spodnjemu Stajerju in njegovim slovenskim prebivaicem njih pravice kratijo, celi deželi, ja celi državi ne škodijo. Kteri nasprotui vzroki ie zadržavaio? ali se upiraio na nerodo-  ^ y ua neziuožne prebivalce? Ali n ravno jnžna |st jerska ^ela zem, za ,Łjdaljgi , k ' j ^rstu 1)aj bolj spoJsobna? JOzr mo se samo v deželo v  gteri živa priča Za nas govori, in postavimo našim žitnim p^^^^b^ dobremu poduebju Svajcarske bregove na stran, kder Potreba knietjjskih in rcalnih šol. Zraven političnega premenljiva, kakor osebe, stoji z enako vender tirja, da je bd potrebo slalnega v sebi, duševnemu razvijanju in na stran, kder v dolinah vlada italjska vročina, na višinah sibirskazima; kder polja ne poznajo, in v obče njibova dežela ravno razvitku obrtnosti ni uaj bolj ugodna. Nikder ne producira zemlja neizdelaue snove za svoje fabrike, vender so obrtne švaj- ' trdni volji tako da se ko merijo, m je podlaga Ijudskeum bogastvn, v nekterem je celo prekosijo. Sili nas tedaj to"k žalostnerau J -^ 5- •' - & . ' pnzDanju, koliko knvico nam delajo, da nam samoupravo svobodi, ker brez narodne; premožnosti svoboda ni mogoča. - Ouo tirja tedaj k!!atlJ0> ah Pa fto'vkolJk^ jeiman.o dezelm odbor tako na" -° - - J •¦ ¦- J pcno ta nas rabi. Vzrok teaiu je vladozelnost Nerncev, ktere tudi pred vsim drugim poroštvo obstanka, da se političuo življenje ž njim poravna in mu garantira tiste pripomočke, kteri je iz dosedanjega nengodnega stana izpeljejo. Mali ogled v javnem, zlasti pa v gospodarskem življenju posvedoči naše misli o važnosti gospodarstva, pokaže pa nam tudi njeno sedanjo uevarnost, ker mu je glavni pogoj: kupčija, obrtnija, kredit pokvarjen, celo uničen, in ker je mera davkov, — tistih odstotkov, ktere vsaki državljan primerno k državnemu gospodarstvu iz svojega čistega dohodka prikladali mora, — prenapeta, ker v izvirDi kapital ljudstva sega, in tako rodovitnosr, s tim pa trpežnost plačevanja davkov oslabi. Vlada tedaj, ktera svojo nalogo spozna, da mora pred vsim za obstanek močne države, za premožnost ljudstva skrbeti, bi morala vzrokom slediti, kteri so zakrivili, da je gospodarstvo naše za potrebami časov zaostalo, namesto napredovalo, da še so naši, že tako siromašni znani izvirki domače obrtnosti vsahnoli, da so na vnanjem sejtnu naši pridelki tako redki, in Dajdemo na domačem z večine tuje. Da se pa ta nadleženi stan kakor naj prej poboljša, mora se skrbeti za izobraževanje ljudstva, prizadevati si za tisti pogoj vsega napredka in razvitka premožnosti, brez ktere so vsi poskusi brezvspešni, — t. j. zraven dobrih ljudskih šol, na narodni podlagi, z domačim slov. jezikom osnovane kmetijske, obrtnijske in realne sole, kterih vravnava više sega, kakor mladež nektera leta brez prida v tujih jezikih vaditi, kar še ne premore poti k višji omiki pokazati. Kde imamo mi Slovenci do sedaj učilnice, ktere za učeno, kakor za obrtno in kupčijsko izobraženost skrbijo, in kterih se pri drugih narodih tako obilno nahaja? Manjka nam tedaj na^polju duševne in telesne koristi vsak radosten napredek! Stajerski deželni odbor je res potrebo sprevidel *), da se realne in gospodarske šole vpeljati moAli da ta Štajerski odbor tako sebično in pristrano in realne in kmetijske šole samo se tudi bolje k Nemcem prišteva, rajo le za nemški narod skrbi, za Gradec, Maribor, kteri in za Judenburg! predlaga, da se z velikim veseljem po avetu kriči, da tudi v tem pitanju nas Slovence z prazno žlico napitati misli, to se nam jako čudno zdeti mora. Kde tu pravica ostane, naj se tisti prašajo, kteri zraven nemškega tudi slovenski narod zastopajo; naj se prašajo, ali s tim, da *) Kakor sem slieal. so se «a političnem polju tako črez nas navadili, in ktera tako daleč ide, da tudi v paše gospodarsko življenje sega, in iiam izvire zadeluje, kteri bi nam bogastvo in s tem svobodo prinesti mogli. Ali ta skrivnost meri na to, da se nemška rodovitnost krepi iu innoži, naša pa slabi in vniči; iz česar oni svoj dobiček za svoje neizmerno vladoljubje jemljo. Veča rodovitnost namreč napravi, da se veliki kapitali nabirajo, in ti so sopet temelj, da se pridelovanje po meri povikša. Tako bi to lahko v neizmerno izpeljali, kar je neovržno gotovo, da ta narod vedno bogatejši, uni sploh siromašnejši postaja; ker gospodarsko pridelovanje je tisti izvir narodnega bogastva, kteri nikoli ne vsahne. Vsaki mora tedaj skrbeti, da ne gospoduje samo na svojem sejmu, ampak si prizadeva, da se tudi z drugimi lahko poganja, ia si tudi tuje sejrne pridobi. Pitanje je le, ktera so sredstva in poti? Da se tedaj kmetovanje in obrtna delavnost med našimi delavci poveča in se obema vrstama pridobitve novejšega napredka v prid obrnejo, je neobhodno potrebno, da se posebno kmetijske iu rokodelske učilnice in za viso omiko realke na slovenski zemlji napravijo. Gospodarska izobraženost nese svoje moči v neštevilnih žilah od osebe do osebe, razplodi je od roda do roda, od stana do stana, od ljudstva do ljudstva, se brez meje povikša, vsaki napredek v gospodarstvu naredi nove, do sedaj skrite in zvezane gospodarstvene moči razveže, da občno blago postanejo. Ker tedaj razširjena in občna gospodarska oraika bogastvo neizmerno pomnoži, moral bi se duh vneti, mesto da se z zane- veže. Poglejmo v tem stva tičc, od ene strani Nemško, Angleško, severoamerikanske dežele; od druge strani Turčijo, Španijo, Meksiko, ali poglejmo samo na zedinjene države amerikanske, z svojimi 30 miljoni prebivalcev, ktere so pred 300 leti komaj enetnu milionu Indijancev marjenjem izobraženosti zadržuje in ozirn, kar se bogastva in števila ljuds ubožua domačija bila. siDo tudi mi Slovenci, Na toti stopnji, kar se bogastva tiče, da imamo samo nado v neznani bo- dočnosti pred seboj, in žalostno skušnjo za seboj! Nikdo ne moretajiti, današe kmetovanje in obrtnija se ne razvijatako naprej kakor to sedanji čas zahteva, ker ima malo kdo med Slovenci priložnosti v domačih obrtnijskih šolah, v domačem jeziku za obrtnijstvo, rokodelstvo ia kmetovanje pripravljajo čih naukov se učiti. Trditi pa se mora, da je postava, ktera zdaj nad celim gospodarstvom vlada, da se kmetovanje nikoli samo od sebe, ampak skoz napredek obrtnijskega živIjenja razvija, resnična. Sbvensko ljudstvo tedaj iu pravica tirja in prva naloga deželnega odbora je, da Slovencera¦ pred vsim drugim za slovensko kmetijsko in realno šolo skrbi, in to naj bolj v starozgodovinskem mestu Ptuju, na sredi velikega polja, v pričo rodovitnih slovenskih goric, da kakor najprej veliko krivico dobro stori, ktera je nam Slovenceni tako dolgo škodila, da se pomaknemo naprej za drugimi izobraženimi narodi in si premožnost, bogastvo zagotovimo, edini porok više omike in svobode. Bodislav.