191
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji poslanske zbornice dne 31. maja odgovarja pravosodni minister na interpelacijo posl. dr. Laginje zaradi rabe hrvatskega jezika pri sodiščih v Istri. Minister pravi, da je izdal v varstvo jezikovne ravno-pravnosti potrebne naredbe, da pa nedostaje hrvatskih kandidatov za pravosodno službovanje in se izreka proti temu, da bi se porote sestavljale po narodnosti. Posl dr. Eoser predlaga, da naj bodo seje valutnega odseka javne. Posl. Ja-\vorski je proti predlogu, češ, da se bode zadeva bolj precizno razpravljala, ako je tajna, in ker so v odseku tako vse stranke zastopane. Izjavlja torej v imenu poljskega kluba, da bodo proti glasovali Posl. dr. vitez Kraus zagovarja Eoserjev predlog. Istotako zagovarjata predlog posl. Neu-wirth in Fuss. Pri glasovanji se Roserjev predlog vsprejme. Proti glasovali so le Poljaki. Na to pričela se je razprava o Dipaulijevem predlogu glede odpisa zemljiškega davka pri škodah, nastalih po elementarnih nezgodah. Posl. baron Dipauli dobro utemeljuje svoj predlog, kaže na slabe razmere kmetovalčeve in povdaria, da ima kmet pravico tir-jati, da se po nastali škodi kaj davka odpiše. Posl. Tekly podpira ta predlog in želi nujne rešitve agrarnega vprašanja. Posl. Kaiser se krepko potegne za kmetski stan, ki ima negotove dohodke, a mora plačevati največ davka. Govornik toplo priporoča Dipavlijev predlog in želi, da bi se skoro že kaj več storilo za kmetijstvo. Posl. Teliszevvski riše obširno žalostne razmere kmeta in pravi, da je dejanski odvisen kmet
od milosti davčnega nadzornika. Posl. Eigler govori zlasti za vinogradnike in zahteva, da se za nje kaj stori. Na to se Dipaulijev predlog izroči davčnemu odseku v rešitev in poročanje. Zdaj prične se razprava o uredbi stavbenega obrta. Poročevalec dr. Exner povdarja pomen tega predloga za vse občinstvo. Posl. dr. Z u c k e r podpira toplo predlog in povdarja, da bi bilo umestno, da se prepusti obrtno postavodajstvo deželam. Posl. Bohatz povdarja, da je zadnji čas, da se v tem oziru kaj stori. Razprava o tem predmetu se na to prekine. Posl. Moro predlaga, da je na Koroškem namestiti stalne okrajne šolske nadzornike Posl Biankini interpeluje vlado zaradi tiskovnih razmer v Dalmaciji.
V   seji dne 2. junija interpeluje posl Tilšer vlado, je-li pripravljena storiti vse mogoče, da se odpomore veliki bedi in drugim posledicam nastalih po veliki nesreči v Pfi-bramu, da preskrbi delavcem drugega zaslužka in da preiskuje povod tej nezgodi. Posl. Suess stavi nujni predlog, da vlada zadostno poskrbi za rodbine ponesrečencev in da stori potrebno v ta namen, da se imena rešilcev ne bodo nikdar pozabila. O predlogu prične se razprava. Posl. Suess utemeljuje svoj predlog v daljšem govoru in predlaga, da je onim hrabrim možem, ki so pri r« šitvi drugih morali umreti, postaviti na velikem trgu v Pfibramu poseben spomenik in priporoča vladi, da za rodbine ponesrečencev zadostno poskrbi. Posl. dr. Kaizl se zahvaljuje imenom mladočeške stranke   za   sočustvo, katera
v
se kaže povodom te nesreče na Češkem, podpira Suessev predlog in upa, da bo vlada vse potrebno storila Zastopnik mesta Pfibrama posl. Mixa istotako priporoča vladi, da vse mogoče ukrene v olajšavo bede. Na to se Suessev predlog jednoglasno vsprejme. Zdaj se je pričela nadaljna razprava o ureditvi stavbenega obrta. Govorilo je več poslancev in zagovarjalo stališča, katera jim je pri tem predlogu zastopati po razmerah in potrebah krajev, katere jim je zastopati. Mini-sterski predsednik grof Taaffe odgovarja na interpelacijo posl. Tilšerja glede nesreče v Pfibramu in pravi, da sedaj še ne more dati potrebnih pojasnil, da pa se bode vse potrebno storilo in da sta na lice mesta odšla poljedelski minister in češki namestnik, da takoj ukreneta, kar se vidi nujno. Suesse-vemu predlogu obeta minister svojo podporo. Posl. Biankini interpeluje vlado, zakaj se mesta uradnih pisarjev v Dalmaciji razpisujejo v italijanskem jeziku. Na to se seja zaključi, prihodnja seja bila je danes.
V  valutnem odseku, v katerem se pridno razpravlja vladna predloga, izjavil   je   mej   drugim   tudi poslanec
Suklje, da bode z ozirom na državno blaginjo glasoval za vladno predlogo, čeprav se za svojo osebo ž njo ne strinja. — Prva odsekova seja po binkoštnih praznikih bila je v sredo dne 8. t. m.
Vrejenje valute. — Odsek je pred prazniki jako marljivo se posvetoval o tem vprašanji. Tudi slovenski poslanec profesor Suklje je povedal mnenje. Njemu se zdi vrejenje valute tembolj potrebno, ker so se trgovske pogodbe sklenile za tako dolgo dobo. Pomagano pa ne bode nič, če se le imenoma valuto vravna, temveč je treba tudi začeti plačevati v gotovini. Sicer pa on ni za to, da bi se v tej stvari prehiteli, kajti polagoma se bode vse bolje izvršilo. V veliko nevarnost bi prišla dižava v kaki vojski, če poprej valute ne uravna. On pa ni povsem za to, da se vpelje zlata veljava, temveč bi precejšnja množina srebra tudi ne škodovala. Po mejnarodnem sporazumljenji bi se že dalo določiti kako stalno razmerje mej srebrom in zlatom. Češki zastopniki v odseku pa o stvari le malo govore, temveč imajo le državnopravne pomisleke. Njim je le ta tem, da bi novi denarji imeli v napisu tudi naslov „češki kralj" ne   pa   samo  „cesar in kialj."
Ogersko. — Na Ogerskem se ta teden vrše velike slavnosti povodom petindvajsetietnice obnovljenja ogerske države.   Po vseh mestih so bile sijajne razsvetljave.    V Budim-
192
pešto se je k slavnostim pripeljal cesar. Cesarica se pa te slavnosti ne vdeležuje. Več visokih oseb na Ogerskem je bilo pri teh priložnostih odlikovanih z visokimi redi. Pri teh slav-nostih se kaže najlepša sloga mej vladno stranko in opozicijo. Ves madjarski narod se raduje samostojnosti in napredka poslednjih petindvajsetih let. Nemadjarski narodi pa seveda niso pri tej priliki tako veseli. Zanje je minola četrt stoletja prinesla malo veselega. Iz vseh javnih zastopov so jih izrinili, uničili so jim razne izobraževalne zavode. Te narodnosti so prihod vladarja tudi udano pozdravile, vsaj bas od njega pričakujejo zboljšanja stanja, kar so najbolje pokazali Rumuoi, ki so bili odposlali deputacijo naravnost na Dunaj, da vladarju sporoči njih težnje.
Italija in Avstrija. — Italijanska zbornica je vladni načrt zakona, po katerem naj bi se uveljavila vinska klavzula v trgovinski pogodbi Avstro-Ogrske z Italijo, vzp rejela z veliko večino. Po tem takem zniža Itatija carino na vino ki prihaja iz naše države tja na 5 frankov 75 centesimov ob ednera pa si pridobi pravico izvažati svoje vino k nam za 3 gld. 20 kr. Da bo to našemu vinorejstvu v škodo, je več kakor gotovo, kajti naše vino z italijanskim z ozirom na ceno ne bode moglo konkuiirati. V veljavo stopila bo ta klavzula dne 20. t. m. in moč nam bode torej videti nasledke te nesrečne pritikline k trgovinskim pogodbam prav v kratkem.
Francija. — Slavnosti v Nancvju vršile so se po doslej došiih poročilih mirno, a vseskozi z velikanskim sijajem. Republikanski predsednik Carnot sprejet je bil jako naudušeno. Ljudstva zbranega bilo je do 150 000. Češki Sokoli okrog 80 na številu, katere je vodil dr. Podlipnv, sprejeti bili so s srčnimi „Na zdar' klici in spremljani z velikim slavljem v mesto. Podlipnvja nosili so francoski telovadci na ramah. Slavnost počastil je tudi ruski veliki knez Konstantin, ki se ravno sedaj mudi na Francoskem. Pri njegovem dohodu bilo je nepopisno naudušenje na kolodvoru. Dijaki in telovadci priskrbeli so si takoj ruske zastave, voz v katerem se je veliki knez vozil, odičili so z zelenjem in cvetlicami in klicali: „Živila Rusija", ter so mej petjem ruske himne spremili velikega kneza v mesto. Veliki knez je kazal svojo zadovoljstvo na tej ovaciji. Govori se, da bode Carnota na daljnem njegovem potovanji pozdravil na nemški meji v imenu Nemčije neki nemški general.
Nemčija in Rusija. — Pogosta poročanja raznih listov, da se tekom letošnjega poletja snideta nemški cesar in ruski car, uresničila so se dne 7. t. m. Ta dan sfšla sta se namreč v pomorskem mestu Kiel cesar Vilhelm in car Aleksander ter ruski carjevič. Listi temu snidenju ne pripisujejo nobene politične važnosti. Vendar pa se z golovostjo sme reči, da so vsa pisarjenja o sovražnih pripravah ene države proti drugi ne-istinita in da je to snidenje znamenje prijaznih odnošajev mej Nemčijo in Rusijo.
Rumunija. — Rumunski prestolonaslednik kraljevič Ferdinand zaročil se je s princezinjo Edinburško, sorodnico ruskega čara. Tem povodom došlo je kralju brez števila čestitk in lojalnih priznanj iz vseh delov dežele. Predsedstvo narodne zbornice in ministerstvo se je tem povodom kralju poklonilo in mu čestitalo na tem dogodku kot zajamčenji sreče in lepe prihodnjosti rumunskega kraljestva. Kralj se je na tej ovaciji presrčno zahvalil in je poudarjal, da ga te čestitke napolnjujejo z veseljem in navdajajo z upanjem na bodočo srečo in blaginjo dežele. Tudi vse časopisje piše jako laskavo o tem dogodku in pozdravlja presrčno kraljevičevo zaroko.
Severna Amerika. — Državni tajnik Blaine odpovedal se je svojemu poslu in naznanil to v posebnem pismu predsedniku Harrisonu. Harrison je ostavko vzprejeL Karakteristično za odpoved Blainejevo je okoliščina, da je on odpoved izročil ravno na predvečer proglašenja kandidatov za prihodnjega predsednika Zjedinjenih držav. Govori se, da Blaine hoče kandidirati in da je upanje, da celo prodere.