nizke pretoke voda (4). V članku je predstavljena suša v Prekmurju, kjer so bile njene posledice zaradi pomena kmetijstva še bolj očitne in katastrofalne. Meteorološka suša. Strokovna literatura navaja, da ima Severovzhodna Slovenija sub-panonsko, to je nepopolno ali prehodno panonsko podnebje, in se loči od ostale Slovenije po večji stopnji kontinentalnosti (1). Prekmurje dobiva letno okrog 800 mm padavin. Manj kot 800 mm imata severovzhodno Goričko in vzhodno Dolinsko, več kot 800 mm pa zahodni in severovzhodni del Prekmurja. V poletnih mesecih pade 37,5 % celoletne količine padavin. V topli polovici leta so najpogostejše termične nevihte z močnimi kratkotrajnimi in padavinsko različno izdatnimi nalivi (10). V posameznih letih termične nevihte tudi izostanejo. Takrat nastopi suša. Leta 2000 je Murska Sobota prejela 651 mm padavin, kar je 79,7% povprečne letne količine, Veliki Dolenci pa 556 mm ali 68,9% povprečne količine. Razporeditev padavin med letom je bila za kmetijstvo izrazito neugodna. Že v zimskih mesecih je padavin primanjkovalo. Januarja je na obeh postajah količina padavin znašala le 5 mm. Sušni zimi je sledila sušna pomlad. Padavin je primanjkovalo predvsem aprila in maja, to je na začetku vegetacijske dobe, katastrofalno nizka količina padavin pa je bila zabeležena v juniju (le 14 mm v Velikih Dolencih) in predvsem v avgustu. V omenjenem mesecu je v Murski Soboti v petih padavinskih dneh padlo le 12,7 mm padavin, kar je le 12,5% dolgoletnega povprečja. Nadpovprečna je bila količina padavin v jesenskih mesecih, kar pa je bilo za kmetijsko letino prepozno (7). Dolgoletno povprečje temperature v poletnih mesecih znaša 1 8,4° C. V zadnjem desetletju je temperatura narasla v povprečju za 1,3° C. Prispevek povzema rezultate raziskovalne naloge, katere mentor ¡e bil profesor Drago Balajc. GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Povprečna mesečna količina padavin v obdobju 1961-90 in leta 2000 na postaji Murska Sobota v mm (7). Postaja Leto Jan. Feb. Mar. Apr. Maj. Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Skupaj Murska ^ j ^g Sobota 37 38 49 59 75 98 105 102 76 62 69 45 817 2000 5 20 41 37 58 46 88 13 90 89 90 74 651 Preglednica 2: Povprečne mesečne temperature v poletnih mesecih (junij-avgust) v obdobju 1961-2000 na postaji Murska Sobota v "C (7). 1961-90 Postaja (povprečje) 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Murska Sobota 18,4 19,7 21,6 18,7 20,6 18,1 18,8 19,3 19,9 19,2 21,2 Preglednica 3: Pregled srednjih (Qsj mesečnih in letnih vrednosti pretokov v letu 2000 za Veliko Krko (HodošJ in Kobiljski potok (Kobilje) v m3/s (7j. Qs Leto 1961- (m3/s) Jan. Feb. Mar. Apr. Maj. Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. 2000 -90 V. Krka 0,157 0,508 0,295 0,207 0,088 0,023 0,022 0,007 0,024 0,149 0,377 0,572 0,201 0,52 Kobilje 0,066 0,264 0,059 0,045 0,017 0,006 0,006 0 0,022 0,06 0,092 0,227 0,071 0,17 Slika 1: Koruzo v Prekmurju sredi avgusta 2000 (foto: Saška Straus). Dvig temperature je še bolj opazen v obdobju 1996-2000, ko je znašal porast temperature v povprečju 2,4° C. Višje temperature vplivajo na večjo evapo-transpiracijo in na vodno bilanco posameznega območja. V vegetacijski dobi (april-oktober) je vodna bilanca v Prekmurju negativna; z -56 mm v obdobju 1961 -90 (1) je narasla na -265 mm v letu 2000. Hidrološka suša. Dolgotrajna meteorološka je povzročila hidrološko sušo. Na manjših vodotokih so pretočne vrednosti dosegle le nekaj desetin povprečnega letnega pretoka ali pa jih sploh ni bilo mogoče izmeriti, posamezni gorički vodotoki (npr. Kobiljski potok) pa so povsem presahnili. Ob nizkih pretokih so bili nizki tudi vodostaji. Vodostaji na letni ravni so bili leta 2000 na Veliki Krki in Kobiljskem potoku (gorička vodotoka) za 27 oziroma 28 cm nižji kot leta 1993, ki je bilo najbolj sušno leto devetdesetih let (7). Nizki vodostaji so znižali gladino in količino podtalnice na Pomurski ravnini, od koder dobiva pitno in industrijsko vodo tudi Murska Sobota z okolico (3). Pomanjkanje vode je bilo največ- 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Buče in ječmen na Goričkem v začetku poletja leta 2000 (foto: Saška Štraus). ¡e na Goričkem, ki se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih virov. Oskrba z vodo ¡e bila nemotena do druge polovice ¡unija, kritična pa je postala v drugi polovici julija. Tako stanje je trajalo do konca septembra. Po podatkih soboškega komunalnega podjetja so na Goričko v letu 2000 prepeljali 5500 m3 vode. Ocenjujejo, da je ta količina zaradi nenatančne dokumentacije še najmanj enkrat večja, to je okrog 10.000 m3 (9). V to količino niso zajete tiste količine vode, ki so jih do prizadetega prebivalstva s cisternami prepeljala lokalna gasilska društva. Kmetijska suša. Prsti tipa fluvisol ali obrečna prst in rjavica sta relativno plitvi, pretežno ilovnati, pomešani s prodom iz horizonta A/C. Ti prodniki pomenijo poleti čez dan večjo ogretost zemlje in zato večjo izpostavljenost osušitvi. Prod tudi zmanjšuje retencijsko vodno kapaciteto (2). Na takih tleh so skoncen-trirana kmetijska zemljišča v osrednjem in severovzhodnem delu Prekmurja, ki se izsušijo že pri normalni količini padavin. Predstavljajo 17% vseh kmetijskih površin. Zaradi obstoječih talnih razmer so bile kmetijske kulture najbolj prizadete v občinah Turnišče (64,8%), Odranci (54,8%), Beltinci (52,0%) in Črenšovci (50,4%). Nekoliko manjša je bila stopnja poškodovano-sti kmetijskih kultur v nekaterih goričkih občinah, npr. v občini Salovci, kjer so kmetijska zemljišča na srednje težkih tleh z zadovoljivimi vodo-zadrževalnimi lastnostmi (6). V Prekmurju je takih tal 32 %, globokih tal pa 51 % vseh kmetijskih površin. Glede na stopnjo poškodovanosti kmetijskih kultur zaradi suše lahko Prekmurje razdelimo na dve območji (5): • na območja z močno sušo, kjer je bil pridelek zmanjšan za več kot 50% ter • na območja s srednje močno sušo, kjer je bil pridelek zmanjšan od 20 do 50%. Pomanjkanje padavin in izredno visoke temperature so na nekaterih območjih Prekmurja zelo poškodovali posevke. Najhuje je bilo prizadeto travinje, saj je stopnja poškodovanosti znašala 65,4%. Bilo je popolnoma rjavo, le posamezne lucerne so bile zelene, ker so s svojimi koreninami črpale vodo iz globin (8). Hudo je bila prizadeta tudi koruza, saj je bila stopnja poškodovanosti 50,23 %. Do met-ličenja je imela še dovolj vode v tleh in je dosegla normalno višino, vendar so se hibridi slabo oplodili in so na vrhu ostali brez zrnja. Listje GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Plantaža jablan na Goričkem poleti leta 2000 (foto: Saška Štraus). se ¡e postopoma sušilo od spodaj navzgor in sredi avgusta ¡e bila koruza povečini suha. Skoda zaradi izpada pridelka koruze je bila zelo velika, ker ¡e tej kulturi v Prekmurju namenjenih največ kmetijskih površin. Izpad pridelka je močno prizadel predvsem kmetije, usmerjene v živinorejo (8). Po stopnji poškodovanosti sledijo buče (46,81 %), ki jih je dodatno prizadel še napad pepelaste plesni (8). Prizadete so bile tudi sadike sadnega drevja (46,80%). Sadje je ostalo drobno in je odpadalo, mnogo sadik, predvsem mladih, se je tudi posušilo (8). Sladkorna pesa (46,15%) je začela propadati, ker se je listje posušilo, gomolji pa so postali gobasti (8). Glede na stopnjo oziroma jakost suše v Prekmurju, ki jo izražamo s količino zmanjšanega pridelka ob pogoju, da na manjši pridelek niso škodljivo vplivali drugi dejavniki, lahko omenjeno področje delimo na dve skupini (5): • na območja z močno sušo, kjer je bil pridelek zmanjšan za več kot 50%; • na območja s srednje močno sušo, kjer je bil pridelek zmanjšan za 20-50%. Ukrepi za preprečevanje suše in njenih učinkov. Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanja kmetijske suše je namakanje. Z njim rastlinam stalno zagotavljamo zadostno količino vode v tleh. Pridelava kmetijskih pridelkov zahteva zadostno in kakovostno oskrbo z vodo. Potrebe po vodi so v času rasti posevka različne: ozimna žita potrebujejo 70% vode spomladi in v zgodnjem poletju. Namakanje bi bilo ekonomsko najbolj upravičeno pri pridelavi intenzivnejših kultur. V Prekmurju so to predvsem sladkorna pesa, koruza, krompir in vrtnine. Za optimalno rast potrebujejo te kulture tudi največ vode, od 200 do 300 mm letno (11). V Pomurju se namakanje izvaja samo na 502 ha, kar je le 0,59% vseh obdelovalnih površin. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in skromnih vodnih virov so možnosti za izgradnjo obsežnejših namakalnih sistemov majhne. Odvzem vode iz vodotokov in podtalnice je omejen zaradi nizkih pretokov in kvalitete vode v njih. Da bi Prekmurju zagotovili zadostne količine vode za namakanje, bi morali reki Muri v času vegetacije odvzeti 44,9 milijonov m3 vode, kar je tudi z ekološkega stališča nesprejemljivo. Tudi izgradnja približno 100 akumulacij na manj- 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Sladkorna pesa v Prekmurju poleti leta 2000 | lih vodotokih, s katero bi zagotovili 27% vse vode za namakanje, pomeni nesprejemljiv poseg v okolje. Vprašljivo je tudi namakanje iz gramoznic, ker se polnijo predvsem z vodo iz podtalnice (11). Za omilitev posledic suše v kmetijstvu bi bilo potrebno sprejeti še naslednje ukrepe (6): • izbira kmetijskih kultur, ki zaključijo rast pred poletno sušo, to so predvsem ozimna žita; • izbira tistih sort, ki so bolj odporne proti suši in imajo močne regeneracijske zmožnosti po sušnih obdobjih ter • pravilna obdelava kmetijskih zemljišč z uporabo pasov, ki ščitijo pred vetrom, ter pravilno dispozicijo intenzivnih nasadov, s čimer bi zmanjšali evapotranspiracijo. Zaključek. V pogojih subpanonskega podnebja v Prekmurju je značilna menjava dobro namočenih let s takimi, ko padavin močno primanjkuje. Suše v posameznih letih so v Prekmurju stalen pojav. Ob vedno višjih temperaturah po letu 1980 se bo verjetnost suš še povečala. Ob neupoštevanju ukrepov zoper sušo pa bodo posledice suš vedno hujše. To se je pokazalo tudi v letu 2001, ko so posledice in obseg suše v Prekmurju presegle sušo v letu 2000. i: arhiv Časopisnega podjetja Vestnik, Murska Sobotaj. 7. Gams, I. 1973: Vprašanje klimatogeo-grafske rajonizacije SV Slovenije. Geograp-hica Slovenica, 2. 2. Gams, I. 1993: Naravni pogoji za sušo in sušnost tal ter njuno preventivo v Sloveniji. Ujma, 7. 3. Kolbezen, M. 1998: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. 4. Natek, K. 1983: Ogroženost Slovenije zaradi suše. Ujma, 1. 5. Matajc, I. 1991: Suša v kmetijstvu. Ujma, 5. 6. Matajc, I. 1995: Kmetijska suša v Prekmurju. Ujma, 9. 7. Podatki Hidrometeorološkega zavoda RS, arhiv, Ljubljana. 8. Podatki Kmetijske svetovalne službe Murska Sobota, 2000, Murska Sobota. 9. Podatki Komunalnega podjetja Murska Sobota, 2000, Murska Sobota. 10. Pučnik, J. 1974: Vreme in podnebje Pomur-ja. Murska Sobota. 11. Tajnšek, T., Osvald, J., Stumpar, F., Koro-šec-Koruza, Z., Čop, J., Ozbič, F., Mikluš, I. 1995: Določitev načina rabe tal. Namakanje v Sloveniji. 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK MOŽNOSTI RAZISKOVANJA PRSTI V GEOGRAFIJI Ana Vovk Korže UDK: 911.2:631.4 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Možnosti raziskovanja prsti v geografiji V prispevku je predstavljen »pedogeografski paket« za preučevanje prsti, ki vključuje digitalne posnetke, različne podatke v tabelah in grafične prikaze o prsteh, računalniške postopke za preračunavanje laboratorijsko izmerjenih podatkov in grafične prikaze profilov prsti z izmerjenimi podatki. S pedogeografskim paketom so olajšane terenske in laboratorijske analize prsti in zlasti njihova interpretacija. Pedogeografski paket služi zlasti za raziskovanje prsti v šolske namene. KUUČNE BESEDE fizična geografija, pedogeografija, pedogeografski paket ABSTRACT The possibilities of soil research in geography The pedogeographical package for soil investigation is presented in the paper. The package includes digital images (photos), different soil data in the table form and in graphical representation, computer procedures for performing laboratory measurements and calculations and graphical presentation of soil profiles with included analysis data. The package brings the necessary support for field and laboratory study of the soil characteristics and serves as a tool for the interpretation of analysis results. It could be used in research work and for teaching as well. KEY WORDS physical geography, soil geography, pedogeographical package AVTORICA Ana Vovk Korže Naziv: dr., prof, geografije in zgodovine, izredni profesor Naslov: Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta, Koroška c. 160, 2000 Maribor Telefon: +386 (0)2 22 93 647 Faks: +386(0)2218 180 E-pošta: ana.vovk@uni-mb.si Uvod. V okviru izvajanja terenskih in laboratorijskih vaj pri rednem študiju geografije na Oddelku za geografijo na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kakor tudi pri vodenju seminarjev in delavnic, namenjenih učiteljem, se je pokazala potreba po dodatnih gradivih ter pripomočkih za interpretacijo izmerjenih lastnosti prsti. Številni zbrani in izmerjeni podatki o prsteh so bili sicer v sintezi uporabljeni za pojasnitev pomena prsti v okviru določene pokrajine, vendar je bila tovrstna sinteza mnogokrat prezahtevna. Tako se je pojavila ideja, da povežemo raznovrstne postopke preučevanja prsti in njihove rezultate v tako imenovan pedogeografski paket. Na področju fizične geografije se namreč v zadnjih desetletjih pojavljajo velike spremembe v preučevanju naravnega okolja. Vidne so v uporabi digitalnih baz podatkov, matematiza-ciji in računalniški podpori, ki omogoča obdelavo slik, zvokov, gibanja in simulacijo naravnih razmer za potrebe spremljanja procesov v pokrajini. Med fizičnogeografskimi usmeritvami je bil na področju pedogeografije narejen le neznaten korak k sodobnejšemu preučevanju prsti. Ker je na voljo veliko število različnih podatkov o prsteh, jih je s pomočjo računalniške podpore smiselno uporabiti in povezati. Namen tega prispevka je predstaviti pedogeografski paket, ki je rezultat povezave terenskih in laboratorijskih izkušenj ter potreb študentov oziroma slušateljev fizičnogeografskih delavnic. Želimo namreč, da bi preučevanje prsti postalo sestavni del okoljskih preučevanj in da bi ga bili vešči diplomanti in profesorji geografije, ki bodo prenašali lastno znanje na mlajše generacije. Pregled slovenske literature s področja pedogeografije pokaže razmeroma skromno zbirko del. Prevladujejo splošna navodila za terensko in laboratorijsko delo (8, 13, 14, 15). Pregled spletnih strani omogoča pridobitev informacij o preučevanju prsti tako v Sloveniji kot v tujini. Slovenske internetne strani zapolnjujejo predvsem informacije o rezultatih projektov, medtem ko najdemo na tujih straneh podatke o načinih in metodah preučevanja prsti. Izmed knjižnih del so zlasti pomembna dela Rowella (12), 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Barnabyja in Clevesa (2) ter Becka s sodelavci (3). Metode dela. Na osnovi terenskih in laboratorijskih metod za preučevanje prsti je bil sestavljen paket za osnovno preučevanje prsti v treh stopnjah. /. stopnja - prenos digitalnih posnetkov s terena v slikovno bazo: Po ogledu profilov prsti na terenu se vnesejo fotografirane slike v paket, kjer je že zbranih več tipov prsti, ki so razširjeni v Sloveniji. Uporabnik ob pregledu osnovnih podatkov o prsteh uvrsti preučevano prst v ustrezno skupino, razred in red (FAO-UNESCO klasifikacija). II. stopnja - laboratorijske analize z računskimi postopki: Odvzete vzorce prsti je potrebno analizirati. Izmerjene podatke vpisujemo v že pripravljene tabele, ki vsebujejo poleg delovnih listov za vpis merilnih rezultatov tudi računske postopke za preračun izmerjenih vrednosti. Na ta način ustvarimo lastno bazo podatkov o izkopanem profilu prsti. III. stopnja - grafično-tabelarna ponazoritev: Vsebuje sumarno tabelo za vpis vseh podatkov po horizontih in grafični program za izris izmerjenih podatkov. Ker se grafični prikaz nanaša na celoten profil, se hitro pokažejo posebnosti v razvoju prsti, ki se odražajo v horizontih in neposredno v pokrajini. V nadaljevanju je predstavljen pedogeo-grafski paket z vzorčnimi primeri. Terenske in laboratorijske metode v pedogeografskem paketu. Metode pedogeografskega preučevanja temeljijo na sin-teznem vrednotenju spoznanj in izhajajo iz pedoloških raziskav. V ospredju je vpliv prsti na pokrajinotvorne sestavine in s tem na celotno pokrajino. Preučevanje prsti na terenu je najbolj temeljna in osnovna metoda raziskovanja prsti. Zajema izkop pedološke jame, prepoznavanje horizontov (predvsem diagnostičnih), merjenje nekaterih lastnosti in odvzem vzorcev, na katerih temeljijo kasnejše laboratorijske analize. Zajete so naslednje metode za preučevanje prsti na terenu: • opis pedološkega profila, • razmejitev horizontov po vidnih značilnostih, • merjenje globine profila in debeline horizontov, • ocenjevanje skeletnosti, • določanje mehanske sestave (teksture z 11 razredi) s prstnim poskusom, • merjenje pH vrednosti (z digitalnim pH metrom), • določanje CaC03 (od 0 do 10% s 10%HCI), • opis strukture prsti, • ocenjevanje vlage, • opis barve z Munsellovim atlasom, • določitev konsistence, • ocena vrste organske snovi, • jemanje vzorcev prsti, • ugotavljanje globine prekoreninjenosti prsti, • ocenjevanje vonja prsti, • izdelava pomanjšanih profilov, • prepoznavanje tipov prsti po klasifikaciji FAO-UNESCO. Terensko prepoznavanje prsti je osredotočeno na celostno pridobivanje podatkov o zgornjem delu zemeljske skorje. Na terenu nastajajo terenski zapiski in skice, ki jih uporabljamo pri kasnejši interpretaciji in jih zapisujemo v posebej pripravljene obrazce. Laboratorijsko preučevanje prsti. Laboratorijske analize so temeljne analize, na katerih gradimo nadaljnja spoznanja, baze podatkov, informacijske sisteme in zaključke. Mehanizmi laboratorijskih analiz temeljijo na poznavanju fizikalnih in kemijskih zakonov, ki so v geografiji še premalo raziskani. Ker so na terenu pridobljeni podatki splošni, jih dopolnimo z laboratorijskimi meritvami. Laboratorijske metode za analizo prsti se delijo na fizikalne in kemijske. Prevladujejo fizikalne, ki vključujejo postopke iz terenskih analiz in jih v laboratoriju ne ponavljamo. Pogosto se zgodi, da na terenu odvzamemo le vzorce prsti, vse analize pa opravimo v laboratoriju. Fizikalne analize prsti: • analiza mehanske sestave prsti in določanje teksture prsti (možni so trije postopki), in sicer analiza mehanske sestave z mokrim sejanjem in pipetiranjem po Kubini, mehanska analiza z mokrim sejanjem in pipetiranjem po Kóhnu ter določanje mehanske sestave prsti z dekalcifikacijo, 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Rendzina spada v oddelek avtomorfnih prsti in razred humusno akumulativnih (Konjiška gora, Slovenija) (foto: Ana Vovk Korže). • analiza barve vzorca prsti z Munsellovim barvnim atlasom (Munsell Soil Color Chart), • analiza deleža skeleta v prsti, • analiza oblike strukturnih agregatov, • analiza obstojnosti strukturnih agregatov po Sekeri, • analiza surove gostote in vsebnosti vode v vzorcu prsti, • analiza čiste gostote vzorca prsti, • analiza prostornine substance in por (delež zraka in vode) v prsti, • analiza maksimalne vodne kapacitete v prsti, • analiza prepustnosti prsti za vodo. Kemijske analize prsti: • merjenje količine CaC03 v prsti, • elektrometrično merjenje reakcije prsti, • določanje deleža organske snovi v prsti s suhim sežigom, • merjenje kationske izmenjalne kapacitete prsti (KIK), vsote baz (S), vsebnosti vodiko- vih ionov (H) in zasičenosti sorbtivnega dela prsti z bazami (V%). Metod, po katerih izvajamo terenske in laboratorijske analize, je več. Zaradi primerljivosti rezultatov so te metode standardizirane z mednarodnimi ISO standardi. Na področju lastnosti prsti obstaja 42 standardov (pred kratkim je izšel priročnik z naslovom Laboratorijske metode za preučevanje prsti F. Lovrenčaka in A. Vovk Korže). Baza digitaliziranih posnetkov profilov prsti in podatkov o lastnostih prsti. Večletno terensko delo je omogočilo zbiranje slikovnih informacij o tipih prsti po Sloveniji. Nastala je baza prevladujočih tipov prsti, ki so razširjeni v Sloveniji. Poleg digitalnega zapisa tipov prsti so shranjeni analitični podatki o temeljnih lastnostih posameznega tipa prsti. Kot primer digitalnega zapisa je navedena rendzina, ki je v Sloveniji zelo pogost tip prsti, saj pokriva apnenčasta in dolomitna pobočja ter nasutine iz karbonatnega fluvioglacialnega proda. Slikovnemu prikazu (gl. sliko 1) je dodana baza podatkov o fizikalnih in kemičnih lastnostih prsti: Preglednica 1 : Mehanska sestava profila prsti. Horizont Pesek % Melj % 2-0.02 mm 0.02-0.002 mm Glina % <0.002 mm A 41,9 31,4 26,7 A/C 72,6 7,1 20,3 C 84,0 4,0 12,0 Preglednica 2: Volumen substance, zraka in vode v prsti. Horizont Volumen substance % Volumen zraka % Volumen vode % A 52,0 22,0 26,0 A/C 57,8 27,2 15,0 C 62,7 28,3 9,0 Baza podatkov o tipu prsti omogoča osnovno primerjavo podobnih prsti in daje informacije o možnostih rabe in občutljivosti prsti glede na onesnaževanja. A_ GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 3: Druge lastnosti prsti. Sorbcija me/100 g Horizont Globina cm Tekstura Vk max % Kf cm/sec x 10"3 V% KIK S H V% A 0-20 IG 40,9 3,1 20,0 9,57 2,57 7,0 26,8 A/C 20-70 PGI 31,3 7,94 0,2 5,54 1,71 3,8 30,8 C 70-110 PI 30,3 4,94 5,1 1,97 0,27 1,7 15,2 Po fotografiranju in vnosu slike v bazo ter po primerjavi tipov prsti sledi natančna laboratorijska preučitev, za kar uporabimo pripravljene preglednice za posamezne metode, tako fizikalne kot kemijske. V Excelu pripravljena datoteka s tabelami in formulami bistveno olajša preračunavanje podatkov in omogoča pregledno obdelavo laboratorijsko izmerjenih podatkov. Računska podpora pri laboratorijskih analizah. Naveden je primer za določanje količine organske snovi v prsti (gl. sliko 2). Delež organske snovi v prsti je pomemben podatek, ki kaže potek in vrsto pedogenetskih procesov (humifikacijo, aktivnost mikroorganizmov in mineralizacijo), podnebne in vodne razmere ter vplive človeka. Načinov merjenja je več (permanganatna metoda po Kotzmanu, Wal-kley-Blackova metoda, suhi sežig). Organska snov je širši pojem kot humus in združuje žive organizme talne flore in favne, rastlinske korenine in odmrle rastlinske ostanke, ki so različno razkrojem, in na novo oblikovane substance živalskega in rastlinskega izvora - humus. Merjenje deleža organske snovi temelji na sežigu suhe mase. Razlika med začetno maso ter maso po sežigu kaže delež organskih snovi. Pri glinastih in karbonatnih prsteh se pojavi metodološka napaka, ker izgori tudi kristalna voda in C02, zato je lahko izmerjena vrednost organskih snovi večja od dejanske. Postopek merjenja deleža organske snovi je naslednji: V porcelanasto skledico stehtamo na 0,0001 natančno lOg prsti (skodelice imamo označene s številkami ter stehtane). Pri 600° C pustimo izgorevati organsko snov 6 ur, nato jo ohladimo in ponovno stehtamo. % organske snovi = c - a b-a x 100 a - masa prazne, predhodno sežgane izparil- nice, 0.0001 g b - masa popolnoma suhega vzorca, 0.0001 g c - masa vzorca po sežigu pri 600° C, 0.0001 g Na sliki 2 je prikazan primer za računsko podporo pri meritvah organske snovi v prsti s suhim sežigom. KEMIJSKA LASTNOST/ORGANSKA SNOV (s suhim sežigom) Oznaka vzorca prsti: Delež organske snovi Maso predhodno sežgane izparilnice v g (o) Masa izparilnice + vzorca (suhega) v g (b) Masa izparilnice + vzorca (po sežigu) v g (c) Organska snov v % Slika 2: Določanje količine organske snovi v prsti V preglednico se sproti vpišejo vsi potrebni podatki. Najbolj priporočljivo je, da uporabnik tudi sproti vnaša vse podatke neposredno na ustrezna mesta v računalnik. Na ta način se izogne časovno potratnemu prepisovanju in možnostim za napake. Izmerjen in izračunan delež organske snovi ovrednotimo s pomočjo preglednic 4 in 5. Preglednica 4: Klasifikacija prsti glede na delež humusa. Stopnja Oznaka Delež humusa v % 0 brez humusa 0 1 revna s humusom do 0,5 2 vsebuje humus 0,6 do 1,5 3 humusna 1,6 do 2,5 4 s humusom bogata 2,6 do 6,0 5 s humusom zelo bogata 6,0 do 20 'nflkfl 'j?^. organska prst nad 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 5: Delež organske snovi v tipu prsti. Tip prsti % organske snovi distrična rjava A 7,20 (B)v 5,51 C 5,57 hipoglej A 7,75 Go 7,65 Gr 8,93 ranker A 5,13 AC 3,91 C - Grafični prikaz rezultatov preučevanja prsti. Po končanih analizah prsti združimo in povežemo terenske in laboratorijske podatke ter jih grafično prikažemo. S primerjavo horizontov in njihovih lastnosti v okviru profila prsti se vidno izločijo posebnosti posameznega tipa prsti. Preglednica 6: Pregled slovenske klasifikacije prsti. A) AVTOMORFNE PRSTI I. NERAZVITE PRSTI |A)-C 1. Litosol - kamenišče • na kislih kamninah • na bazičnih in nevtralnih kamninah • na apnencih in dolomitih (na vseh matičnih podlagah, do 20 cm, zelo plitvi) 2. Regosol - surova prst • silikatna (evtrična, distrična) • silikatno-karbonatna (na laporju, flišu, karbonantnem peščenjaku) • peščeno dolomitna (plitva in globoka) (na razpadlem substratu, globina se meri do kompaktne podlage) 3. Koluvialno - deluvialne • evtrični koluvij • distrični • karbonatni (koluvij je lahko P, G, I, to je nanešena in odnesena prst) II. HUMUSNO AKUMULATIVNE PRSTI A-C 1. Rendzina • na apnencu in dolomitu • na laporju in lapornatih apnencih • na dolomitnem pesku • na moreni • na pobočnem grušču (oblike glede na teksturo P, I, G, z različno vsebnostjo skeleta, globina 20-40 cm) 2. Ranker • evtrični (litični A-R, regolitični A-AC-C-R rjavi A-A(B)-C, koluvialni-humusni, debelejši od 40 cm • distrični (litični, regolitični opodzoljeni) III. KAMBIČNE A-(B)-C 1. Evtrične - evtrični kambisol - nasičenost z bazami (%V) nad 50%, pH>5,5 • na bazičnih in nevtralnih kamninah • na aluvialnem, koluvialnem nanosu 2. Distrične rjave: distrični kambisol, V<50%, pH<5,5 • tipična z Aoh • humusna z Aum • lesivirana s koloidi v (B) • psevdooglejena zaradi stoječe vode • opodzoljena z začetki E horizonta pH VREDNOSTI ^ ^ ^