URN_NBN_SI_DOC-QQ5Z2FGT

Sodelovanje Univerzitetne knjižnice Maribor s Slovensko matico Slovenska matica si je želela, da bi bila s svojo dejavnostjo bolj navzoča v Mariboru, kjer je pred več kot 120 leti izšla pobuda za njeno ustanovitev. Zeljo ji je pomagala uresničiti Univerzitetna knjižnica Maribor, zlasti zato, ker je menila, da kot varuhinja bogate slovenske knjižne in rokopisne dediščine s takšno pomočjo poglablja kulturno poslanstvo obeh institucij v Mariboru. V prvi polovici leta 1983 se je zvrstilo pet predavanj, ki jih pod naslovom Večeri v Matici prirejajo v ljubljanski Matični hiši. Prvo predavanje — predsednika Slovenske matice akademika prof. dr. Boga G rafenauerja — Makedonci in Slovenci (24. februarja 1983) jel bilo k ar v veliki knjižnični čitalnici. Ker je bila nabito polna poslušalcev, je organizatorica predavanj Univerzitetna knjižnica M aribor morala za naslednje predavanje poskrbeti za večjo dvorano. Najela je izredno privlačno dvorano v bližnji novi stavbi Zavaro­ valne skupnosti Triglav v Cankarjevi ulici, ki sprejme 2400 ljudi. Naslednje predavanje — predsednika SAZU akademika prof. dr. Janeza Milčinskega — Medicina in pravo (24. marca 1983) je privabilo kar 270 poslušalcev, (takrat še)) dopisnega člana SAZU prof. dr. Antona Trstenjaka Usmerjeni v ustvarjalnost (21. aprila 1983) pa 250 poslušalcev. Poslednje predavanje, že v vročih majskih dneh, natrpanih s prireditvam i, je imel doc. dr. Dimitrij Rupel — L iteratura kot utem eljiteljica slovenskega naroda (19. m aja 1983); prišlo pa je vendarle 60 ljudi. Upravni odbor Slovenske matice je bil z organizacijo predavanj in obiskom zelo zadovoljen, Univerzitetni knjižnici M aribor pa je všeč, da je mogla duhovno obogatiti Maribor. K ulturna skupnost M aribor je zato sklenila, da bo predavanja Slovenske matice v naslednji predavalni sezoni 1983/84 gmotno podprla. 100 K n již n ic a 27(1983)1-4

RkJQdWJsaXNoZXIy