MALO RAZPRAV O VELIKIH PROBLEMIH Letne fakultetne skupščine Skupščin se je udeležilo zelo malo študentov — Potrebnih je več sredstev za nekatere iakultete — Na Jilozofskem oddelku je stcrostna struktura profesorjev precej nad evropskim povprečjem — Asistenti stanujejo z družinami v tcabinetih Dati neko skupno oceno dosedanjega razvoja družbenega upravljanja na posameznih fa-kultetah je težko iz dveh raz logov. Dosedanje izkušnje po enodetnem uveljavljanjii druž-benega upravljanja &o zelo skromne in pomenijo sarao začetni korak pri uresničevanju zgodovinske zamisli družbene ga upravljanja, zlasfci, ker pod cbnih primerov, kjer bi se lah-ko kaj naučili, ni. Na drugi strani pa še vedno niso dani vsi osnovni predpogoji, da bi se to npravljanje lahko organsko razvijalo, kar pa bo omogoče no s sprejefcjem repnsbli/škega zakona o univerzi in s statu tom univerze in njenih fakultet. Najboljši pregled dela v pre-teklem leitn nam dajejo prve javne letne skupščine, ki so bile te dmi na vseh ljubljanskih fakulteiah, razen medicine. N amen teh skupš&in je obrazložen že v splošnem zakanu o uni-verzah, namreč, da se javnost seznani z delom naših najvišjih znanstvenih zavodov. Splošna značihiflst za skoraj vse skup ščine so zelo pomanjkljive raz prave © p«rečih prablemi, med njimi pomanjkanje pro storov, zaradi dotcka novih slu šaiteljev, slabi pogoji za delo asistentoiv, poman jkljiiva opre ma inštatuiov In laboratorijcv in drugo. V skrajšand ofrliki ob-Javljamo poročilo s skupščin pasameznih fakuliet. Brez novih prostorov ni mogoče obdržati znanstvenega dela na dosedanji ravni Ong&nsko rast agronomske fa-kultete silno ovii-ajo tesni pro-etori. V preteklem letu fakul-tetni upravi ni uspelo pridobiti novih prosforov. Bile so sicer v poslopju izvršene notranje preureddtve, ki pa so prin«sle le majhne olajšave. Podobno je stanje tudi glede opreme pro-sfcorov, saj so z veLikimi težava-mi zbrali sredstvia, da &o lahko uredili zbirlse, načrte in druga učila. Večjo pridobitev v pre-teklem letu pomeni oprema la-boratordjev, v katerih so znat-no povečali instrumentarij, kar bo olajšalo nazoren pouk in omogočalo znanstveno delo. Po-rriembnejše pridobitve so: rent-g^enska krogla s stativom, teo-doiit, steriliza-tor, hladiLnik itd. Zbirka učil se je obogatila s stoterimi diapozitivi, zemljevidi, slikami In kolekcijami. Važen študijski pripomoček je vs&ka-Itor fakultetna študijska knjiž-nica, kajti če pogiedamo neko-liko z materialisfcične straai, so dobre knjige in revije še naj-bolj poceni učno sredstvo. Knjižnica je v preteklem letu prejemala 77 razraih tujih revij in 3095 knjig, od katerih je bilo 768 naba.vljenih, 2291 pa doblje-nih kot dar od raznih ustanov. Najšibkejša točka na fakulteti je pomanjkanje pomožno učne-ga osebja, zlasti a&istentov. Vzr«k pomanjkanja asistentov je predvsem splošno pomanjfea-nje dobrih strokovnjakov. Ra-zen tega so pogoji na drugih področjih strokovnega udejstvo- vaaija mnago boljši, zato je vprašanje, Če bo že letos d-o-volj asistentov. Tudi važne sto-lice niso zasedene s stalnimi predavatelji. Fakulteta ima tudi gvoja po-sestva in gospodarstva, ki so pedagoškega, raziskovalnoznan-stvenega in prakticnega pome-na za razvijanje napredmh oblik pos-ameznih panog kmetij-ske prodzvodnje, obenem p-a so važna tudi s stališča praktične strokovne izotorazbe slušateljev, kajti praksa med počitnicami in terenske vaje, ki jih vodijo po- samezni predavateiji, so zelo koristne. Prava vrednost pomena in de-la fakultete pa je vzgoja dobrih kmetijskih in gozdarskih s^ro-kovnjakov, ki v&ako leto odha-jajo s faloultete. V časusvojega obstoja je na fakulteti končalo študij 81 shišateljev — 69 agro-nomov in 12 gozdarjev. Pro-blem predstavlja tudi veliko število afosolventov, ki se iz le-ta v leto veča, čemur pa je vzrok slab materialiii položaj študentov. Dobra teorija je najboljša osnova za prakso Uvajanje družbenega uprav-lj-anja na prirodoslovno-mate-matično-filozofski fakulteti je pokazalo, da je bistvo in pomen te fakultete v teoretičnih razi-skovanjih, v raziskovalnem de-lu, ki je pravzaprav osnova za vse znanstveno delo tudi aplika-tivnih .ved in strok, kakor je to podčrtal dekan v svojem let-nem poročilu. Na drugi strani pa je osnovna naloga fakultete, da se na nji izšolajo dobri uči-telji za srednje šole. Če bomo imeli na srednjlh šolah sposo-ben in kvaliteten kad€r, si lahr nadaljnji razvoj. Med te spa-dajo pomanjkanje prostorov in predavateljskega kadra, slaba ekonomska baza in oprema pro-storov in inštitutov. Statistični podabki starostne strukture pre-davateljskega kadra ppvedo, da fakulteta nima dovolj preda-vatelj&kega nara&čaja. 2e samo primer, da je na tej fakulteti 8 profesorjev starih nad 70 let pove dovolj. Splošni zakon o univerzah pa predvideva upo-kojitev profesorjev pri 70 letih. kar je povsem razumljivo. Ta problem postaja težaven, ker ti ko obetamo v bodoče gtopnevan profesorji d«jansko nimajo na- razvoj in procvit naše kulturne ravni. Pri izvajanju te svoje osnov-ne naloge pa je faikulteta nale-tela na probleme, kl jdh mora-mo omeniti, ker zavirajo njen Trdnejša vez med člani fakultetnega sveta V poročilu fakultetne uprave-ve, ki ga je poda,l dekan dr. Co-paič, je bil prikazan razvoj teh-niške fatoilteite v desetletju po OBVoboditvi. Druižbeno uprav-ljanje na tej fakulteti zavira nesfciladnost r delu zunanjdh članov fakuitettnega sveta in profesorjev. Razprava je poka-aa2a, da imajo v družtoen.em upravljanju fakuitete v&i enaike obveznostd, namreč da z dejamji poinagajo fakultetni upiravi. Ta slabosti aepovezanega dela so se pokazale tudi drugje. Zmot-»o pa bi bilo pojmovanje, če bl od zunanjih člano-v fakultetne-ga sveta iskali saimo podpore v pridobitvd zadostndh in po-trebošii gmotnih sredistev za raz" toj študija. Tako enostraasko pojmovanje in tolmačenje druž-benega upravijanja gotovo ni koristno. Če ponovimo besede iz irazprave, ki ni bila kdo ve kako živahna, se je večina stri-njala, da je nadaljnja pat V bistru samo ena: trdnejša po-vezava vseh članov fakultetnega aveta, Zakaj y preteklem letu niso naišli najboljše oblike dela, je težko odgovoriti? Rekttor univerze, dr. Kuh^lj, je v svoji razpravi govoril o ustanovitvi novega oddelka za tehnično fizdko. Po njegovih be-sedah ni preveč smotrno in na-čr&LG ustanavljati novega od-de'l*ka, ki nima dovoij predava-teljskega kadra, čeprav so na medfalcultetni konferenci v Beo" gradu predlagali, da se na vseh tehnilških fakultetah uvede tudi tiehmbna fizika. Takšne razme-re pa bi nemara povsem spre-jnenil« sldep omenjene konfe-rence. TO POT SLABO! Odlbojkarji Olympie sicer nl-majo kaj dabiti in kaj izgubiti, veiadar simo pri>čakjovali, da bo-m© viideli v tekmi proti Ilirijl boH|So Lgro. 3»al pa eo študenitje qftaigrali zelo sdabo in k&mafr iBvlekti obe točki. Razpravljali so tudi o zdru-žitvi fakultete, tako, da foi seda-njd odderki postald samosbojne fakultete. Posebna anketa deka-nata je pokazala, da večina od-deilkov želi samostojnost. Meni-jo, da bi bila tafešna rešitev naj'bolijša, ateo pa bi ostali v sklopu sedanj« faktiltete, pa od-ločno zavračajo vsaiko neorgan-sko z<3ruževanje poeanaeanih od-delkov. slednikov. Podobno je stanje tu-di z asistenti. Delo asistentov je izredno težko, saj ima pov-prečno 1 asistent opravka s 40 slušatelji, na nekaterih oddel-kih pa je to število še večje. Razen tega bi moral asiistent sodelovati še pri razisk&valnem delu dn se pripravljati za znan-stveno delo, eaj bomo končno med asistentd morali izbirati bo-doče predavatelje dn profesor-je. Ce k temu dodamo še ne-vzdržne stanovanjske razmere, v katerih $elajo asvstenti, po-tem vse to opravičuje zahtevo po večjem.-števi.lu a&istentov. Za prediavat&ljskti naraščaj bi morali biti zagotovljeni tudi boljši gmotnd pogoji, priinerna stanovanj.a in zadostno število štipendiij za študjj v inozemstvu. Ohsanitev fakultete na sedanji pav»i j€ fesno povezana z iz- boljžanjem njenih ekonomskih poigojev. Zato je fakultetna uprava v svojem predlogu pro-računa z« leto 195« predlagala med dft*gim tudi gradnjo «ta-novanjskega bloka za univerzd-tefcno osebje, da taifco popravi položaj uičnega kadra. Na pobudo fakultetne ttprave so začeli le-tos s pripravami za gradnjo fakuitetne etavbe. — Obisk inštitutov in seminarjev je pokazal pora-zno sliko. Fa-kulteta ima prostore kar v pe-tih stavbah. Stiska s prostorom zadeva skoraj vse inštitute in seminarje, od katerih imajo ne-kateri le po eno «abico, dmgi pa kar za sdlo adaptiran del hodniika. Stevilo Studentov &e je po vojnl podvojilo, prostorov pa je le neznatno več, kakor iih je hilo pred voj-no. V februarju letošnjega leta je fakulteta *a-prosdla Zavod za razdskavo ma-teriala in konstrukcij za pre-iskavo tal, kjer bodo gra-dilj bodočo stavbo. Poročilo o raziskavah je prišlo s precejš-njo zamudo, kar je povzročilo, da se z gradbonimi deli letos ni moglo začeti. Kljub naporom in dobri volji na odločujočih fo-rumih pa »Slovendja-projekt« letos ne bo dokončal vse doku-mentacije, ki je potrebna za odotoritev glavnega projekta in za izdajo stavbnegia dov.oljenja. Tako je začetefc izkopa in zida-va fcleti letos nemogoč. S t&m pa je v nevarnosta odobreni in-vestdcijskd kredit. Razen navedenih težav pa uspehi fakultete niso skromni in se obetajo še boljši ftasi. Sa-mo na prdrodosl&vno-matema-tičnem oddelku j€ pret-ekl-o leto diplomiralo 51 študentov, naj-več iz geografije in rrnatematike. Slabše pa kan&ujejo študije na biologiji, kjer je vekko zaostan-kov. Na filozofskem oddelku pa je v istem razdobju diplomiralo 86 študentov, relativno največ iz klasdčnih jezikov, iz arheo-logije in zgodovine. Fakultetna uprava je tudi rešila nekatera vprašanja, ki ae nanažiajo na študente. Samostojen ekonomski in pravni študij Najbolj uspela letna skupšči-na je bila na pravno-ekonom-skd fakultetd. Razprava je tra-jala več ur. Glavno vprašanje je bilo vprašanje združdtve pravnega in ekonomskega štu-dija. Večima se je pridružila mnenjiu, da je admiinistrativno združevanje fakultet slaba re-sitev. Enako soddjo tudi glede pravnega in ekonomskega štu-dijia, ki sta že sama po sebi različna in popolnoma eamostoj-ni stroki. Gre predvsem za vprašanje, kakšen bi moral bitd profil današnijega pravndtea, ozi-roraa ekonomista, in kakžna bi naj bila njegova i^obrazba. Verjetno maSi družbeni uredit-vi ne odgovarja enoten ti

h lekarn nam na-zorno kaže, da smo ostali v tej stroki nekje daleč za razvitej-šimi državami. Iz dneva v dan se pri nas ustanavijajo novi zdravstveni zavodi, socialne in zdravstvene ustanove, ki brez dobrih strokovnjakov-farmacev-tov ne bodo mogle »zvrševati svojega poslanstva. Vzemimo povsern novo možnost zaposlitve farmacevtov Pri središčih za gojenje zdravilnih zelššč, kjer je opaziti pri ljudeh veliiko za-nimanje kx lahko pričakujemiO pomemben razvoj. Tu morajo biti v službi dobro izšolani m usposobljeni strokovnjaki-far-macevti. Kaj pa razmere v naši farmacevtski službi? Stari far-macevti odhajajo v pokoj, na-raščaja s fakultetno izobrazbo pa ni in posledica takšnega stanja je, da smo bili prisiljeni spremeniti vrsto lekarn v lekar-nšske postaje, kjer ima večina zaposlenih le srednje strokovno izobrazbo. Zakon o lekarniških službah pa predvideva, da se sčasoma odpravijo lekarniške postaje i»n nadcimestijo z dobro organizirano mrežo lekarn. O potrebi študija farmacije v Ljubljani torej ni treba posebej govoriti. Sudij je zamišljen tako, kot na zagrebški in beograjaki fa-kulteti. Predavali bodo profe-sorji prirodoslovno-matematicne m medicinske fakultete. Prido-biti bš bilo treba še nekaj po-možnega učnega osebja, zlasti asistentov. Zaenkrat se predvi-deva študij prvih dveh letnškov in bi morali študerrtje ostala dva ietmka končati v Zagrebu ali pa Beogradu, vendar upam, da tega ne bo treba, ker se bo do takrat našla boljša rešitev. Vprašanje: Ka.ko potek'ijo pri-prave? Imate posebne Sežave? Kako je s potrebninru prostori? Odgovor: Edina večja tezava so prostori. Kjub teniu pa smo našli zasilno rešitev, dokJer se razmere ne izboljsajo Republi-ški izvršni svet na,m je zagoto-vij potrebna smotna sredstva, da bnmo lahko nabavili naj-osnovaejša sredstva m štiKJij. Zato s; na, isti, ki imajo ve-selje iti Hi bo se odločili za ta koristen »l lep poklic, ne de-iajo nobenih skrbi. Vedeti pa mnrs'Tio. da je vsak sače^k težak. Odločitev v Beogradu Tudi v ženski ekipi AŠK imajo državno reprezen-tantko. Ali bo imel AŠK še enega predstavnika? Kdor večkrat obiskuje košarkarsko igrišče pod Cekinovim gradom, j« lahko opazil, da vedno pogosteje trenirajo pod ko-ši tudi dekleta, ki so postala že pravi mojstri košarkarske žo-ge. Tam bi lahko dan za dnem našli prizadevnega trenerja Bižjaka, ki daj« svojim učenkatn tehtne strokovne nasvete in |im vliva v glavo in roke skrivnosti košarkarske igre. Kaij vemo o žensk« ekipi ASK Olvmpie? Že doAga leta jo pri-števamo med najiboljše ženskeko-šarkarsike vrste v Sloveni:)'i, saj so že nekajkrat osvojile naslov reipMbtliiskega prvaka. Lansko leto in lctos jiim nii šio vse tako po «repajo v klubu že ndkaj let. Razveselj:ivo pa je, da je k^og tdkmovalk vedno $ir-ži, mlatdiih košarlkaric je vedno več. KaJko tudi ne, saj je zanima-nj« za to sportno igro zelo nara-sflo tmdi med žensko miladino, ?e posebno v srednjfih soJah. Menda zlepa ne bomo našli tako disci-pliniiirane dkiioe, kot je žen«ka v;r-sta AŠK Glyimp>ie. Trener Biizjak piravi, da jih je veselie učati, saj z vel'ifeo vo!ljo poskužaio uresni-čiti vsak n^jegov nasvet, še posf-h-no taikrait, kadaT 2jre za ročV.e. Tudi za to »Mpo ve!ja, da so vse igrallke z.rasle na doma^em zelni-ku, pod vežčo roko BiizijgTka. Med njimti 1a'hko naiiidemo tudi kandi-datko za drž. reDrezentanco, Mra- kovo, k'i se s košarko ukvafja le kratek cas. Njena telesna konsti-tuoiija in seveda poleg tega še u-redna valja do uspeha, sta jii pni-pomogli, d.a je postal pozoren na-mjo zvezni kaipetan Aleksander Gec. Poklacail jo j« na trening drž. raprezentance in po vsej verjet-nosti bo že v kratkem času oble-kla dtes z državnim grbom, ko bo na sporedu tekrna ženskih eikip med Graiijo in Jugoslaviiio. Zakaj ravno sedaj pišemo o ko^arkaricah? Naj vam povemo, da so prav te dni odpotovaie v Beograd, kjer se bodo z vsemi močrm trodde, da bi si pribortle vstop v družibo najjbol'jših, se pra-vi, v I. zvejvno ligo. Seveda ta naJoga ni laihka, na tem tumirni so se zlbrale žemslke e*kiipe BSK in Radni^k.1 iz Beograda, Nafta iz Rdke, Mlada Bosna Lz Saraieva, Mladost iz ZagrcSa, Brjnik iz Marbora rer Olvrro^a m l.iub-ljane. Samo prvi rnje od teh bo do prihodnje lero rekmovali v ] avezini ligi. Omeniimo naj Še. da se bo T-eikiiavanie v I zvezni li»i pričelo že v krackem. ka:.r; rv.,-!«]«; (Nadaljevanje na 2. strani) Predstavljamo novega člana zvezne lige Odbojkarice 01ympie niso izgubile niti ene tekme v vsem letu Zenska odbojka v Sloveniji je Hla že pred nekaj leti na taki višini, da so jo omenjali kot najboljšo v Jugoslaviji. Zenska ekipa takratnega društva štu-dentov Enotncsti pa je bila dol-ga leta zaporedoma državni prvak. Toda ta premoč nad ostalimi republikami ni trajala doigo — in posebno odbojkarice iz Beograda so začele vedno bolj nevamo ogrožaiti primat Slovenk. Tudi ženska ekipa Enatnosti se ni dolgo vzdržala na površju, čeprav je bila po sposobnosti igralk še vedno da-leč najboljša v državi. Vzrok za padec kvalitete je bil popolno-ma drugačen. Vse najboljše Igralke, mesik;ih držav. Po vsej verietno-sti bo priroditev v Kranjski gori, kjer ibo na razipotago, seveda, ^e bo vs« po sreči, tudi nova žiicni-ca, kaj bo seveda amogočiilo ka.r ]e med -v«emi dosedanijlmi tckmova-njii rekord. Seveda nc bo la-hko na,jxi finančna sredstva za vse te prireditve, kaijti pomoČ Cantralnega odbora bo za.res mi-nimailna in bo zadoščala le za kritje najosnovnejših stroškov. Razen tega bo nekaj tezav tudi z vzkiaditv4jo temiinov $ šport-niiimi zvazami, vend^ir se bo dalo z dobro volio in skupnimi posve-tovamji vse te tožave premostiti. Koledar modnarodnih priredi-tev ie nekolnlko bolj skop kot prejšnja leta. Na.jve6ja medmairo-' dna prireditev bo brez dvoma ŠGudencska lahovska ol-impliada, ki bo 'drugo lero na Islandu. Na-ša šahovska rfljrezentanca bi v postavd Ivkov, Matanov!itanco i.n jo ile pajačaJ/i z ne-kateriim.i bolijjitni i'gra'!ci iz dru-gih republik. Doslei so vse tekme odločili v svojo korist jugoslo-fanski nogameta.1. Preo^tane^o nam že mednaro-dna smučarsSca tekmovan-ja, rned katepimi lahko na prvo mesto po~ starvimo »Mednarodno taktnova-nje allp«, ki bo iprihodnje le«> februarja v Pranciji. Tudi v §vi-ci bo marca m«dmajrodno smužar-sko tekmo'vanie, verndar h ni od-ločeno 6e se bodo nzU iDredstav-niki t«h tekmovanj lahko t»dale-ž&lii. Telesna vzgoja in komune Sikrb za pravilno rast ln teles-t ni razvoj naše mladine je bila L osrednja tema posveta, ki ga, je ; imel v torek Upravni odbor . Zveze Sportov s predstavniki po-, sameznih športnih zvez pa tudi . nekaterih družbenih organizacii. . Po referatu direktorja Inšituta , za fizkulturo profesarja Stepdš-. nika, v katerem se je dostaknil ; raznih vprašanj in problemov . našega športa kot sestavnega . dela telesne vzigoje $e je raz-vila živahna razprava. Profesor Stepišnik je poudaril, , da spada ta posvet v Teden ot-. roika, ki mu prav telesnovz.gojne t organizacije lahko zagotove krepko rast in razvoj telesa in . duha. Tako referat, kot poznej-. ša razprava je potekala v glav-nem v okviru novega obdobja, , ki se začenja za telesnovzgojno , življenje v komunah. Telesna , vzgoja je in mora biti stvar na-, še skupnosti, ne pa le posam«z-{ nih društev in odborov. Naša telesna vzgoja pa najsibo v Par-, tiizanu ali šiportniih društvih, še ni množično z^ajela naše de-lavske, zlasti pa kmečke mla-dine. Kar zadeva množično ud«j-stvovanje, so športne organiza-cije najvefi storile v mestih, naj-več pa j« tu storila Sola ali bo-lje rečeno telcsna vzgoja po šolah. Zelo pičla pa je telesnovzgoj-na izobrazba nale mladine na podežeiskih osnovnlh šolah, kjer primanjkuje kadra pa tudi uči-telji nimajo razumevanja zanjo, tako da so v mnogih, mnogih šolah 3 telesnov2gojne ure na teden le na papirju. Na posvetu so govornlki poudarili, da bo treba učiteije na osnovnih šolah zaiintereserati za telesno vzgojo in zanje prirejati stroikovne se-minarje. Pri vsem tem bo ko-muna oziroma organi, ki bodo ustanovljeni pri njih, storili še več. Taki organi, ki naj bi imeli vlogo svetov, kot so poudarjali na tem posvetu, bodo na svo-jetn področju vodili fizkulturno življenje, zlasta kar zadeva nje-govo materialno in idejno plat. Skrb za graditev novih teles- gtudenti, študentke! Delo naše redakcije je vedno bolj odgovorno in temeljito, ra-to vabimo vse, ki imajo veselje do dela pri časopisih, da se zglase pri nas v uredništvu: ra-bimo porofievalce in komenta-torje o delu združenj in klubov ZšJ, sodelavce za mednarodno stran z znanjem tujih jezikov, študente, ki bi se lotili različ-nlh področij naje kulturne pro-blematike, športne sodelavce in vse, ki lahko prispevajo pikre in resnične za našo zadnjo stran. Oglasite se pri nas v ured-niStvu vsak dan med dvanajsto in poldrugo uro v Studentski stavbi na Miklošičevl cesti it. 5a (klet levo). Vse prispevke naših »odelav-cev honoriramo. Uredniitvo AKCIJA OLYMPIE Pričelo se je novo študijsko kto in s tem si je tudi Olym-pia zadala nove naloge. Stremi predvsem za tem, da bi vkljufti-la v svoje vrste čimveč štu-dentov naše univerze. V zvezi s tem, 6mo v zadnjih dneh opaz!-11 veliko propagandno akctjo naSega društva. Po vsej Ljublja-ni vlse okusni lepakl, v študent-ski menzi in po drugih krajih, kjer se zbirajo študentje so razdelili majhne propagandne listke, v založbi NA-MA pa pripravljajo veliko razstavo. Odločltev v Beogrodu (Nadaljevanje s 1. strani) bodo ženake tekmovale, tako kot je običaij po vsej Evropi, jesend io spomila/dii. S tem ie ženska ko-Jarka posravljena na povsem no-ve ternellie, ker bodo vse tekme državnega prvenstva oddgrane v dvoranah. V prihodnji Itevllki bcvmo že lahko poročali, kak?en ustpeh so dosegle na kva.lifikacijsikem tur-ninju m upamo, da jih bomo lah-ko pozdlravtiiti kot nove člaaie zivezne lige, novzgojnih in vzdrževanje vseK telesnovzgojnih naprav bo v glavnem prevzela komuna. Da pa se bo to lahko v resnici zgo-dilo bodo morali blti omenjenl organi za telesno vzgojo res nakovredni svetom, v katere naj bi bili izvoljeni predstavDdka vseh organzacij, ki imajo oprav-ka z mladino. Za take organe pri komunah so se med drugimi zavzeli tudi predsednik Zvez« špoTitov Leopold Krese, predsed-nik smučarske zveze dr. Danil« Dougan, predstavnik CK LMS pa je opozonl na pomemben problem. Zavzel se je za samo-nikl« takoimenovane divje aku-piine na vaseh, ki neorganizi-rano goje telesno vzgojo. Ta-kim skupinam naj bi društva pomagala, jih povezala in jlh sploh organ.i«acijsko oblikovala. Kar zadeva telesno vzzgojo po olah, se je predstavnik CK LMS prvi zoperstavil omalovaževa-nju telesnovzgojnega pouka • strani nekaterih vodstev šod na podeželju in gradnjl šol brez telovadnic in telovadišč. Na-vzoče je še v nekaj besedah se-znanil, da je Ljudska mladina sodelovala v prvem poletju njene letoSnje delovn« akcije pri graditvi 14 stadionov, ft domov, 2 bazenov, 4 smučar-skih skakalnic, 4 strelišč in da je popolncHma, z lastnimi roka-mi zgradila 26 igrižč za nogo-met, 125 ia odbojko ter 27 te-lovadišč. Rli lahko igram? Na odbotfkarskib igrisčib Otym-pie pod Cekincmim ^radom J€ v zadnjem času zelo zivahno. TaJeo na ženskem kot na moskem je vedno pobno orf>hojkarjev tjsko, da tmmoldoči z veseljem ug&tav-/j/tnjo, da )e za o4bo^)ko vedno vei zammanja. Toda na. žalost je to samo ena stran te »mnozičnosti*. Druga sbran fe popolnoma dru-gačna. Če pogleda/tno U igralct pofrMe, homo lahko kai) bitro ugotcnMi, da fe med tvjmii zdo malo elctnov Olympie. Na 'stttt* dentskem igrSsču $o se zelo udo-macitli igralci Fu-ihnar]*, Ishko naifdemo tudi belo vrsto Branim hovcev, da Pa bo zmemjava st popolnefsa uvhko priitetjemo k vsem tem le Novameičme kt kakfatega Kamnicana. Tako je bilo tudi zadrufvč, ko sem fpirišel kot blan Olympie ntt igrisče z nafboijšo volfo, da H si mt»lo pretegnll ude. Toda ial eent b*U ob to zabavo, ker so se na nasem igtrisču lotfirili znnm w* neznani ugralci tuqib klubov. Po-izskHsU sem irečo pri treneriju in ga apozoril na to, da na nasem igrisču ni več prostora za, dama-če igraice. Odvrntt mi je, na) sant nredim to stvar. Nisem zamerlfiv človek in hot tak se nisem hotel prepirati; pograbii sem svopo tdrm ho in od"sel domov. Vse lepo vn prav, da imamo dobre odnose z vsenii klubi v Sloveniji. Ne vem pa, če i-e prsv, da na račttn teh »go<$tov* damaH igraici o^stajajo na robu igrišea. Mnozokrat sluslmo, da 90 igrišča za Olymplo vellk problem, da je vprafamje kam bomo vtaknili nc ve člnne, hi $r bado pojaviS v začetku novega 's&lskega leta. Vse kaze, da se klubi tega vs* tne-tnalo zavedajo, ko $o tako dobro-iusni do tmcev. Nlmam namern, da. bi izsitje' val prepoved vstopa na nase igrlče za vse tfote, ki niso clam Oljmpi^. Menim pa, da bi se da-lo tv medtti na drug načhn. Go-tovo bi bhlo z& domace in za tuje igralce primernene, ce bi si urc ffnli treninz vsak ob svoiiem času. Uprava i%nsči bi Uhko proti majhni od)kodnim oddcdn igrisča v najem klubom ki se za to za-niimaio, seveda ta>kr pla tu preidn-ast. .. In hončno, v Ljubljani so s« tudl dvitga ctdbbijkarfka ignsia. Igraiea j Sport na univerzah v ZDA Telesna vzgoja ameriških študentov je obvezna Neštt't^'krjtt smo že ugoitavJjali, kako zelo pogrešamo na naibh nniverzah splo&no telesno vzgojo. Lahko trd'imo, da v večini ev-ropskdh držav ni dosni drugače kot pri nas. Veiiko razliko pa lahiko apazinio, če* primerjamo sportno živLjeaje Studentcv v Evropi, s tistimi, ki študirajo v Amerikii. Taim so apoznaili, da brez redme telesne vzgoje v času scudija študent ni popol-n, ko za-pusti urtiverzo. Po tem se ravnajo tudi tisti, ki jih sprejemaiio v služibe, sa;j je znano, da le neradi sprejmejo v službo takega, ki ima slabo oc&no v telesni vzlgoji. So-diifo, da potrebujejo ˇ produkciji zdrave, moone 'in odporne ljudi. Mnogi tudii postavljajo vpra-šanje, kako je mogoče, da je med ameriškimi študenoi toliko o>d-ličnih športnikov, toilLko držav-nih reprezeatantov in svetovmii rekorderjev. Morda rti\ pretarano če trdiimo, da so študentje hrbte-n:ca in mač ameniškega špoirta. Na vse ro ni posebno težko od-govo.ri.ti, če apaznaimo samo ne-kaj številk, ki nam govore o športnem živiljeTnju ameriškiih stu-dentov tnod Študijem. 2e v sred-njih Šodah imajo redni pouk te-lesne vzgaje, ki je povsem druga-čen od evrapskega. Pn nas ima-mo eno ali dve uri telovadbe na teden, medcem ko je v Ameriki z'zakonom predpisano, da mora vsak dijak telovaditi najimainj 200 minut na teden, z drugiiirni bese-dami vsak dan ipo eno šoJsko uro. To se pravi, da mladi aimeričani že v srednji soli dobe osnovno izobrazbo, kar je najvaižnejši po-goj za uspešno nadailievan^ješpon-nega dela na univerzi. Šport na univerzah se sevada precej raeil&iiije od tis»tega na sredn-jiJh Solah. Tudi na univer zah ima,jo obvezno splosno tcle-sno vzgojo, ki pa zaivzema mao časa, namenijcnega za šport. N; umiverzii dobijo predinost že po samezne panoge aporta, tako d; se šcudent lahko že oddočl za en< ali drugo, kar mu pa zumljiivo je, da v toliikih letih n tožko doseči soliidnega rezukat; v te) ali ocii diisciplini. Za izvajanje vsega tega obs«4 nega Sportnega sporeda ie seved; pocrebno veliko število Sportnil srrokovnjakov. Samo v držav New York potu*uie v osnovnil šolah 6.000, na srednjih šolal 45.000 in na univerzah 7.00( športnih strokovnjakov. Predipi-sano je, da stne en profesar t,e-lesne vzgoje poučevati le od 3! do 50 dijakov aili žtudentov. Po^ seben problem so tudi športn prostori, ki naj zadoste tem veLi-kim potreba-m. Vsaka žola aH univerza mora imeti najimain. 25 % svofjega prostoira namemje-nega V°'rt:!U' Tako je torej v Ameriki. Vsal dan O'bvaz.na telesna vzgoia, vsa'l dan Sportne igre ... Razumet rnoramo, da so tatn tudi potrebi po Sportu mnogo večie, kot ry nas. Civiiizaciiia rih je pripeljak rako ria^ie^, da razen športa n< ooravljaio nobene^a telesnega de^ la, dočfiim v Evropi ni težlko naij-u studente, ki vsak dan sekajc dlrva, se ulkvarjajo z razn.imi de-lii na polia aili 9lužiiio svoii krul z deloim ipri raranih ^radbenil' podjecjih in podobno. To seveds ni telesna vzigoja, ki naij prodiu-oiira svetovne relkoirderje, pra\ gotovo pa z-mami^uiie potrebo pc mehaoiztjranem aportu, kot ]e t< primeir v Aroerikit _ S poti po Danski Uroš Podkonjak Prvo sreianje « predstavniki Datnmark Internaitionale Studen-tBrfeomite ( vAdeoi izraiz zadovotlijistTa in idtrenega priljatel)scva do jnigoslo-¦varu&iiii gostov. Ik AAusa smo tafkofj odpotova-fi z aintobu-som skoizi ,ravnin,slke feraje bogatega Jutllajiida vise do H«5>da, kijer je lnt€(rnatioinail Stu-dciK Centre, ki dež.i bolj na se-varnem •d&lu. polotoka. V Haildu 9tno se prvii^ srečaili s žcudentii V nukidinskiimd predscaivinfiki dr-lanr (V HaJd« so bili predstJv-tAi okrog; 14 driasv, med njimi tUda predlstaivnilii az Srngapura itB Homgkomga). V razgcfvarfh ms> soz.nanjffi kudente drugih dir-isfr % nažo kudentslko lim mlladin-iko oržanizacitjio, kaikolr rodi z dsrugkm Mp.r.ašanji naše dlružfoe-ne dt^anuoisei m imdli dvoije pre- ipa^anrBi ipirada-Hm&t o sochM *4ra*wreaai tar Siiti ia zajdružnem pokretu Dam-s'ke. Predzadinjii dan nasega bi'vanja v Haldu je prišla romunska gru-pa študentov, kii so sii zelo pri-zadevaili, da bi se nam približa-li. Med .zdiravicami, kakor tudi i.ndivii)dualini'mii razgcnvori s po«-diiilimS iz njihove grupe, se ie najbolj iziražaila težnja za cfLm tesneJSim soddovanjem. Med našim bivahjem na Dan-skem smo liimcli priiložnost obiska-ti dve naijvečfi univerzi na Dan-skom. Univerza v Arhusu, po ve-liilkosti dirugi univerzitetni center je bLla ustanovlj-ena leta 1 *?28. Ker so bi'li prostori univerze pre-ma/jihni in n'iso odgovairjaii potre_ bann JtudJja, so začeli v lctu 1941 z giradmjo nove univerze, tako, da je dobfJo mesto Arhus novo utiiverzo. Nokateri prostori te no^ve univerze so bili med vojno porušeni. Na novo je bila uni-venza zopet poprarljena leta 1'946. Univerza razpolaga z lepo urojeno avlo, ki služi za razne jprir^dSTve, promocije in sili^no, a ipri tem ie dovoijeno tmdi 3 k-rat letno iprttrediti ples. Univerza v Arfousu :i!ma okrog 2.000 kuden-UDfV. Ima pravno-ekonornsko m PiSazofsko faJtuilteto, kakor tudi ndkatere vi,soke Jole, m€d.tem ko ttfafil&M f«4«k6t«k, agrooonrakc iai go'zdar.%ke ter podobnih nkna. Vsaka fakuketa (ali imštitut, kakor pravijo Danoi) ima svoijo knjiiižn:ico, ki je na raz,polaigo Šrodentom. V pnifličju univerzi-teme zgradbe je študentska knili-garna, v kateri študenrije kupuje-jo knjige. Z dograditvijo tako imenovane »kraLjevske knjiŽni-ce«, ki bo istočasno tudi undver-ziitetna knjižnica, se bo precej o-lajžailo 9tudiran.je študentom in istoca«no tudj zmanjšali stroške za kuipovanje knjig. Ta knjižmca bo i«točasno rudii največja zgrad-ba mesta Arhus (predvidenih je okrog desec nadstrapij). V stuidentsikih domovih, ki so v napo-srednii bližfini univerze, sta-nuije okrog 400 študentov. Ostaili študenti stanajejo privatno. V studentskih domocviih ima vsak študent svo]o sobo. Del pohišrva mara vsak ^todent prinesti s se-boij, na primer 2 stola, oma>ro in posteljniino. Ostalo pohištvo je last doma. Več sob ima rudi ra-dlio aparat — rad'i lastnina do-ma. Tu ie štuidentska menza. (imeno-varna Cararima), v kateni se hra-niijo študenti, ki to žele. Študen-tom, ki stanujeio v domu in se ne hraniiio v menzi Je omogočetio, da si pripraviijaujo hramo sa.m« v mailih kuhiniah, ki so v vsak&m nadstroipiu. Hrana v meinzi stane mese&io okrog 130 Kr, naiemmi-na ,pa 40 Kr. šoftwine ni. Do se-dau je o o ma-nšaiu Tku, , PER FAS ET NEFAS fcLjodje Iščejo pozabe, zabave, % ne znanja.« (Gorki: Moje nniverze) Hdšna preiskava. Brez policije in kriminialnih organov. Oče in mati sta pri delu; osumljenec pa je: tovariš sin, ki je trenut-no na tekmi ali pa v kinu. Kje |ograjski karti oebo pod telesbapam ne vidii, osvntlji&je apaldansho sonce. Mir im i»!hm, V smen od tnagistrata ynun &ržwcam se poč.asi premika sainitarna kamisifa: meo h se, mahmje z rokami, po-menkuifeifo o ttmaizaniji, smradu, primernih ukrepih in drugih po-dobnih stvMreh. Razgovori s*> ta-ho pametnk, dct se policijski nad-zcrnik navdtcši, se obrne in iz\ja-vi: — Glejte, gospoda, mi bi se mcmroii boi) pogosbo zbirati in Ktamišl)wt)i. Priijetno je in tutis, ds, ti v družbi, slcer se ta\ko samo prepiramo. Da, ,pri mo>% dusi! — Pri bamu bi znčeli? se obr-ne trgovski zastopnik k zdraimi-ku z glasom krunlka, ki izbira žntev. Ali ne bi zaieti, Anikita N&kdaiič, s firžnico Ošejni\kova? P{rmč je lapov in . . . drugič, čas jie že, da ga dohimo v pest. Pred kratkim so mi prinesli od njega a^dovo kaso in v n\e), oprostite, mifjie iztrebke . . . Žena je splob ni jedia! — No, ka,} pa? Pa zjčnipio z Olpjirvikovim, pravi krezbrižno dakfiar. Kormsm vstapi v »Magazin čuj^f, sladkcrfija in kave in druge-g« kahm^ega Uaga A. M O- "Q kak^nd^l wpwvow* m teileo), brez dwgib ttmdov, pri?nejo s pregledom. — Mm, daf . . . pravi zdrav-nik, agledujtoč le\po zhžene piSra-rmde hazanskega mlla. Kakšne biMlamke stalpe $o si zgradil tu-kaj bz mUa? Izna\fdljwoo.gieike, gospada! Demjan Gavri-iit blmgovoilii reza\ti milo in krub 2 etvtm m istim nožem. — Zatradi tega "st ne bo k&lere, Amkita Nikolcnjič, razsodno pri-pamrti gmpodar. — Si(nWkJs vendar je zopmmiko ooifribatjo in preklinjajo, da jih je dišati po vsrm trgu. Po takih rtaporih, ho od dol-gega fnpibmia zra>k znatno me-n'fa svo'fo člsostt, ve s\ pa Soarnik meiika $ — Feif pljmfe nadzomik. G\re-tno k Šibmkinu. Ti hudiči bodo tnM^imi. hmthm in vpra&a: — Toda, mi 're biia vcrrai od- — A\Hl rnl mogače posuta s prta, se zwbu*deno sp&tfedujctjo. ttrihrtmcm? ^ Ko smo HPOpiU k Olcmikovu, )t — Kaj pa in... Za boz\k> vo~ Šibuikln s\tal va pragu in izplako-#»—. At} je haj isakega tnogoce/ val bahrem tajmk. Kie ie? spra- "sujeio berača, staječega pri zapr* ti tiržnici. — Daijte vbogd)me . . . zaradi Krista, hrope berač; ubogi pokve-ki, milost vasa, gospodje dohrot-niki . . . rodkelijem vasim . . . Člani bomisije mahajo z roka-rm in gredo dalje, razen enega opalinomočenca magis.trata, Plju-hlna. Ta da beraču bopejko in babor da bi se česa ustrasil, se hkro prebriža $n steče za dntz,-bo. Čez dve ttri se bomisija vrača. Zwnan]ost članov komisiie je u-trujena, izmučena. Hodili niso zastonj; eden od stražnikov zma» gO'S>lai>no nese bošaro, napalnjeno z gniUmi jcuh&lbi. — Sedaj pa posteno k delu, ne bi bilo slabo malo pokrrokati, pravi nadzormb in skiti na na-pis »Klet renskih v\n in žganja*. Mcdo- bi se podbrepiti. — Mm, dai To nxi ne de. Gre-tno, če bočete. Komisija se spusti v blet fci seda za okroglo mizo s brivimi nogami. Nadzornik na-migne natakarju in na mizi se ,pojavi steklenica. — Šboda, da mmamo kaj pri~ grizniti, pravi trgovski zasiopnik, bo je popil in se skremžil . . . si-cer pa, zastopnik se obrne k sbražnibu s kosa^ro, izbere najbol) ohranjeno jabolka in zagrize. — Ab . . . tukai so tudi taka, hi niso zelo gnila, se zaiudi nad-zornib. Da\} no, da s't izbereml Ka\r sem Oasta/vi košaro . . . Ka-tera so botfsa, bomo izbraii in počbtili, ostaile pa lahko uničiš. Anikha Nikolajič, nttSivajttef — Glejte, tako bi se morali mi boti) pogosto zbirahi in razmt~ Mjatti. Tako pa samo živis — žu vii v tem zakotiu, nlkabe izo-brcuzbe, ne kluba, ne družbe. Av~ stralija, rečem vamf Nttiiivajte, gaspoda! Dwktor, jabolko! La- stnotrocno sem ga OČisitil za vas. — Vase blagorodfe, kam uka-Zvte dati bosaro? spratuje strai-rvib nadzornika, ki odhaja z osta-limi iz kleti. — Ko — kosaro? Kafcsno ko-sames? Spat . . . v ahjem Mo>rfa}a. Sprecben Sie deutsck, Ivam Andrefič? Jn n>adzrnik zalastno ma>}e z ghmo, rartirosfbre rahe In pravi: — Taiko ttuti vse žhdjmfe nam hl Student je proizvod družbene-ga razvoja in pomeni v človeški zgodovini največje protislovje. Profesorji mu pravijo tudi slu-šatelj, ker na predavanjih vedno tako posluša, da ničesar ne sli-ši, razen svojega soseda. Ko pre-neha poslušati mu pravijo ab-solvent, kar pomeni, da bo ostal večen študent in študija ne bo dokončal. Ce se mu kljub temu posreči študij končati, mu pra-vijo diplomiran ekonnmist, pro-fesor ali pravnik, to pa zato, ker ima diplomo, ki mu omo- ŠTUDENT (Psihološka razpravo) goča, da dobi mesečno 8300.— dinarjev in otroake doklade, če se med študijem ni mogel vzdr-žati. Na izpitih mu profesorji pravijo kandidat, ker vedno kandidira, nikoli pa ne more zbrati zadostnega števila točk; zato pride najprej do krize in končno do padca. Izpitnih re-zultatov pa ni, če kahdidat pra-vočasno umakne svojo kandi-daturo. Student je podjetje s samo-stojnim finansiranjem. Svoje proračunske vire črpa iz žepa staršev, podjetij in družbenih organizacij. Zaradi slabega po-slovanja ne pride v likvidacijo. Če se mu v blagajni pokaže pri-manjkljaj, nemudoma zaustav4 potrošnjo sredstev za reproduk-cijo in ima dnevno štiriindvaj-seturni post. Šmdent je lahko tudi dragocen izvozni proizvod. Izvaža prakse, uvaža pa »Ver. ?«, radijske ¦sprejemnike, nylon itd. Študentovska desna roka je šti-pendiia. To je v bistvu posojdlo biez bbreisti, ki se nikoli ne vr-ne. Obvezati pa se moreš, da ^oš v podjetju po končanem študiju začel zganjati gospodar-ski kriminal. Izplačuje se v de- narju, ki pa po dveh nočeh v baru popolnoma izhlapi, ker študentje za obisk bara ne mo-rejo zahtevati od podjetja dnev-nic, kot to. delajo Ijudje i7 pro-izvodnje. Studentov vsakdanji spvemlje-valec je indeks. To je majhna knjižica s podpisd profesorjev. Obenem služi, da profesor iz njega izve tvoje osebne podatke in vrline, po potrebi pa te lahko pogleda na sliki, če se* že dru-gače ne poznata. Je pa to zelo važen dokument. ' Studentov najhujši sovražnik je pogoj. Pogoj mu pravimo zato, ker ga goji fakultetna uprava. Če pogoja nd, je to prosti promet z vpisom, drugače pa je vezani, ker so študentom zaradi pogoja zvezane roke. Profesor je za študenta najbolj brezobziren trgovec, ki ima mormpo] nad znanostjo. Zahteva kvalitetno blago, plača pa sla-bo. Ce mu ne odgovarja, posel ni uspešen, ker mpra Študent izboljšati kvaldteto,' dokler ne pride do drugega poslovnega stika. Posluje se popolnoma pro-stovoljno. Prekupčevalci in po-sredniki so z zakonom prepove-dani. Študent je znan tudi po eks-kurzijah. Ekskurzije so zato, da se študent lahko kopa na našem morju in v duhu načel koeksi-stence- naveže dobre odnose s profesorji v prisotnosti slivovke in pristnih vin. Ekskurzija Je dosegla svoj namen, če se konča v gostilni ali baru. Ce je eks-kurzija v inozemstvo, pomeni to, da se narod spozna na kurz tuje valute, Človek seveda veli-ko pridobi, če ima izpit iz ca-rinskih predpisov in odgovarja-jočo prakso. Sicer pa je izpdt za študenta največji polom in ne-potrebno zlo. Profesor reče: »Vaš izpit ni bil uspešen. Nasviden.ie izpit ni bil uspešen. Na svidenje se zgodi njegova volja. V ZELENI ZMAJ" ODREJA Opomba: Objavljamo odlomke iz osnutka pravilnika o vedenju meščanov mesta Ljubljane. Pri-čujoči osnutek so organi Uni-verzitetnega odbora zaplenili v erhivu štfudentskega kluba »Ze-Ieni zmaj«. V tetn klubu se združujejo študenti Ljubljanča-ni, ki so ostro ljubliansko ori-entirani in goje veliko skrb za moralni in kulturni nivo naše matropole. PrepriSani smo, da bo naše bralce zanlmalo, kako bi izgledalo življenje, če ... TOCKA 348. C: Nu|ino je po-trebno, da pri filmskih cenzur-kah sodeluje predstavnik ško-fije ljubljanske ter prenaša na druge svoje dragocene izkušnje. TOCKA 348. C. Vse filme je treba kategorizirati v 6 skupin: prva — dovoljeni samo za otro-ke do desetih let; druga — do-voljeni samo za otroke do 16 let; tretja — dovoljeni za mla-diho do 21 le-t; četrta — dovo-ljeno za mladino do 25 let; peta — dovoljeno za osebe do 38 let in šes-ta — filmi za ostali del prebivalstva. Dodatek: Osebe, ki so poročene ima.io dostop do predstav, čeprav niso izpolnile zadostnih starostnih pogojev. Urad za skrb o morali jim mo-ra izdati ustrezne izikaznice. TOCKA 431. B.« Posebni od-delki trezvenjakov, ki ne smejo biti oboroženi s strelndm orož-jem, imajo pravico aretirati vsakega 20 odstotnega pijanca, ki bi ga zalotili na javnem pro-storu. Pri mladini do 17 let je že 12 odstotna pijanost lahko vzrok za aretacijo. TOCKA 431. C. Pijanci, ki so razgrajali in drugače kršili javni mir, bodo predani v kompetenco Narodni milici. Vsi ostali bodo določen čaa zaprti v zavodih za dez-alkoholizacijo, kjer bodo poslu-šali predavanja o škodljivosti alkohola. Za mladino pod 17 ee bodo organizirali eno-dens-ki tečaji. TOCKA 431. C. Kompetence organov so neome-jene. Aretirani nima pravico pritožbe. Če bo prizadeti drugič ali tretjič zasačen v pijaneni stanju, bo kaznovan po slede-čem pravilniku: javno zasra-movanje na sramotnem odru, ali ježa na oslu po Ljubljani. O vseh drugih kaznih bodo or-gani razpravljali in odločali iočeno. TOCKA 678. A. V imenu sve-tih meščanskih tradicij bo po-svečena velika skrb javni mo-rali. Sprehajanje moških in ženskih oseb »pod roko« je do-voljeno le osebam, ki so dopol-nile 27 leto starostd. Izjema so tisti, ki so poročeni. Kršitelji se kaznujejo na licu mesta z denarno kaznijo. TOCKA 678. B. Poljubljanje med moškimi in ženskimi osebami je tudi v okviru družabnih iger na jav-nih prostorih najstrožje prepo-vedano. Pol.iubljanje je izjemo-ma dovoljeno samo osebam sta-rim nad 30 let in to le v po-slovilne namene na področju železniških in avtobusnih po-staj glavnega mesta Ljublja-ne. Postajališča Električne ce-stne železnice se ne Stejejo med poslovilna področja. Dolo-čeno je tudi, da tak poslovilni poljub lahko traja največ eno minuto in pol. Kršitelji gornjih predpisov se kaznujejo z zapo-rom. Dodatek k točki 678.: »Zato sklemita, da se bosta shajala malokdaj, aikoli dolgo časa ;n sama v samotah in temi. Ako fant dekle včasih obišče. naj se to zgodi na njenem domu, ob belem dnevu, v pričujočnosti domačih ald vsaj matere. Ne vodi dekleta na izprehode, ne v GL0SE-ŠALE Čakaj osel, da zraste trava! Na oglasnii deski na univerzi je bii vabljSv oglas, ki ste ga te dni lahko braii: »Tistemu, ki mi preskrbi sobo v Ljubliani, darn za nagrado popolno opramo za saimsko sobo, po-hištvo, posteljni-no itn vse kar sem imel v sob'i«. Zanimalo nas je, kakšno je ozad-)c te ugodne kupčije. Končno smo prišli do nasleiinjega zaključ-ka. Avtor oglasa je bil bržčas kakšen asistent, ki še čaka na reškev stanovan.jskega problema in je do sedaj stanoval v semi-narju. Bodi pripravljen na vse Mož je diplomiral iz klasnčne filozofije z odličnitm uapehom, dobil je deset pik. In kot drugi se je tudi on prepusti'l usodi, do-kler ni dobil dekreu, s katerim ga je Svec za »prosveto in kul-turo LRS poslal na gimnazi-)o v Ravne. In sedaj poučuje na Ravah v , vilji • gimnaziii mate- NA STRELSKEM »HAUSBALU« »Fantje, streljajte v luč!» gostilne, ne na božja pota. Vse to je nevarno; naša narava }e preslaba; malokdaj bo brez gre-ha.« (Zapisano v heilige Stadt Laibach. anno D. 1910). Posebni dodatek k točkam 348, 431, in 678. Ad. 348.: Za študente Ijub-ljanske univerze veljajo odloč-be kot -za mladino do 16. let. Sele študenta, ki absolvira, in to eno leto po tem, se tretira kot polnopravnega člana na-šega mesta. Ad, 431.: Piianski maksmi-mum za študente je določen na 8,4 odstotke. Pijane študente bo zbiral poseben zavod za dezal-koholizacijo inteligence. Kazm se bodo izvajale za enoistopnjo strožje. Ad. 678.: Vse odločbe veljajo za študente ne glede na starost. Kazni so ostrejše. Toplota visokih peči Pri lanskoletruh brucovanjih izrpkna v,prašanja niso bi'la kdo ve Vako duhovita. KroničaT je na rudarsko-metalurškem oddel-ku zabeleiil nekai povsem ne-navaidnega. N« vrstn je bila bru-culja, ki so ii zaradi nežnosti ce-lo rekli bruc.ka. Bruc maior je vprašal: Zakaij ste prišii na rrietalurgi-jo?« Ona je odgovorila: »Na meta'lurgii,jo sem prišla, da se ogrejem vsaj pri visokih pe-čeh, ker me moški ne morejo.« Kje ste, stare baite? Kratko in jedrnato — Gospod profesor zaka] pa ne greste v pokoj, saj ste dovolj doilgo 'de!laH na fakulteti? — Ne mor&m. Študentom še nisem napisal učbenika. DRZAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE V LJUBLJANI izdaja poleg leposlovnih in poljudno pouČnih ter šolskih knjig tudi ZNANSTVENA DELA in sicer: AVCIN FRANCE: Osnove metrologije. Pl. 560 din. CIGOJ STOJAN: Kolizijska pravila kupne pogodbe. Bro- širano 56 din. — Zakonska zveza v mednarodnem za- sebnem pravu. Broš. 115 din. CELESNIK FRANC: Paradentoza. PI. 130 din. FINŽGAR ALOJZ: Posebni primeri uporabe sploŠnega ljudskega premoženja. Broš. 58 din. GEOLOGIJA. Razprave in poročila. Broš. 1.720 din. GRIVEG FRANCE: Zitja Konstantina in- Metodija. Broši- rano 98 din. GRUDEN MIRJAM: Elektromagnetna nihanja in valo- vanja. Pl. 580 din. HROVAT ALOJZIJ: Krašk|i ilovica, njene značilnosti in vpliv na zgradbe. Broš. 740 din. KARDELJ EDVARD: Problemi naše socialistične gra- ditve. Tretja knjiga: Borba proti sovjetski hegemoniji ter naša zunanja in notranja politfka. Ppl. 260 din, pl. 300 din. KEMIJSKI ZBORNIK. Broš. 331 din. LAH AVGUSTIN: Gospodarstvo Jugoslavije. Broš. 56 din. MUNDA AVGUST: Sistematika kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Broš. 73 din. — Uvod v kriminali- stiko. Pl. 600 din. NAHTIGAL RAJKO: Slovanski jeziki. Broš. 300 din. Uvod v slovansko filologijo. Broš. 73 din. PRETNAR STOJAN: Vloga in pomen patenta v družbeno- ekonomski ureditvi naše države. Broš. 36 din. SAJOVIC RUDOLF: O nekaterih tožbah kot sredstvu in obliki civilno pravdnega postopka. Broš. 47 din. SAVNIK LEO: Zdravljenje raka. Pl. 424 din. SEF ALOJZIJ: Osnove športno-medicinskega nauka. Pl. 480 din. SNUDERL MAKSO: Vprašanje delegirane zakonodaje FLRJ in pravni značaj ukaza. Broš. 38 din. — Zgodo- vina Ijudske oblasti. Brnš. 168 din. STEMPIHAR JURIJ: Civilno pravo. Osnutek sploŠncga dela obveznosti. Broš. 245 din. SUKLJE LUJO: Trdtlost. Ppl. 516 din. VIDMAR MILAN: Oblikovanje električnih nadzemnih prog. 'Ppl. 450 din. — Predavanja o znanstvenih osno- vah delovne elektrotehnike. PI. 708 din. ZGODOVINA NARODOV JUGOSLAVIJE. Pl. 1.200 din. ŽLEBNIK LEON: Obča zgodovina pedagogikc. Kartoni- rano 350 din. * V tisku so naslednje publikacije: CVETKO DRAGOTIN: Odmevi glasbene klasike na Slo-venskem. ' MANOHIN VITAL: Temelji teoretične meteorologije in klimatologije. PRIJATEL,J IVAN: Literarna in kuHurno-politična »icro-dovina Slovencev. VIDMAR MILAN: Delovanje električnih strojev. Vse te in še druge znan-stvene knjlge lahko naro-čite pri DRZ ZALO2BI SLOVENIJE V LJUBLJA-NI, Mestni trg 26/1, Trg revojucije 19 in Copova UrednJStvo m uprava: LJublja-na, MJklošlteva cesta 5a, telefon 31-102. — Odgovornl urednik: Bogdan PleSa, abs. ekonomije. — Tekoči račun Narodne banke 60-KB-1-Z-567. — Letna naročnina 200 dinarjev. — Rokopisov ne vra-čamo. — Tisk Casoplsno založnl-Škega podjetja »Slovenskl poroče-valec«, ŠT. 14 Leto V. tribuna Ljubljona, 12. oktobra 1955 LIST STUDENTOV UUBUANSKE UNIVERZE UUBUANA Celovškacesta32 Poštni predal 78 • tel. 21-278 Izdelujemo vse vrste plutovinastih izdelkov: plutovinasti zamaški, kronski in alu-zamaški, plutove izolacijske plo-šče in žlebake, ' plutov zdrob TRGOVINA Z USNJLM UUBUANA GOSPOSVcTSKA 2 fludimo 'Vctm u&nie $a čevLiat&&o9 6edLat&fbo In tapetni&fbo btioko LJUBLJANA TRG REVOLUGIJE 15 Telefon 21-55O : Oskrbujemo znanstvene laboratorije z laboratorijskimi potrehščinami Študentje imajo pri nakupu 10% popusta ANHOVO pri Gortei tovarna cementa in salonita Garantirane rezultate pri gradnfah dosežete z upo.abo »Portland cementa« N 400 - C 500 naše proizvodnje. Dolgotrajnosf ekonomičncst in sulidnost pri strešnih kritjih, vodovodno -kanalizadjskih delih in sanitarnih napravcf dosežete z uporabo »SALONlTt« proizvodov fs •jzSab v&^ltf**«0* ***** ^«, S* »•-SSs »t :ebt« v» \\***x us ^o1 »sttio caV^ itflO tu^ PROIZVAJA: vse vrste kardirane, bombažne in stanične preje do številke 60. Tkanine za ženske obleke, posteljno perilo in moško perilo Kvaliteta odlicna cene solidnv!