Izhaja viak pondetjek, sredo in pttek. Vdja *a celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 30 stot, za en mesec 2 tet 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročfce ob koaeu meseca. Posamezna števHka 20 stot — Uredništvo in uprava: Trst, vi* delle Zadaoehe štv. 3. Telefon 19-50 In 588. — Dopisi na] se pošljejo na'uredništvo. Neffanklrana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokoctl ene kolone 67 nun. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 00 stot. — Plača so -................. ngprej. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. —-.................. V Trstu« v pondetjek 5. julija 1920 Geslo današnjega proletariata bodi: Bo] proti vojnim pustolovščinam, bo] proti ogrski reakciji, pomoč sovjetski ljudovladil GLrflSIliO SOCIALISTIČNE ZVEZE JULIJSKI 6EHEČIJI Leto I. - Štev. 21. II SOVJETSKE MISIJE Krasili s« še vedtto »odi v Londonu. Lloyd George je zr*pro;ii, da hi sovjetska vlada osvobodila angleške vojne uietn.ke, ki bivajo'v Rusiji, ter da Rusija ne pavzam* nobenih korakov v Perziji' i. -t. d., ki bi škodovali Angleški. Izjavil se je tudi, da* s^^strinja z askim predlogom, da odlogi mešana; komisija glede -f sciranja premoženja. Zdi ce torej, da se bosta Amgtija iti Sovjetska .:\s«9'ja polagoma sporazumeli. Krasin bo z angleškimi predlogi odpotoval v Moskvo, da jih sovjetska vlada prouči ter poda tozadevno odločilen odgovor. iKiicr ob tej priliki požira prav grenke sline, je Francija, ona Francija-, ki s« potaplja v žaltava buržoazni matsti, pozabivši na svojo »veliko revolucijo«* in načela, ki ;:Vh je tedajl proglasila. ^ Anglež pa je — če tudi buržuazijec — veliko ibofj praktičen. Tako je Sovjetska Rusija v angleški Kanadi (Amerika) nanočila veliko množino železniškega materijala. In kanadska vlalda ne bo ovfcala izvoza ■tega materiala. MeJteun se v Moskvi vrše priprave k drugemu kongresu Tretje Internacijonale, ki bo začel 15. t. m. Ninovi je v proglaša potrebo /aa se organizira odločilni boj, ki ima povzročiti komunistično revolucijo vsega sveta. Mnogo delegatov za ta kongres je že prispelo v Moskvo; posebno prisrčno je bila sprejeta delegacija italijanskih socijalist Vspored kongresa se glasi: 1. poročilo Izv. odbora, 2. poročilo zastopnikov raznih dežel, 3. sedanji položaj in program komunistične Inter-n«cajonale, 4. vprašanje parlamentarne akcije, 5. sindakali in tvomišlel sveti, 6. naloga in ustroj komunistične stranke pred in po u-dejstitvi proletarske vlade, 7. narodna m koloni jalna politika, 8. kmečko vprašanje, 9. stališče, ki je zavzeti napram- no vib težnjam centroma in nj3^ovata, ker se bodo pri. tem razkrile marsikatere piikantncst;.. Z ozinolm na miiaule dogodke v Anconi ter drugef m s temi v zvezi utoječimii številnimi aretacijami s socrfeKstični poslanci krepko pritteni-li ob vlado, tak Ja jejdlanes že veli.ka večina z.aprt'h izpuščena na svobodo. V seji 3. t. m. jje izjustil soc. poislanec Cicoott-i res znamenit govor o vnanji in notranji politiki vladne Italije. -Dejal je, da Gioht-tli‘gotovo ni mož, -ki bi mo gel premagati sociijaliistično st na®ko, ki globoko ko renmi v ma&aih. Dandanes polit-ične direktive n-iso več odvisne od volje posamezne vlaidkte osebe Ljudske mase so si- diames priborile pravico do ifl,i-cijaitev« in Gnoiitti se ho moral marsičem -odpovedat ter marsikdaij odnehati volji ljutcskih mas. Vrnitev Gi'o3-xttija k vlad« pomeni polom zgodovinske poli tike zadnjih 'pet let. Z rea k-cijo pa se tudi ne bo nčč doseglo. Najprcim realkcjir bo soc. stranka prešla o. juh bodo za interesnnsle pri prerojerajt dežele. Žabo zahteva, da se ne ovira ustanovite tvornižkih »vetov, k?r bi bilo pro(.:zvajan;lu le v korist Glede vnanje politike vpraša, čemu vlaida ne pov znme 'direkten pogajanj z Jugoslavijo, ki so se Pallanzi prekinila. Potom ibamprOnKisa z Jugcslav«' m-aij se čimprej odtegnejo itab čete od primerne črte Vpraša vladd, fieli fi je znano, kako nekateri gene rali in admirali uporabljajo okupacijske fonde imperialistično pneipalgando. Potrebna hi b:la pre iskava o te; z.adevi. Dalije zahteva, da se umaknej: ital, čete tudi iz Vaione/ Če hoče It a 1 'j a zaisledoviiti kolo-rnijalno politiko nag ■— ko-liomiizira v prt vi vrsti lastno deželo. kriza je bila hujša od prejšnje. In ta nestalnost je značilna, ker kaže, da> soi poljski žlaihti podk-opa-na tla. Sedanja poljska zbornica nikakor ne predstavlja več volje poljskega naroidia. Vendar se boje razpustiti jo. Sedaj ima Grabski nalog sestaviti uradniško ministrstvo. S tem pa notranja kriza dežele ne bo odpravljena. Brzojavne vesti iz poljskega vika o vojni proti Rusija govore sila obupno. Junaška rdeča konjenica je postavila drugo poljsko armado izven bojne moZ-nosti ter je odrezala tretji poljsloi armadi, ki je bila krog Kijeva, poti do umika, tako da je ta armada v nevarnosti, da jo Rusi povsem obkolijo. Zgubila je vse svoje zaloge in beži brez discipline; le en del njenih čet se je desedaj rešil v smeri proti Kopostu. Šesta poljska armada v obliž ju Podolskega je danes brez opore ob desnem krilu'ter je že započela * umikom. Velikanske .množine orožja in streliva so paldle v ruske roke. Slika je vsekakor brezupne, • * VARŠAVA, 2. Novi ministrski predsednik Grabski je predložil zbornici na predlog državnega poglavarja načrt o ustanovitvi sveta državne obrambe, ki naj odloča o vojni in miru in to visled poiložaija na faontŠ Po tem načrtu bo predsednik lj.udovla.de obenem predsednik tega ministrskega sveta, ki ga bodo sestavljali ministri notranjih ‘in vnanjih :*-dev, finančni, prometni in minitstna vojne ter prehrane. Doiieljeni bddo od- naflv.Sje-ga poglavarja imenovane vojačke osebnosti tar deset zborniških: poslancev, ki jih iizvoli zbornica. Viled nujnosti :je bil .predlog sprejet soglaisno in opravilniik, po vladnem načrtu določen, je bil sprejet v drugem branju. (Op. uredm.): Stcjjjtnio torej pred' pravcatim dirža/v-nim preobratom. Piodjs.ka vojaški' imperijalizeni se h.oče šiloma uveljaviti proti Ijiidiakemu sitremljenjlu po miru. Imjperij-alizem igra zadnjo karto, dan obračuna se bliža.) Rfinforanm ll Dl*llt0llll I Nemčija. — Trinajst miljonov otrok trpi pomanjj- EVUIIIBrenCll V DIUkIJu kanje; poldrugi miljen otrok je brez starišev in dva ■Dne 2. t. m. se je sestala v Brussellesu v Belgiji I miljona in pol je jetičnih. Umrljivost med -otroci- je medzavezniška' konferenca. Šlo je za porazdelitev I n ar a® tla na 158%. Hudo pomanjkanje mleka. »Na vojne odškodnine, kii jo bo morala plačati Nemčija, tisoče mater ne more dojlilti svojih malenčkov, ker mied zaveznike. Dosegel »e je sledeči' sporazum: same mmaijo dovolj brane. 52% vse vojne odškodnine pripada Franciji, 22% Čebosloivenijla. — 300.000 novorojenčkov je v sta-Angleškii, 10% Itadajjli, 8% Belgiji, 5% Srbiijli1, ios'tolo nju 'siteadianja; 700.000 otrclk od dtveh do štirimajjst Romunski, Porbuigaisikii in Japonski. let stairosti živi v pomanjkanju. 15.000 otiok je je- Iz tega se vidi, da je Anglija, kii je v vojni' razrne- tičmih in med temi j« 13.500, kS nimajo nikakršne roma najmianj trpela in se z nemškimi' kolonijami | zdravniške oskrbe. Na Češkem in Moravskem je že bogato oškodovala, -prav lepo skrbela zase. lija je pri tej delitvi medvedove kože prišla prekratko. Vsa vojna odškodnina bo znašala -krog 126 milijard, plačljivih v 42 letih v obrokih po T milijarde. Italija lwi- dobila potemtakem 12 milijard 600 milijonov, Srbija 6 milijard 300 milijonov. Na priihodnj-i konferenci, ki se bo vršila 5. fulija v Spa, se .bo >ta račun predložil Nemčiji. Nekoliko zalsoljen pa je res ta računčekl • IZ STRANKE 100.000 otrok brez obleke, na Slovaškem pa 17.000. Nemoralnost in zločini med mladino se razširjajo v strašni meri. Majhne deklice so matere. Baltiške države, — Povsod vse polno beguncev. Samo v Dviinsku strada 10.000 otrok. Romunija. —- Iz te države ni nicfoehih informaciji in rij znano, kakšne so tam razmere- Grška. — 50.000 vOjmih isiiirot ki potrebuje -pomoči. ItaJii'jdi. — 180.000 sirot brez starišev in rediteljev. Na južnem Tirolskem je 3600 otrok v zavodih. FnancdjaT — V oskrbi države je 350.000 vojnih sirot, V severni Fir-ancj-ji je več kot polovica -šolskih o:bnok v bohnišmicah. V 'LiMru je 40% š-ofeke mladine bolne na jetiki. Kaj praviš k tej sitilki 'dragic bralec? Ali te ne 'sipre- ViSTI IZ AVSTRIJE ■Po določilih §§ 120 :)n 126 sangerm.a!n.ske pogodlbe se določi število vojaštva avstr, vojske na 30.000 mož, od katerih bo polovica - službovala aktivrao, druga polovica pa v ras er vi. V 1. 1914. je raVno ta Avstlriija hotela diktirati Srbiji, da zmanjša svojo vojsko na 40.000 mož. Dia-•:-?s ta preclbrat, ki pa sicer prej ali sle j zadeti« vss>ko imperijaliisiično državo, »iker« — pra!v1i piismo — »kdo z .mečem okoli' bodli, pogine pod mečem!« KRVAVA OGRSKA Ogrska se pere, t. j. rada bi se oprala, ali vsakdo se z gnusom obrne od tega smrdljivega perila, iz-vzeinSi ententne vlaide, osobito pa Francoska) o ka-terž gredo glasovi, da je hotela ustanoviti poljsko -ogrski - rumuoski blio-k prot* Sovjetski Rusiji in je ba|e Ognski že ponudila za pristop v ta blok razne odškodnine na zemlji na račun Češko - Slovenske, Jugoslavije ki Avstrije. Ogrska vlada je poslala na Dunaj zastopnika Gratza. ki je imel nalogo .pd vrni ti proletarski bojkot. Pa se mu mi posrečilo. Torej se bojkot nadajjsije in poostri, dokler na Ogrskem ne poneha sedanja kruta vlaife.' Od ptoletarijaia, osobito avstrijskega,, češke ga* jugo slo venskega »in v prvi vrsti od italijanskega je odvisno, jeli se bojkot posreči. « Treba vztrajnega dela, ker se bodo učinki Bojkota pojavili jedva po nekaterih mesecih. Zldi se pa po eni strani, da so se v (Budimpešti strezoiii. Te dni hi morali soldi-ti dir. Straussa, predsednika najvišjega računskega sodišča, ker je obtožen boljčevisB#*. Obtoženec jie izjavil, rfa je sodni dvor v njegov zadevi nekompetenten, češ. Uporna stale v Kalil! Z izjavoi vlade, dia se ntovih čet ne pcšlje v Alba-ni-jo, oziroma v Valono, je splahnilo -revolucijonarno gibanje, ki se je že gnozeče širilo preko o/bsežnil-pcikit';>rj!*i. Le v. Anconi .je trajala stavka in to radi brezmiselnih aretacij. Pozaprli so na tisoč ljudi. Vendar j® na pritisk socijalnstične stranke vlada sprevildela, da neti le nov fuipor, a k: a nadaljuje v re-akicijcnarni smeri, ter je odnehala izpus+ivši iz za p:r,ov pretežno večino upornikov, to ,fe vse one proti kiaterhn ne obsto^o specifične Obtožbe. Dovolila je tudi javen shod v Delavskem domu. Tuin-ta se ie -pojavi še kakšen upor vcjaStvaf, iki se je iz-jaivi%a proti odhodu v Albanijo, tako n. pr. v Čer-vinj-amu in Palmanovi. Drugače se vrača zw. sedaj vse v oibičajna tir; za koliko časa — kdo vel O uporu v Ane atu so se raznesle tuicfi vesti, d-a je povzročila ta opor Jugoslavija z -ogromnim: svotami denarja. T-o je bedasta laž! Največja vsota denarje, ki so jo našJi pri aretiranih upornikih, je znašala 206 lir. To govori -dovolj jasno. POUSKA Da sn ustanovimj pravo sodbo o položaju, je naj-. iKJlje, da od zmagovite Rusije obrnemo pogled na tepeno Pol,-isko, kako se tamkaj -po zadnjih brzojavnih poročilih prikazujejo razmere. Vojaški polom je naravnost zmešal možgane poljskim poEtičnim osebnostim. Minister vnanjih zadev, Patek, jo je oldkuril iz domovine, češ, da re mora pogajati s češko - slovenskim ministrom Benešetn glede pripadnosti Tečina. Njegov .namestnik Dombr-ovski je -po polomu v Ukrajini izdal kar na svojo rokt^okrožnico naslovljeno poljskim diploroatičnim zastopnikom, v kateri pravi, daje ukrajinsko podjetje likvidirano. Radi tega ža^iasopisj kruto napadli; ali njegovi .prijatelji so ga rešili s trditvijo, da je Dombrovski bolan na živcih. Pa kljubu temu še .posluje! Za buržoaznega ministra je res vsejedno, če je nor ali če ni nor! Poljisltl, a*ne.”^ti kapitalisti bi rada sedaj odsta-v»ti rdsudskega in ga vnovič nadomestilt s klavimim virtuozom Paderevskijem, ki naj bi postal predsednik polfske Ijddioviade. Menimo, da to ni ravno treba, zagodli« so Poljakom že Rusi praw zadostno. ang&e£x a Kongres angleške »Labour Party« se je po štiri-nevnem zbicirovae-ju zaključil 1. t. m. Kongres se je i iz. ja vil za podporo Rusiji ter proti P.c&jiiki in Ogrskii. Glede Inske |j® bila sprejeta resolucija:, ki zahteva popolno neodvisnost tega Otoka. .(Conigres ne je izrekel proti vsaki reakcijonarni politiki ter zahteval odpravo ruske blokade, povzetje trgovskih odnošajev z Rusijlo in pripoznanje tsedanje ruske vlade s strani Angine. Četrti dan se je glasovalo za pristop k Tretji Internacionali; zanj je glasovalo 225.000, proti 2,940.000. Angleški- delavci, ki so žal še v«, dno ped vplivom Hendensona in Maddonalldia, ostanejo -tedaj še vedno pri Drugi Imtaraaciijionali. Ali obupati ne smemci, ker tudi .med angleškim delavstvom je za-počelo cdiločtK) g-facmije, 225.000 glasov za III. Inter-na!c:jionalo je že lepo število, kn. mora rasti. Strankino vodstvo v Rimu je sklenilo, poleg dru-B_ga, tudi to, da spravi na dnevni red prlhodnjjSe , seje t'udli •poslafflcev Tura/tivljOi in Cicicutti^a, ka J gr®z&? AJip ti nd šdanill «\r srce1 otirali za us>oA> sta «e. javno iajavdia za sodelovanje z meščanskimi svojega 'otroka, ki je polpOlnoma v noik-ah bmržtsaizJje? strankami v vladS. (Naldalje je določilo, da se ne more ToireJ: žnviijo nacijonafcem, živli jo klerikalizem, sprejeti v stranko, kdor je bil -tekom vojne vnet za j živijo mliliiiteinrzem, živijo vojna! Zakaj ne 'vzklikaš? voljno in poživlja končno vse svoje sekcije« naj 'se j Srce ti je odrevenela. Tiorej stepi v naiše vrste, ki pripravljajo v vseh ozirih za' ncdvoimtno že pred durmi I hočemo Vojne odpraviti za vselej! 1 Odbilo no novo nrnM Izvrševala! odbor sodjalistične zveze ▼ Julijski Benečiji je imel sejo v soboto popoldne in v nedeljo | mm _n —________________________ ■ zjutrE(j. SkJenjento je bilo, poleg drugega-, da se od-| mm C? & IB '.'a -Sbs* 9 Pal UhbGSiR pošlje odposlanstvo v Rim, kjer naj se socijajstič- prJčne izhajati naš Ust „Delo“ num poslancem, ttn potom inijiih, viaidli, raztolmačil’ po-1 r 3 ložaj v -tukajšnjih pokrajinah in načld po katerem naij bi se uredrle tok. politične in gicis-podanske raz mere. Predvsem ima odposlanstvo nalogo, da zahteva samoodločbo narodov. Odpodamstvo odpotuje v Rim v srodo. Ob tej priložnosti i'ma odposlanstvo tudi nalogo, da pojasni še druge reči, ki se dogajajo v teh nesrečnih deželah, $m&mo$Kgk ■Na eni strani naidalj r-je na Francoskem prega-njanje socijalistov, na drugi se vsleU pomanjkanja premoga šriri brezposelnost. Kruh pa postaja vedno bdi neužiten. Zato se ps francoska buržiiazija bolj in bolj -pogreza v eskdnem razkošju. Tako so n. -pr. v Tuloms zasledili hišo, kjer se je bogata gospoda udajala uživanju epija. Cene živil pa iso j|ele zadnje dni padati in sicer vsled- tega, ker so konsumentje započeli- s proti-na-kupnim gibanjem^ V francoski Tuniziji je zatpočelo med taimošnjimi Arabci prav sumljivo gibanje. Francoske oblasti isto pozaprle nekasj arabskih odličnjakov. Italijiansko delavstvo v Tuniziji simpatizira z Arabci. 5 )no- vejše brzojavne vesti, medtem ko bo petkova številka posvečena poleg tega -bolj pooku in zabavi. Z dobrilmi podlistki domačih in tujih pisateljev bemo poskrbeli za leposlovje. Upamo, da nam vsi številni kov. V letu 1918 je samo v Bud a peš ti umrlo 15,000 otrok -več kot se jih je nanodilo. Visak deseti otrok v Buoapešii je jetičen. Novorojenčki tehtajo povpreč no po štki funte. 75,000 otrok je bosih in v cunjah. Avstrija. — 20.000 otrok na Dunaju ima kostno tuberkulozo in 100,000 je bolnih na jetiki. h lugoslavlie ker Od vstajenja Poljske, je ta bedna dežela že šestkrat menjala svoje ministrstvo. Vsaka ministrska d) Iz komunistične Slovenije. V Vuko.varu se je vršii te dni shod jugcslovenskih Loi.rtu.n is tov, o katerem poročamo, ko hitro .bomo iiineli točnia -poročila. Kot nekaika poprava k -shodu -so se vršili po Sloveniji strankini shodi. Shodi so bili vsi sijajno obiskani. Delavci im imetje so paiznc poistlušali -naše govornike, ki ‘so rniir-'o in -objektivno brez kričanja in demagogije poročali o položaju, o nalogah delavstva, o vukovarskem kongresu in o škodljivem delovanju socijalpatrijoitov. Shcdi in sesjtaoki a o se vršili v raznih krajih (im/po-zFnten je bil zlatiti shod na Jesenicah) s pristavkom, ia je bila na vseh 'sprejeta soglasno naslednja re-olvcija: »Proletsrijat zbran na shodu v ..., ogorčen-o ob-iieja izdajp-lsko -politiko soc. dem. stranke Slovenije pdobr-ava ustanovitev socajidistične delavske stranke Jugoslavije (kcimunistov), ki je združila ?ja-vedtni proletarijat Slovenije z csta-lim proletarijatojm Jtug-calavije. Proti enotni fronti buržuazije zahtevamo, da se postavi enotno fronto vsega politično in strokovno organiziranega dlelavstva v okvirju SDSJi(K) in centralnega strokovnega sveta. Vukovarski kongres najj organizaterično tesneje jzveže proletarske organizacije cele države -v svrho, da se vodi neizprosen razredni boj in vrže breme Sletne vojne, militarizma in draginje na glavo buržuazije in jej tako zlcmi vrat. Program in taktiko stranke naj se utrdi in spopolni po direktivah nepopačenega komunizma in 3. internaciionale. Neobh-odno potrebno je tesno ujedinjenje vseli strokovnih organizacij in skladbo delovanje v pol, org. ŠDSJ(K). Delavstvo se zaveže naročiti in širiti edino res proletarsko glasilo »Rdeči‘prapor«. Živela sloga in zmagal delavskega raizneda! Naproti temu gibanju, ki nas more le veseliti, pa buržuazija' pripravlja svoje e) Črne liste. Iz Šušteršičeve dobe že -vemo, da so klerikalci sestavljali črne liste in jih predlagali oblastem. Isto se je godilo za Žrjavovega režima. Sedaj se je ta stvar ponovila,' in sicer (je sedaj naperjena taka akcija proti socij-alistom. Kakor vemo, je zadnjič poročal »Ve-| naročniki in odjen^lci ostanejo zvesti ter nam pridobe še druge, da se čimprej uresniči naš načrt, dovesti »Delo« do dnevnika. Cena posamezni številki ostane neizpremenjena, in priznati mora tudi naš nasprotnik •,da je ista z ozirom na obilico gradiva, ki ga naš list nudi, sila nizka. Tako je postalo »Delo« , z današnjim dtiem ne samo najbolj razširjen, temveč okolo 4000 oseb. Nam to število ni znano. Ker jel tudi najobsežnejši slovenski list v Julijski Benečiji. »Večernemu Listu« stvar tako debro znana, se nami Somišljeniki podpirajte nas! zdi', d:a so krelikaici res uprizorili veliko denumči-l UREDNIŠTVO jacijsko aikcajo, s katero skušajo zadeti čimvečje . . .c ■— ----——- število zavednih delavcev. Podobna poročila nam f Sežansko učiteljstvo. Na svojem »borovanju dne dohajajo tudi z dežele, iziato''ie nam zd.i ta stvar j 10. junija, ki,, se je vršilo na Opčinah, se je včiteljstv« verjetna. I sežanskega okraja po referatu, -tov. Hreščaka soglas- Mog-oče je vse, mogoče je pa tudi, gospoda lepa, j ob izjavilo za pristop k tržaški Del. zbornici.—Tako da se v Jugoslaviji pripravlja,jo »črne liste« 'tudi ža l so se skor^> že vsa i$it. di-uitva naše pokrajine jz-vas. Kaj menite o tem? javila za pristop k Del. zbornici in Azid glasovanja o Proletarec bo vkljub vsem »črnim listam«^ lahko j tej točki, ki bo razpravljala detini-tivno na zboro>-spal, za vaš spanec pa ne danic piškavega oreha. va?ju »Zveze ju-gosl, učit.,$ru$tev:« 'dne 5. in 6'. av- l' mm n .(In '1% j 3? * -- - -3- - . -_i . * 1 ' ' * * * 'J Pa ne da bi noč iw dan rnisM-i rta f) »Neodrešeno domovino.« Ta/vam je — buržuairija brižna — ■kaj'.htido prt srcu, vsaj čfe sctfT:mo po'vaših čaropisih. »Slov. Na- čemi List«, da je na črni listi »revoludjonarcev« I trebuh ni možno leči, rod« z dene 23. junijavedel povedati iz te domovine ofelo o nekem »skrajno pre drznem ropu« — drugega pa tudi nič, pa prav nič! Niti o tem ni pisa'1. kako so kbjigktrier v Ljubljani nah odili in skuif?;li opehariti strokovnega -tajnika naših tržaSkih tfsiavsHh kbjž-nie, -ki -je prišel za >Ljods.ki oder v Trstu« kupo vaj slovenske knjige, pa so ga hoteli prijeti za vrat ka-koa b; bil nekak »stric iz Amerike«. Gospoda, če vam !® »neodreiena domovina« toli pri srca, privoščite ji vsaj knjige za pošten denA;-;'da bi ji darovali kaj. o tem niti ne govor mo. »Slov. Narod« piše pač za duševno obzorje svojega občinstva ih temu gredo v posebno slast roparski napadli. Sicer .pai je sedaj — k Siko r i drugi buržuazni listi poln o poročilih raznih svečau-ostnih priprav priliki e) Pnboda prestolonaslednika Aleksandra. Vse kar je prav. Kdor se za to navdušuje, kdo bi mu branil veselje. Tako je pri itej priliki starosta »Sokola« izd'ei proglsis, ki -prione z besedami: »Sin junaka Petra Mrkonjiča, sedanjega kralja Petra L, pravnuk seljaka-S o kol a Petronije iz kra-gujevaokih Viševcev, prestolonaslednik kraljevič, čili Sokol osvobojene, velike očetnjave, naš mili brat Aleksander Karagjorgjevič, se dviga na prvi zmagoslavni pohod po čud-o-krasni svoji zemlji.« Klobuk dol pred takim klečeplaztvom? Nižje na gusta, ne m»re bj^i več v dvomfi. Bistroumnosti šolskih oblasti. Tukajšnje šolske oblasti so iznašle konjem !ega Ie;a dvoje ;t^iHh nnvoT^ri), da bi deblečast celo starosfavrnl Ab eri, ki je vsled duševne dmejenosti svojih prebiralce5; šlovvla po vsej 6r'ki. •* Prva novotarija je bi a (a, da se učenci vpisujejo v višji razred, pffedno vtiob.jo še spričevala, t. j. predno vedo ali so za višji razred spodobni ali nfe. i. in 2. t. tn. so 'e namreč vršila §i Isfka vp sovanja, 3. t. m. pa so jedva učenci sprejeli spričevala. To je'prva iiiodrost Druga modrost pa je, da sedaj ne vpisujejo s t a r i š i, kakor to p red p i s u j e zakon, temveč to dela — anagrafični urad. Ana- . grafični urad po svoji razsodnosti in nefazsodnosti" pošlje na vsako šolo po foli o „k3rfelinov“ (nekaki izpi ki matice), kfilikof hoče, da je učencev v ono šolo \ pisanih. Ker pa je anagrafičen tirlid tako „u-orno“ urejen, kakor že vemo, nosijo ti „karte!ini“ pogrešene priimke in so še drugale por. anjkljivi. Razdelil jih je pa ta urad tjrVo nesmiselno med posamezne šole, da je zavrt lo med sta riši v-niestu. Hujše pa je to v spodnji okolici. V spodnji okolici namreč slovenske šole za'učence; ki bi se morali v jeseni priglasiti za prvi ras- * red, sploh niso sprejele nobenih „kartelinov“, temveč se je šol. matica poslala le ital. šolam. Morda meni „kunštna“ ifi gospoda, da je s tem za prih. šolsko leto zaprla v spodnji okolici vse prve razrede slov. šol? Ali kako ? ,Lav'ioraJore* z dne 4. julija poživlja stariše naj energično nastopijo proti tej najnovejši „odredbi ki se raora preklicati. Istotako poživljamo mi, s pristavkom, naj municipij in kdor tam gospodari šolske zadeve vendar enkrat poveri ljudem, ki bodo imeli nekaj soli v glavi, in naj se vzpostave vendar enkrat normalne razmere, ko bodo tudi sfariši potom svojih zastopnikov prišli v šolskih zadevah do besede, ker teh šolskih škandalov smo do grla s ti. Proletarska veselica ▼ Rojanu. Včeraj popoldne se je vršila v Rojanu naravnost ogromno bogato obiskana ve* selica tamošnjega Delavskega izobraževalnega društva. Veseliča se je vršila radi razvitja nove društvene zastave. Svirala je prav lepo godba iz Skednja. Ob razvitju-. zastave je govoril, prvi društveni predsednik. Za njim je govoril v italijanskem in slovenskem jeziku so-drug Regent, ki je pozval navzoče naj se strnejo tesno krog rdečega znamenja komunistične misli v katerega imenu hočemo in moramo zmagati. Veselica je trajala v najlepšem redu do 11 ure zvečer. Skladišča municije blizu Trsta. Žrtve, katere je zahtevala petletna vojna, ne morejo spreobrniti gospodo v uniformah. Po končani »zmagoviti« vojni se čuje vsaki dan o novih žrtvah, najsibo s pobijanjem mas, ako zahtevajo te svoje pravice ali pa na kak drug način. V zadnjem času pa se dan na dan piše o eksplozijah raznih skladišč municije, o nesrečah ki so pri tem nastale itd. Da so pri tem prizadeti vsi v bližini stanujoči, ni dvoma. Toda zdi se, da preti tudi nam ta nevarnost. Par kilometrov od mesta, med vasmi Kontovelj-Prosek-Briščiki-Opčine, so nagromadene velike množine razstrelilnih snovi. Vsak večer se čuje od tam strele iz ...pušk. Nevarnost je, da zleti en dan vse v zrak, da poruši bližnje vasi in še več, da poškoduje mesto. Meščani in okolica zahtevajo, da se tem brezpremiseleka napravljenim korakom oblasti, da se ta municija takoj odstrani in prepelje v kraje, ki so ure hoda oddaljeni od vasi. Oblasti naj vedo, da je že preveč vojnih grozot, katere je militarizem zakrivil in da ne more nihče več živeti v neprestani nevarnosti Med drugo municijo je tam mnogo pli-novih granat, in v slučaju eksplozije je nevarnost, da se privali ta plin v mesto. Šc enkrat poživljamo, da se odstrani te nevarnosti takoj, če drugače ne pojde, se bo treba poslužiti tudi res drugih energičnih sredstev. Zločini tatvine se ne bodo več obravnavali pred po roto temveč pred sodnimi dvori prve instance. Tozadevni odlok je bil te dni potrjen v Rimu. Cena kruhu je zopet poskočila in znaša za 1 kg težke kržice 88 st., za pol kg težke kržice 50 st. kržič (ali 1 L kilogram), za ’/i kg težke kržice 28 st. kržič (ali 1 L 12 st. kilogram). Razprodajale!, ki bi zahtevali višje cene se kaznujejo z globo 3000 lir, oziroma zaporom do 3 mesece. Aprovizačna zadruga razdeli ta teden proti preščip-njenju št. 12. živilske izkaznice sledeče blago: bele moke, 30 dkg, po 1 L 10 st., kilo; riža, 50 dkg, po 1 L 10 st. kilo; testenine, 30 dkg, po 1 L 85 st kilo-, sladkor v kockah, 40 dkg, po 12 L 40 st. kilo; olja, 20 centilitrov, pc 8 L 30 st. liter. Izkaznice mestne ubožnice dovoljujejo le nakup sladkorja. Kdor potuje v -Avstrijo mora imeti svoj potni list pregledan po avstr, generalnem konzulatu v Trstu, ker se v Lipnici ob avstr, meji potni listi ne vi«limifaJo več. Rcdarstveni komisarijat v ul. Muda vecchia nadaljuje z lovom na zločinske »kamoriste«, ki so se vgnez-dili v starem mestu. Zaprli so zopet enega teh ptičkov, Ali zdi se, da se ne postopa v tej zadevi z ono odločnostjo, kakor bi se moralo, da sc to zlo ne ukorenini pregloboko. Govori se celo o nekakih ozirih, ki jih re- darstvo ima baje do teh »gospodičev*. »Lavoratore« z dne 3. julija naravnost trdi, da je bil več negoli eden teh zločincev v službi — redarstva kot konfident istega. Tako navaja nekega Pasquariella, ki je znan zločinec, pa se kvestura boji spraviti ga pod ključ. Če je to res, potem se pač ne čudimo, da so v Trstu zavladale take neznosne varnostne razmere. Zahtevamo, da se zadeva strogo preišče in pojasni! Smrtno je ponesrečil 2. t. m. na Opčinah želez, uslužbenec Albert Krovatin, 19 let star, doma iz Ban. Prišel je po neprevidnosti pod vlak, ki je ubogega mladeniča prerezal na dvoje. Bil je na mestu mrtev. Ponareialce lOOlirskih bankovcev je tuk. redarstvo prijelo v osebah Landija in De Luce iz Rima, zaprt je bil ob tej priliki tudi Camis lastnik »bulfeta« v ulici Ginnastica. Ponarejeni bankovci se poznajo po tem, da je v beli krog vtisnjena glava vidna tu#, ako se bankovec ne drži proti svetlobi. Opravljena v nevestno obleko je 3. t. m. Gilda Dose, 22 let stara, iskala smrt. Izpila je 300 gramov lizola in obležala mrtva na nekem travniku v it. vidskem mestnem okraju. Vzrok: nesrečna ljubezen in razdražljivi živci. Pri sv. Andreju je 3. t. m. med grmovjem našel redar 40letnega moža, obešenega na neko drevo. Bil je že štiri dn& mrtev. Ne ve se, kdo je. Oblečen je Ul v sivo obleko, imel siv klobuk, nove črne čevlje, zelenkaste nogavice. Lase in brke je imel kratko pristrižene. Sodna dvorana. (Vojaško sodišče.) Nafnlško slavje v KastavSčini. Sedita na obtožni klopi naša sodruga Anton š i r o 1 a in i van S a r š o n iz Kastavščine, obtožena, da sta se pregrešila proti — proglasu z dne 29. novembra 1918 Prvega tnajnika se je namreč vršil v Volosketn shod socijalistov, ki je bil številno obiskan. Po shodu je sledil običajni sprevod z rdečo zastavo na čelu ter prijate jska prosta zabava v Saršonih v krčmi Marčelje, med katero je bila raz neko okno razobešena rdeča zastava.. Mimo krčme se je tedaj pripeljal major Cle-mente, k ajevni civilni komisar, ki mu je bila rdeča zastava tako všef, da jo je zahteval zase. Pri tem je prišlo seveda do kratkega pričkanja, ki je imelo za posledico, da so zaprli sodruga Saršona, ki se je baje nasilno upri zahtevi majorja ter sodruga Široio, ki je organiziral sestanek v omenjeni krčmi, da — ustanovi socijalistično sekcijo v Kastavščini ter je tudi več sodrugov že pridobil. Po dveh mesecih zapora, v katerem je osobito Šjrola hudo trpel, je prišla njuna zadeva k obravnavi. Ko čuje Širola, česa se ga obtožuje, vpraša: „Je-li to vse?“ — »Karabinjerji so menili, da snujete tajno društvo", — mu odgovore. jSirpla se nato še bolj začudi, češ, tajna društva zarotnikov se pač ne snujejo s petjem in veselim vzklikanjem v javni gostilni ob prazno-novanju prvega majnikal Drugi obtoženec Šaršon potrdi, da je ugovarjal proti zahtevi majorja, ki se mu je zdela nezakonita, rok ni dvignil, pač pa ga je major udara. Major, poklican kot priča, zanika, da bi bil udaril Saršona; res pa je, da je zaukazal odstranitev rdeče ?asfave, ali to je storil samo, ker je bilo v družbi „zarotn kov“ (tako imenuje major socijaliste) mnogo italijanskih vojakov, ki so pre- nm ati cnriinUctirnf* nočmi in m ~ Sodni dvor po kratkem posvetovanju obsodi Saršona na dva meseca zapora, birola pa je oproščen, ker ni zagrešil nobene krivd«. Predsedoval j« podpolkovnik Macaluso. Tako je končala ta nevšečna zadeva, o kateri je posebno „ Pučki Prijatelj" brusil svoj starebabji jezik, ter ob tej priliki našega sodrugo Širolo blatil z vso škodoželjnostjo podle duše, ki bi mu najraje prisodila vislice. Sodrug Širola je radi svojega prepričanja po nedolžnem trpel; zdaj se vrača v svoj domači kraj ravno vsled preganjanja med delavci visoko spoštovan, in še vam bo belii lase gospoda krog »Pučkega Prijatelja", družbi z odločnim našim Saršanom. Prezgodaj je bilo vaše veselje, o gospoda! Seveda bodo pravili sedaj narodnjaki, da je Si rola prodan Italiji, ker bi ga drugače obsodili. Po nenju slovenskih narodnjakov bi se moralo v slovenske in hrvatske socialiste obesiti. nelmsld prealeJ Slavka kleparjev in ključavničarjev v Gorici in okolici se je zaključila z dnem 2. t. m. s sledečim, za delavstvo lepim uspehom: I. kategorija; 3 L 10 st. minimalne plače na uro; II. kat.: 2 L 20 st. na uro; III. kat,: 1 L 90 st. na uro. Za vajence se čim prej urede plače z novo vajeniško pogodbo. Z dnem 5. t, m, se vpelje tadi socijalno zavarovanje. Radi stavke' se ne sme nikogar preganjati. KmetlisM pregled pc ait socija!istične pesmi in se bratili z delavci. Slednjič prizna major, da ga Šaršon ni udaril, temveč je samo neupravičeno protestiral proti njegovemu povelju. Braniielj odv. Zennaro vpraša majorja, in ta tudi potrdi, da je res, da hrvaški nacionalisti > Kastvu psujejo hrvaške socijaliste i »izdajalci naroda*, torej one iti iste može, ki se jih danes preganja, ker baje ustanovljajo tajna »zarotniška1* društva proti Italiji!! Voj. odvetnik stottvk Manca pripozna nedolžnost Širole, za Saršona pa zahteva štiri mesece vojaškega zapora. »Kmet. in Trt. gocp. zadruga t Trstu«. Podružnica Dutovljah ,je imela v nedeljo 27. pret. «nes. svoj ustanovni občna zbor. Zborovanje je otvoril g. Orel ob 5 pop. poudarjajoč potrebo, ki je dovedla tukajšnje 'prebivalstvo do prepričanja, da je nujno potrebna ustanovitev zadružne podružnice v' Dutovljah za celo okrožje, nakar je podal foesedo zastop. matice g. Stanku Čoku. Zastopnik matice je obrazložil po men zadruge v današnjih razmerah, posebno za kmeta, 'ki je v samopomoči, takorekoč navezan na svojo zadrugo, ki je res njegova, kajti on .jo je postavil in je tudi njegova last. Obrazložil je na kratko tudi postanek zadrug in njihov razvoj do1 današnje dobe. Prečrtala in raztolmačila so se tudi zadružna pravda ter pravila zavarovalnega odseka ‘gov. živine. — Potem se je vržila volitev odbora i sicer so bib izvoljeni: Štok Vincenc predsednikom, Dutov- lje 120; Orel Franc, Kreplje 14j Ra-uber Ivan, Dutovlje 35 in Širca Viktor, Godno 17. — Občni zbor je bil zaključen ob 6.15 nakar se je vnela živahna) debata, Id je trajala še dolgo naito. Podružnica »Kmet. in vrt. gosp. zadr. ▼ Tr*tu« pri sy, Antonu (Koper) je imela: v nedeljo 27, junija; «voj 1. redni občni zbor. Matico je zastopal zadružni tajnik, ŠkilanA. Natančnejše poročilo sledi. Podružnica »Kmet. in vrt. gosp. zadruge r Trstu« za Sredaje Škofije je imela 29. junija ustanovni občni zbor. Matico je zastopal zadružni predsednik Zlobec P. Furlančič je navzočim razjasnil na kratko pomen zadruge ter nato podal besedo zadružnemu predsed niku, ki je obrazložil zadružna pravila in očrtal delovanje zadnuge od njenega početka in uspehe, ki jih je naša zadruga v tej kratki dobi dosegla. Po vsestranski informaciji se je vclil odbor in sicer so bili izvoljeni: predsednik Pavel Fmrlahič, Odborniki: Fur-lanič Josip, Valentič Andrej, Pohlen Josip, Korda Ivan. Cenilci za zavarov. odsek gov. živine: Štefančič Mihael in Sodnik Mihael. »Kmet. ki vrt. gosp. zadrug« v Trsiu« je imela v torek 29. jvnija sestanek v Šmarjah pri Kopru. Sestanka se je udeležilo veliko kmetov iz Šmarij in bližnjih krajev. Zadruž. zaupnik g. Ant. Babič im Brbana pri Kopru je ©tvoril zborovanje pojasnjujoč potrebo in bodreč kmete k ustanovitvi zadružne podružnice v Šmarjih. G. Stanko Čok, zastopnik matice je natančno pojasnil pravila in cilje zadruge, ki' se je postavila odkrito na stran od vseh zatiranega kmeta, zavračujoča vsako politično delovanje, kar pa raznim političnim mogotcem, ki bi radi našo zadrugo uporabljali v dloeego svojih skritih dn odkritih političnih ciljev, ai všeč. Posebno jim pa .greni življenje dejstvo, da se naša zadruga) odnosno vodstvo zadruge, res drži svojih pravil in neustrašeno koraka naprej po svoji poti ne gleda na desno in lev«. Vseobče zanimanje za našo zadrugo se kaže po največ v tem, da nam neprestano in ed vseh krajev prihajajo vabila, naj se tudi v tem ati onem kraju ustanovi naša podružnica. Razveseljivo je to, da se goji tako zanimanje, a vse to ne zadostuje, temu morajo slediti tudi dejanja in kakor ta vsako stvar je treba tudi pri tem nekaj žrtev, ako ho<čemo kdaj doseči oni cilij, ki si ga je postavita- Zadruga v svojem programu. Kaj se vse lahko doseže v trdni zveei, vidimo dan za dnem; posebno bodrilen zgled nam dajejo delavci s svojimi razširjenwm organizacijami, ki so v neprestani zvezi z organizaeijand, skoro da ne celega sveta. Da niso predvojne kmet. zadruge dosegale svojega uspeha, kakor bi ga morale, in da je mnogo njih tudi zaspalo je bilo krivo največ to., da niso bile te zadruge centralizirane .poslovale so le vsaka sama zase in so živele le toliko časa, dokler je bil kdo še tako vnet, da se je tej zadrugi drage volje žrtvoval. V močni in razširjeni zveri je to izključeno, ker se vedno zadruge, odnosno podružnice, druga drugo bodre že z ozirom na lastni obstoj, Itfr so te zvezane zadruge odvisne druga od druge. Na vjprašanje, kako sftališče zavzema naša zadnuga c ozirom, na snujočo se »Kmet, Zvezo« je zastop. St. čok odkrito povedal, da se je ravno na zadnji od-berovi seji sklepalo o tem, »ter sklenilo sledeče: »Naša zadruga ni nasprotna taki Zvezi in jo bode sama s svojim pristopom tudi podpirala, če ko ta Zveza v resnici kmetska Zveza, Id bo postavljena t istim aa gospodarski podlagi brez nikakega političnega ozau-jaj torej izključno le z gospodarskimi ker za politiko niso kmet. gosp, zadruge marveč politične negospodarske organizacije. Ta izjava je Sla vzeta na znanje z burnim odobravanjem. Rzvila se je potem še živahna debata nakar so se izvolili sledeči zaupniki: Markežič Peter, za Šmarje 157; Dilič Matija, za Koštaibono 64 m Mohorčič Andrej, za Puiče 49, DOPISI IDRIJA. Pretečeno nedeljo smo imeli pri nas znamenit javen shod. Priredil ga je na željo naših organizacij« sodr. dr. Tuma. Ob lepi udeležbi naših sodrugov in nekoliko nasprotnikov je poročal sodr, Tuma skoraj dve uri o temeljnih ciljih modernega komunizma ne, da bi ga bil kdo le količkaj motil. Govornik je prisal v poljudnih besedah najprej« kakšen je bil nekdanji komunizem kristjanov, o katerem pripovedujejo naši nasprotniki, da je že eksistiral pa, da se ni obnesel, in potem kakšen bo moderni komunizem v socijalistioni družbi, ki ga razlaga- Karl Marles v svojem komunističnem manifestu izdanem 1847. leta. Dejal je, da je bil -komunIzeni 'kristjanov utopističen, ker je pridigal samo lepe nauke o bratski ljubezni, ljudje pa so bili, kakor so še danes, kljub temu slabi, in ker je 'zbiral vse pridelke v skupno blagajno, ter jih potem zopet razdeljeval prebivalstvu komunistične občine, S tem komunizmom nimamo nji nič opraviti, ker modemi komunizem ne zahteva kupi-čenja vseh pridelkov in izdelkov v eno skladišče, pač pa ostane kot skupna lastnina smuo to, kar se iadela In pridela več nego producent zase potrebuje. Zato pa mora biti komunizem v prvi vrsti gospodarski, da prevzame v svoje rake produkcijo in konsum. Zraven tega pa mora biti tudi političen, da vodi dnuibo do večjega napredka kulture in produkcije. To pa ne dosežemo samo z nauki bratske ljubezni, ampak s tem, da se družimo in izobražujemo, in ko smo1 močni dovolj zrušimo današnji sistem ler prevzamemo vodstvo cele družbe 'v svoje roK.e. Za to delo in velike cilje potrebujemo t**di inteligenco, toda ne tako kot obstoji- danes v kapitalistični družbi usiljena, temvež inteligence, ki jo bo volil in plačal za pošteno delo proletarijat sam. Komunizem zahteva, da bodo učitelji, sodniki, inženirji in vsi oni, ki jih bo komunistična družba potrebovala, svobodni ljudje, ne pa, da so topi hlapci paragrafov in kapitalistični mogotcev kakor v sedanji družbi. Držav in njih meja moderni komunizem ne potrebuje, ljudstvo naj se druži svobodno po gospodarskih m prometnih potrebah v občine in dežele v celotne vezane skupine brez mej. S takim komunizmom bo rešeno tudi narodno in versko vprašanje, ker duhovnika se bo po potrebi tudi volilo in bo svobodno lahko razlagal verske nauke, ne pa uganjal politike, ki mu jo dandanes predpisujeta kapitalizem in njegovi predpostavljeni. Nobenega naroda ni, ki bi imel veičjo potrebo postati komunističen, je dejal govornik, kakor sta slovenski in italijanski, ker sta oba sužnja, prvi kot mal narod, ki ga stiskajo velik! od vseh strani, ki je Ml nekdaj svoboden pastirskt narod, drugi pa kot sužnji po svoji lastni birokraciji Zato se on čudi slovenski inteligenci, da se s tako vnemo bori proti idejam komunizma, sicer se bori samo na papirju za diskusijo na shodih nima korajže. Zato je ta boj pod^l in nesramen, ker ni odkrit ampak zahrbten, in dokazuje, da naša inteligenca ne razume in ne ve nič drugega kot to, kar veleva njegova služba. Ne more se kosati s komunisti, ako je pozvana, potem pa natvezi vse polno samih laži in obrekovanja v svojih listih proti komunizmu, ki ga ne razume, ali pa ga noče razumeti ter napada osebe, proti katerim si pred ljudstvom ni upala ziniti ene besedice. Zato je pozval sodr. Tuma pred zaklju-čitvijo shoda tudi idrijsko inteligenco, naj se prijavi in ugovarja-; toda nihče se ni oglasil, na kar je (bil krasno uspeli shod zaključen z gromovitimi živijo klici. PAZIN. Pazinski železničarji so dne 28, junija 'ustavili vagon artilerijske municije na postaji, ter ga zavozili na mrtvo tračnico. Prihiteli so karabinjerji, ki so ho teli prisiliti železničarje, da odpravijo vagon naprej. Našli so gluha ušesa. Železničarji so odgovorili, da municija nikomur ne koristi, pa bog! In pri tem ostalo. VIPAVA. Bral sem odgovor, ki ga je dal vaš dopisnik iz Vipave »Edinosti«. Posebno mi je biioi všeč ono, kar pravite o »malodeiju«. Zato vas hočem opozoriti na neke druge take trpine, ki po bfuržuazni pameti menda tudi »premalo« delajo in so »premastno* plačani. Menim naše vipavske pismonoše, ki o vsakem vremenu vestno vršijo svojo težavno službo v trgu in po bližnjih • vaseh tako, da so zaposleni ves dam. Za tako delo dobivajo plače in draginjske do klade skupno reci In piši 91 lir mesečno, eden med njimi, ki ima večjo družino pa 119 lir. Torej to so tiste »mastne« plače, ki jih uživa ubogi proletarski trpin! Le preračunajo naj gospodje pri »Edinosti«, pa bodo videli, da to znese 3 Ere 3 stot. na dan, oziroma če ima mesec 31 dni pa 2 Uri 93 stot,« na dan, v najboljšem slučaju 3 lke 96 stot. dnevno! In to za celodnevno odgovorno delo. Zdaj naj dopisnik v »Ed.« pove, ali zagovanja človek »malodelje«, če bi se zavzel za te trpeče in gladujoče poštenjake? In še drugih je podobnih v Vipavi! Ali vse to »Edinosti« ne briga, saj je popolnoma zadovoljna z obstoječim družabnim redom in odklanja socijalizem ter napada poštene ljudi, ki imajo kaj srca, kakor naš Ferjančič. Lep prijatelj slov. ljudstva ta »Edinost«! Op. ured.: Pismonoše so v istini škandalozno »plačani«. Oglasiti bi se morali pri svoji strokovni organizaciji, da se tako postopanje z njimi zaustavi. CERKNO. V nedeljo 27, m. m. smo imeli tukaj javen shod. Sodrug dr. Tama se je namreč vendar enkrat odzval našemu vabilu ter priredil shod. Udeležba je bila kljub temu, da, je bil shod pozneje kot smo želeli, še 1* ob 14, veiika. Prihiteli so na shod tudi iz sosed iih občin, dasi so naši nasprotniki me samo v Cerknem ampak povsod agitirali proti sodr. Tumi, točno po navodilih črnožoltih listov »Edinost*« in »Goriške straže«. Sodrug Tuma in naši prepričani somišljeniki se za čvekanje ptičkov, ki jih poznamo p»o glasu in perju, niso zmenili, prišli so na shod in 1« še bolj so se poglobili v resničnost komunizma. Sodrug** Tumi pa smo hvaležni ne samo, da nas ie poučil o temeljih in ciljih komunizma, ampak tudi zato, ker je postavil naše sicer tako agilne nasprotnike ta dan za peč, kjer jim pri tej vročini gotovo ni bilo prijetno. Poskrili so se s kaplanom, vred kakor miš, tisti pa, ki so prišli na shod, da bi morda ugo-! v&tjali, niiso imeli koraijže, ali pa so postali pri tej priči našega prepričanja, kajti govornik jih je opeio-vano prosil, naj se oglase. Če se bo zjokala tržaška tetka, ali pa gori&ka novorojenka, potem so gotovo postali tudi ti inteligenti naši, — Vederemo! — Za poročilom sodrug^ Tume, ki smo si ga vtisnili globoko v srca, j* na kratko priporočal navzočim sodr, Štraus fe Idrije naj povedo našim nasprotnikom, da očitki, s katerim agitirajo* da se vežemo z Italijani, ne padejo na nas komuniste, ker mi se družimo z italijanskim iabriškim in poljskim proletariatom, ki je z nami enakih misli, ae pa z vlado in aacajoaaiisti. Tako se je končal lep za nas nepozaben poučen shod. PLISKOVICA. Neverjetno, a resnično! V nedeljo dne 27. junija je tukajSnja šolska mladina priredila otroško veselico; sama brez nikakoršnega voditelja, brez nika-koršnega učitelja. Sama si je napravila vabila, katera je po vksi nabila. Eno tako vabilo pa je zelo bodlo v Otči vaškega učitelja, da ga je raztrgal. V nedeljo se je lahko marsikdo prepričal česa otroci znajo: Sami' ob sebi so napravili otroško veselico M tsspela je po njih moči jako dobro. Ali ni to opomin onim, ki so postavljeni, da privedejo mladino do napredka in kulture ? In še nekaj. Predi nedolgim časom je tukajšnji duhovnik sprejel dve zbadljivi pismi, pisani od neznane mu roke. In ti pismi je mrmraje objavfl na prižnici vernikom, kakor da bi bil to pastirski list. Anonimna pisma pošiljati gotovo ni častno; kdor jih pa sprejme, stori pametno, če tSi vrže z zaničevanjem v koš in' ne sumniči in dolži potem nedolžne ljudi. / BOVEC. Ker so vendar enkrat y našem ljubem Bovcu pri Geniju in tudi večjifi drugih podjetij povišali plačo, je našemu /.direitorju« zraste! greben, kot bi on v™ nam do tega pripomogel. N-a c.s?ti ustavlja delavce in' jim grozi, da jih bode kaznoval, če ga ne bodo'pozdravljali, Ijls-ke častihlepnosti še pri naših magnatih nismo opazili, da bi delavce na cesti ustavljali ter jih-oštevali če ne pozdravljajo! Kai mkli »Diretto-re<', da ima kakšne vojake pred seboj. Delavec dela svoje delo in s tem je menda njegova dolžnost pri kraju. Ali ima po delu tudi kakšno dolžnost? Zavoljo kazni omenimo samo, da: so nas kaznovali dostikrat, da še sami nismo vedeli zakaj. Nekoč je bil kaznovan nekdo s petimi lirami globe, pa se je reklo, da je bil na, Žagi, a je delal isti čas v Bovcu! Ka je vprašal od kod pride kazen, ni od vseh gospodiče v niti eden vedel, kdo jo je naložiL Kaj pomeni to gospodiči? Ali menite ode briti z nami? Gospod ravnatelj, če hočete da vas bo vsak delavec pozdravljal, občujte z istimi dostojno, in glejte nekoliko tudi na njihovo korist. Tudi nekaterim našim gospodom ni prav, da smo dobili višjo plačo in se zgražajo nad tem. Gospode, ki tako vpijejo vprašamo, zakaj se je pa blago takrat podražilo, ko mi nismo imeli, še povišanih plač, ko se danes bojite, da bo naša višja plača podražila cene. Ta gospoda le po krčmah poseda, nič ne dela, zaračunati zna pa sila slano! Delavec ti' da zaslužiti, da lahko po krčmah sedi! Pustite delavca torej pri miru! Delavci, ki dobro poznate te svoje prijatelje, va ruijte se jih! Pokažite jim, da od nas žive! Če pa še ne bodo dali miru, jih bomo malo od bližje pogledali. USTNICA UREDNIŠTVA Radi pomanjkanja prostora smo več zanimivih dopisov morali odložiti na številko, ki izide t sredo. RA iarska ppott Dinga v Dobravljah na Goriškem lun «zadružni kleti več sto ML najboljšega naravnega VINA po zmernih vsakdanjih cenah. Daje od 56 lit naprej. Sini? iz fttego Morja (Malinovec, Ponutančnik, Citrona in Tamarindo) po zmernih cenah ja družine in po posebnih cenah za razprodajalce • m dobi prt tvrdki • IACOMO POLLAK PIAZZA DEGLI STUDI 7 b napovedam uri ni navzoče potrebno število članov, se bo vr5il shod pol ure kasneje ob vsakem številu Članov. Predsednik shoda se izvoli vsakikrat pdse-bej z večino glasov. — Po članku 3 zadr. pravil sme vršiti član sroje pravice tod! po mandatu s tem, da izroči pooblastilo svoji soprogi ali kaki dragi osebi ki opravlja njegovo gospodarstvo. Pooblastila se morajo podpisati v enem izmed zadružnih skla dišč aJi v osrednjem .ucadu. # kot Segftimaeila za udeteiiso na shodih fe veVfavno potrdilo o Izro-ienili nakupnih znantr.ah in izkaznica živi?, ki mora imeti peiat skladišča, v katerem se član redno poriatule. TRST, dne 1. julija 1920. ravnateljstvo.