Stev. 3.
V Ljubljani, 1B. januarja 1909.
IL. leto.
Glasilo
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
jugoslovanskega učiteljstva
Vse leto velja . . .	8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po	10 h.
Za oznanila je-plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
ki vam bo socialni vsaj nekaj danes

Poziv slovenskemu učitelj-stvu na Štajerskem.
Potom socialnega odseka „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem" se je naročilo časopise za leto 1909 že okolo polovica slovenskega štajerskega učiteljstva. Še celo Slomškarji so se poslužili „NaroČilnega lista" ter prosili, da bi tudi njim dovolili ugodnosti mesečnega plačevanja. Ustreglo se jim je ra-dovoljno, ker pospeševati izobrazbo slov. učiteljstva ter ga buditi na delo za prosveto naroda, je namen socialnega odseka „Zveze": Slovenski učitelji in slovenske učiteljice na Štajerskem, ki še niste izpolnili „Naročil-nega lista", storite to brž ter seposlužite ugodnosti j i h n n d i. Za svoje naročnike odsek „Zveze" izposloval pri listih odstotkov popusta pri naročnini, imamo na tozadevno prošnjo, odgogste treh listov, ki sa dovolili 10, 20, eden celo 25% popusta. Ko dobimo odgovor od vseh listov, naznanimo uspeh učiteljstvu ter se naročnikom dotični zneski odračunijo pri mesečnih obrokih.
„Naročilne liste" odseka smo razposlali na vse slov. štaj. šole. Ako ga kdo pomotoma ni dobil, naj se takoj zglasi po dopisnici pri predsedniku soe. odseka „Zveze", tovarišu A. Pesku, šol. voditelju v Narapljah pri Ptujski gori. Da se poslužite „N a r o -čilnega lista" in naročite časopise potom socialnega odseka „Zveze", je še vedno čas.
Tovariši, tovarišice! V posebni okrožnici na vsa slov. štaj. učiteljska društva je pozval soc. odsek k pristopu k „Narodni založbi" v Celju in priobčil je tudi tozadevni članek v lanskem letniku „Učit. Tov." V omenjeni okrožnici in omenjenem članku navedenih razlogov ne bomo ponavljali, temveč le opozarjamo nanje in prosimo, da bi učiteljstvo v obilnem številu pristopilo k „Narodni založbi" vsak vsaj z enim deležem po 10 K, 20 K ali 100 K. Deleže „Narodni založbi" 1 a h k o p 1 a č u j e t e t u di p o t o m socialnega odseka „Zveze" v mesečnih obrokih ter vpišete tov
LISTEK.
t Josip Thuma.
V noči od nedelje 3. do ponedeljka 4. januarja t. 1. je zatisnil svoje trudne oči za večno po kratki, a mučni bolezni tov. Josip Thuma, vpokojeni nadučitelj v Radovljici. Sieer je bolehal pokojnik že dlje časa, posebno hudo preglavico mu je delala vsaka zima, a vendar ga ta dolgotrajna bolehnost ni nikdar prisilila, da bi opustil svojo najpriljubnejšo pot — pot do bližnje dekanijske cerkve. Nobeno vreme ga ni zadržalo, da bi ne bil vsak dan redno pri maši, in zadnja njegova pot v cerkev je bila na novega leta dan. Pač ni nihče slutil, da nas pokojnik tako hitro zapusti.
Pokojnik se je porodil dne 23. jan. 1840 v Grčaricah pri Kočevju. Ljudsko šolo je do-
„Naročilni lis t". Tisti, ki so naročilni list že izpolnili in vposlali, a niso vpisali ni-kakega deleža za „Narodno založbo" v Celju, naj naknadno naznanijo zgoraj omenjenemu predsedniku soc. odseka „Zveze", koliko deležev „Nar. založbe" žele v letu 1909. vplačati, da se jim dotični znesek priračuni in [mesečni obrok za primerno vsotico zviša. Deleži „Narodne založbe" niso zavržen denar, temveč so kot hranilna vloga, ki se bo obrestovala in se lahko tudi vsak čas odpove in vzdigne. Vsak ud „Nar. založbe" dobi posebno zadružno knjižnieo kot potrdilo o vplačanih deležih.
Na večstransko vprašanje odgovarjamo, da učiteljstvo potom soc. odseka „Zveze" lahko plačuje v mesečnih obrokih članarino ne le za učiteljska, temveč tudi za druga društva, n. pr. sokolska, čebelarska, bralna, politiška, čitalnice itd., ako se v „Naročilnem listu" to navede. Denarno poslovanje soc. odseka „Zveze" se sicer s tem poveča, a ^se nikakor ne otežkoči, ker ni pristopiti le k čekovnemu, temveč tudi klearing-prometu, da se tcrej ne bo vršilo le vplačevanje soc. odseku potom c. kr. poštne hranilnicj po čekovnih položnicah, temveč bo soc. odsek pri njem vplačano naročnino za liste in članarino za razne korporacije izplačeval tudi potom c. kr. poštne hranilnice po čekovnih nakaznicah.
Kdor je „Naročilni list" že izpolnil in vposlal, a želi plačevati še članarino za to ali ono društvo v mesečnih obrokih potom soc. odseka „Zveze", naj to naknadno naznani. Želimo, da bi učiteljstvo v obilnem številu pristopilo zlasti 'k sokolskim in politiškim društvom ter kot zunanji udje tudi k čitalnicam, zakaj na ta način ne podpiramo le velevažnih. narodnih institucij, temveč si priborimo tudi spoštovanje narodnih krogov, da nas bodo upoštevali kot enakopraven sloj.
„Naročilnt list", ki ga je uvedel socialni odsek „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic", nudi torej učiteljstvu velike ugodnosti in si učiteljstvo plačevanje stanovskega in narodnega davka znatno olajša. Ker pa bo zaraditega marsikateri učitelj in marsikatera učiteljica si še naročil ta ali oni časopis, [pristopil k temu ali onemu društvu, se bo povzdignil tudi učiteljski stanovski ugled.
In za tem stremimo.
Vsak slov. štaj. učitelj in vsaka slov. štaj. učiteljica se naj torej posluži „Na-ročilnega lista" soc. odseka „Zveze" in vi, zavedni tovariši ter zavedne tovarišice, agitujte in pridobite tudi nezavedneže!
V delu in zavednosti je naš s p a s !
Socialni odsek „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerske m".
saas«s®
l'= ¿ nt,. ¡ClhMlIbufejia
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca decembra: K 217.347'07.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Naša šolska mizerija.
(8 Primorskega.)
Z imenovanjem nemškutarja A. Belarja, čigar oče je bil Slovenec, deželnim šolskim nadzornikdm za nemške šole na Kranjskem je pokazala vlada, da stoji še vedno na tistem starem avstrijskem stališču, ki pravi, da je Nemec gospodar povsod in nemščina državni jezik. Drugače bi bilo nemožno umeti, kako more vlada za dve gimnaziji in eno realko in 37 malorazrednih ljudskih šol na Kočevskem imenovati posebnega deželnega šolskega nadzornika, ko vendar večina učencev imenovanih treh srednjih šol ni nemške krvi. Pa vladi ni za gojenje tega, kar obstoji, ampak ona hoče nemško šolstvo na Kranjskem z umetnimi sredstvi širiti in zato postavlj \ nad dva okrajna šolska nadzornika posebnega deželnega. Ta trojica bo že skrbela, da se Nemcem na šolskem polju ohrani to, kar po krivici že imajo (n. pr. nemška meščanska šola v Krškem) in da se jim bo to stanje vedno večalo.
Prilika se nam nudi, da opozorimo na primorske razmere. Kranjska ima torej
ob 2 učnih jezikih na svojih učiliščih seda; t r i deželne šolske nadzornike, Primorska pa ima štiri učne jezike, a le tri deželne šolske nadzornike. Kako soglaša to z razmerami na Kranjskem?! In kateri učni jezik na Primorskem nima posebnega deželnega šolskega nadzornika? Morda v deželi tuja nemščina, ki je le zaradi prežiranja državnih osnovnih zakonov učni jezik tudi pri nas ? ! Morda, sodeč po kričanju laških sodeželanov, laščina? O ne! Avstrijska vlada prav dobro ve, da bi se Lahi in Nemci takoj krepko postavili na noge, ako bi njih zavode poverila tujerodnemu nadzorniku! Ve pa tudi, da le z nami Slovenci in Hrvati, ki tvorimo večino prebivalstva v deželi, lahko postopa kakor z jančki in zato poverja nadzorstvo vseh slovenskih in hrvaških učnih zavodov na Primorskem le enemu deželnemu šolskemu nadzorniku, ki mu je podrejeno osem okrajnih šolskih nadzornikov! Torej na Kranjskem za 5% prebivalstva en deželni in dva okrajna, na Primorskem pa za dve tretjini prebivalstva tudi le en deželni in temu podrejenih osem okrajnih šolskih nadzornikov! Res je, da naš deželni šolski nadzornik nima — srečen mož! — čisto nič dela s slovanskimi srednjimi šolami in to gotovo zato, ker ga hoče menda vlada obvarovati preobloženja, kar more doseči le s tem, da ne ustanovi nikakih slovenskih srednjih šol. Seveda, če se bo vlada vedno držala tega načela, potem nam ne bo za srednje šole še par stoletij trebalo slovenskega deželnega šolskega nadzornika.
Pa pustimo ironijo in vprašajmo vladne faktorje, kako se pač danes, ko se že na 5% prebivalstva imenuje poseben deželni šolski nadzornik na Kranjskem za Nemce, kako se more danes prepuščati nadzorstvo in gojitev treh vsaj deloma slovanskih učiteljišč in ene (hrv. v Pazinu) gimnazije in vseh slovanskih ljudskih šol le enemu deželnemu šolskemu nadzorniku ? če je na Kranjskem naloga novega nadzornika, da razširja nemško šolstvo, ima tudi slovanski nadzornik na Primorskem nalogo in dolžnost pripravljati tla za otvoritev novih in potrebnih šol, bodisi ljudskih, meščanskih ali srednjih! Saj je vendar znano, da nismo tako oskrbljeni kakor Nemci na Kranjskem. Ce torej vlada reflektira na to, da bomo vsaj nekoliko zaupali v njeno dosedaj jako problema-
vršil v Kočevju, a 1. 1852./53. in 1853./54. je obiskoval 3. razred tedanje normalne glavne šole v Ljubljani, ki jo je izvršil z dobrim uspehom, v letih 1854./55. in 1855./56. je pa obiskoval spodnjo realko v Ljubljani, kjer je dovršil 2. razred. — Tega leta je tudi obesil nadaljno študiranje na kol — iz kakega vzroka, ne vemo — in je eprejel službo pisarja pri tedanjem „Bezirksamtu" v Bibnici, ki jo je izvrševal v občno zadovoljnost svojih šefov od 1. okt. 1856 do 30. sept. 1858. — To vobče zadovoljivo službovanje mu je menda največ pripomoglo, da je bil imenovan 1860. 1. 26. oktobra provizoričnim učiteljem na tedanji enorazrednici v Radovljici; a že 1. 1863. je postal definitiven, in sicer z dekretom z dne 9. sept. 1863.
Pod njegovim vodstvom se je šola polagoma širila, prispela je končno do štiriraz-rednice, in pokojnik je bil imenovan naduči-
teljem z dekretom z dne 28. maja 1881, štev. 840, in kot tak je stopil v pokoj dne 14. avgusta 1891. 1. glasom dekreta z dne 29. julija 1891, št. 1565.
Pokojnik, dasi ne izšolan v kaki pripravnici, je vendar zapustil v srcih svojih nekdanjih učencev prav dober spomin, posebno dobre uspehe je dosegel v lepopisju, branju in računanju. — Dolgo vrsto let je opravljal pokojnik tudi službo organista in najžalostnejši dan njegovega življenja je bil — vsaj tako je zatrjeval svojim prijateljem — ko se je moral ^ločiti od cerkvenega orglanja in poučevanja cerkvenega petja.
Pokojnik, dasi rojen Nemec, ko je prišel v Badovljico, ni znal niti deset besedi slovenskih — se je vendar rad udeleževal prejšnja leta raznih slovenskih prireditev, a bil je vedno jako kulanten v narodnih ozirih in v poznejših letih je postal pravi Slovenec. Ako upoštevamo
ono dobo, ko je pokojnik še aktivno služboval, in njegovo pokoljenje, se ne smemo čuditi, da je bilo njegovo uradovanje izključno nemško, zakaj saj je še dandanes precej takih kolegov, ki ee poslužujejo blažene nemščine v občevanju z višjimi oblastmi.
Kako priljubljen je bil pokojnik med vsemi slojevi radovljiškega mesta, je pokazal njegov pogreb. Udeležili so se ga uradniki, deželni poslanec dr. J. Vilfan, polnoštevilno šolska mladina, prihitelo je pa tudi lepo število koleginj in kolegov. Le-ti so mu — pomnoženi z domačimi pevci — zapeli tako pred hišo kakor tudi na pokopališču običajni na-grobnici.
Pokojnik zapušča žalujočo vdovo in šest otrok, ki so pa že vsi preskrbljeni.
tično pravičnost, potem naj takoj stavi v proračun naknadno postavko za drugega slovanskega deželnega šolskega nadzornika na Primorskem. Saj menda ni treba spominjati [vladnih faktorjev na deželne učiteijske konference, ki se na Primorskem za slovanske učitelje sploh n e sklicujejo ker se ravno edini deželni šolski nadzornik ne utegne baviti s to stvorjo, ki jo predpisuje drž. šol. zakon.
Ali naj naštejem morda nekaj šol, ki sploh še nikdar niso bile nadzorovane po dež. šol. nadzorniku ? Ali naj omenimo stanje slov. jezikovnega pouka na državnih nemških zavodih?! Ali naj pokažemo na zanemarjanje hrvaščine na puljskih državnih srednjih in ljudskih šolah? Itd. itd.
In vse to ima vzrok v tem, da je za vse tri primorske pokrajine vedno nastavljen le en nadzornik, ki — da omenimo še to — bo moral odslej voditi zrelostne izpite na štirih velikih zavodih; na treh učiteljiščih in na gimnaziji v Pazinu. Jeli tako prtobloženje ene učne osebe šolstvu v korist? In še to. Na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Dalmaciji in tudi drugod je deželni šolski nadzornik za ljudske šole tudi ravnatelj izpitnih komisij za ljudske in meščanske šole; na Primorskem imamo tri take komisije, a nikjer ni dež. š. nadzornik ravnatelj, kar gotovo ni v prid šolstvu. Morda bo kdo prigovarjal, da biva primorski dež šol. nadzornik v Trstu, izpitne komisije so pa v Gorici, Kopru in Kastvu. Res, a tudi dalmatinski dež. šol. nadzornik biva v Zadru, vendar je ravnatelj komi-ije v Arbanasih in v Dubrovniku, ravnotako biva ravnatelj mariborske komisije v Gradcu.
laroeajte in širite naš list! Doslednost pa taka!
V začetku meseca decembra pret. leta so se sešli na Dunaja avstrijski c. kr. okraj. šol. nadzorniki — menda kar je slovanskih, so bili sami narodno indefirentni — da si ustanove svojo posebno društvo e. kr. okraj, šol, nadzornikov.*) Za predsednika tega društva je bil voljen najliberalnejši in menda tudi „der strammdeutscheste" e. kr. nadzornik R. Peerz, ki je znau svojim nekdanjim učencem kot posebni ljubitelj raznih nalog, ki jih je do skrajnosti natančno popravljal!
Mestni zastop dunajski, ki je znan kot velik prijatelj vsega naprednega učiteljstva, je porabil to priliko, ter je napravil primerno gostijo zbranim c. kr. okr. nadzornikom, ki jih je bilo okrog 150. Seveda, banket je bil pripravljen za 240 ljudi, in sicer namenoma, da so se mogle te pojedine udeležiti znane korifeje dr. Gessmann in drugovi.
In kakor je pri takih prilikah običajno, se je govorilo in kadilo na vse mogoče načine. Govoril je seveda tudi naš liberalni nadzornik B. Peerz, in sicer je napil najprej mestni občini kot gostiteljici. Popolnoma pravilno. — Toda pregovor veli: „česar je polno srce, to rado na jezik gre". In vstal je mož ter napil v ognjevitih besedah največjemu prijatelju vsega naprednega učiteljstva in največjemu zagovorniku pravega napredka — dr. Luegerju.
A ta govor je izbil dno potrpežljivosti nemškega naprednega avstrij. učiteljstva in sedaj mu bere to učiteljstvo levite, da se kar kadi. Celo organ „Zveze avstr. nemškega učiteljstva" — „Deutsch-üsterr. Lehrerzeitung", kjer sedi R. Peerz v odboru — mu bere levite, da je kaj. Imenitno ga pa zafrkava glasilo „Jungovcev" — „Freie Lehrerstimmen" — v svoji 28. št. pret. leta.
Svojo sarkastično zafrkacijo končuje ta list doslovno tako-le: Wir halten Herrn Peerz nicht für den naiven Provinzler, der im Drange der Ereignisse den Kopf verliert und einen „Plutzer" macht. Herr Peerz mußte wissen, was er tat nnd wußte es. Wir wollen hoffen, daß er auch weiß, was er nun zu tun hat. Für LuegerVerehrer dürfte im Ausschusse des deutsch - österreichischen Lehrerbundes der Baum zu eng werden. — Menda se bodo sedaj oni slovenski in nemški tovariši na Kranjskem kakor tudi v ostalih kronovinah, ki so zaljubljeni v lepe oči najnaprednejšega e. kr. nadzornika v Avstriji R. Peerza, streznili, zakaj „man darf in der Politik nicht zu offenherzig sei n".	t
*) Kot vestni kronisti prinesemo prilieno obširneje poročilo o tem shodu.	Op. poročevalca.
Srednješolski vestnik.
** Društvo slovenskih profesorjev
je imelo dne 27. pret. mes. svoj III. občni zbor. O delovanju društva je poročal prof. dr. I 1 e š i č. Iz tega poročila posnemljemo :
V	smislu sklepov lanske glavne skupščine so se v okviru društva ustvarili odseki in sicer za verouk, klasično filologijo, slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis, matematiko in fiziko, prirodopis in poljedelstvo, propedevtiko. Za učiteljišča so potrebni še tile odseki: za pedagogiko, higijeno in telovadbo, stenogrofijo in moderno filologijo. Nekaterih odsekov dolo je bilo posebno nujno, zato se je v njih prav živahno delovalo, na primer v slovenskem, klasičnem, nemškem, prirodopisnem, zgodovinskem in matematičnem odseku. Odseki oziroma njih člani so ocenjevali lit. izdelke pisateljev, slovarčke, slike itd.
Sestankov je bilo več, nekateri so bili bolj družabno-pri.jateljskega značaja, na nekaterih so poročali določeni referenti.
Poročalo se je: o kvinkvenalki in pedagoški kazni, o nameravani reformi srednjega šolstva, o Kožuhovih kartografskih osnovah, o klasični filologiji in o novih določbah glede mature.
V	smislu lani sprejetih re^lucij je sploh in načeloma misliti na slovenščino kot učni jezik pri vseh predmetih višje gimnazije. Računajoč s konkretnim položajem smo na kranjskih gimnazijah sprožili izjave prizadetih instanc o poslovenitvi naših gimnazij in obenem krepko posegli v realiziranje uvetov, od katerih je odvisna ugodna rešitev tega našega narodnega vprašanja, to je skrbeti za spisovanje šolskih knjig.
V	tekočem šolskem letu se je uvedla grščina s slovenskim u^nint jezikom v 3. razredu po kraujskih gimnazijah, i z v z e m š i novomeško! (Klici ogorčenja: Ali je Novo mesto tako blizu Nemčije?) Glede grško-slo-venskega slovarja se vrše pogajanja. Glede velikega latinsko-slovenskega slovarja in onega ročnega slovarja, ki bo ekscerpiran iz njega, se je nadejati, da izide vsaj v teku dveh let.
S tekočim šolskim letom uvesti slovenski učni jezik tudi pri latinščini v petam razredu ni bilo mogoče vkl.jub naporu vseh sil. Da se to doseže, se ie nadaljevalo s spisovanjem slovarčkov za posamezne klasike.
K spomenici o pouku slovenskega jezika, ki smo jo vložili pred 4 leti, je [želelo ministrstvo podroben učni načrt; odsek za slovenščino ga je vložil instančnim potom. Načrt je kurziral oficialno po posameznih zavodih.
Pripravlja se nova izdaja slovenskih čitank najprej za nižje štiri razrede, pri čemer se upošteva tudi vsa novejša literatura od leta 1871. dalje do najnovejše. Za dekliški licej se priredi posebna izdaja teh čitank s primernim dodatkom. Tudi za višje razrede srednjih šol bo treba prirediti posebne čitanke. Počakati hočemo le, da nam naučno ministrstvo reši memorandum o pouku slovenščine. To delo je prevzel profesor Wester sporazumno z vladnim svetnikom dr. Sketom v Celovcu. Nadejati se je, da tekom prihodnjega l-ta izide prva šolska izdaja slovenskih klasikov.
Z ozirom na letošnjo odredbo naučnega ministrstva glede maturiranja na gimnazijah je že pri maturi letos odpadel pismeni izpit iz slovenščine in to pač zaraditega, ker je v višjih razredih v slovenskih pokrajinah učni jezik nemški. Ta činjenica je slovenščino vrgla za pol stoletja nazaj, v predmarčno dobo, ko je bil naš jezik izključen iz srednje šole. Ista činjenica ponižuje naš jezik v očeh naše srednješolske mladine in je zato v direktnem nasprotju z važnostjo, ki jo daje vsaka moderna pedagogika in vsaka današnja šolska uprava baš gojitvi materinega jezika. Ta činjenica pa pravzaprav naravnost nasprotuje besedilu imenovane ministrske odredbe. Po tej odredbi naj bo matura iz učnega jezika, toda za Slovence učni jezik ni le nemščina, ampak na višji gimnaziji vsaj pri enem predmetu pri slovenščini, v nižji pa razen dveh predmetov vseskozi slovenščina. Iz novega formularja zrelostnih izpričeval ni nič več razvidno, v katerih predmetih se je maturant obligatno izobraževal in ima zaraditega svojo klasifikacijo. Z ozirom na to je društvo slovenskih prrofeserjev prosilo, naj se odredba naučnega ministrstva primerno prilagodi posebnim in v Avstriji edinim razmeram slovenskega naroda, in sicer v tem smislu: 1. Matura iz slovenskega in nemškeg» jezika bodi za Slovence, kakor je bila doslej. Pismeni zrelostni izpit se vrši iz obeh jezikov, a ustno se izpraša vsak kandidat iz enega ali drugega eventualno iz obeh, kakor se je to godilo doslej 2. V maturitetno izpričevalo pride posebna beležka, da se je maturant obligatno izobraževal tudi v slovenskem učnem jeziku in iz njega maturiral,
Učni načrt za nemški jezik na bodočih slovenskih gimnazijah, zasnovan po vzorcu učnih načrtov za nemški jezik pri drugih Slovanih, kurzira sedaj pri naših učiteljih slovenščine
Ni zastalo niti spisovanje zgodovinskih in matematičnih šolskih knjig. Po zadnjem poročilu je poslal prof. Pire Stari vek že sredi tega leta v recenzijo: isti pisalelj piše Srednji vek, Novi vek je obljubil prof. Komatar. Mat-kova Aritmetika iu Geometrija sta v rokopisn že dolgo gotovi, Geometrijo za učiteljišče je prevzel dr. Kušar.
Poljančeva Mineralogija je dobila pred-aprobacijo, njegovo Živalstvo je dovršena, Ma-cherjeva Botanika bo do Velike noči končana. Fiziko spisuje prof. Reisner. Prof. Juvančič spisuje francosko slovnico.
Društvo deluje z vsemi močmi, da dobimo čimprej slovenske učne knjige.
Društvo je dalo informacije o jezikovnem ustroju ljubljanskega, goriškega, koprskega in mariborskega učiteljišča ter opozarjalo na resolucije sprejete na shodu učiteljiških profesorjev leta 1906., obenem pa naglašalo, da morajo naši zavodi i nadalje imeti pravico aprobirati tudi za nemški jezik.
Glede stanovskega vprašanja je stalo društvo na stališču, da moramo biti na svoji zemlji lastni gospodarji, da morajo biti seveda tndi slovenski profesorji ravnopravni z drugo-rodnimi svojimi tovariši. Zato je umesten protest, kjer se nam godi krivica v tem oziru. Posebno so težke v tem pogledu razmere na Primorskem. Namesto slovenskih učnih oseb delujejo samo tuje, dasi je na dotičnih zavodih 25% in še več slovenskega dijaštva. Začetkom novembra je vložilo društvo na kompetentnih mestih obširno spomenico o krivičnem posto-pauju pri nameščenju slovenskih učuih oseb — bila je spomenica uvaževana.
• To je bilo stanovsko delovanje na zunaj. Delovalo pa je društvo tudi na znotraj, iu sicer malone vse v prid nedefinitivnim tovarišem. Brigalo se je za razpisana, oziroma nerazpisana, a že izpraznjena mesta. Zavzelo se je med drugim deloma z uspehom z obširnimi spomenicami za sistemiziranje novih definitivnih mest na I. in II. državni gimnaziji v Ljubljani.
Društvo je vzpodbujalo svoje člane, naj bi pomagali pri ljudsko-izobraževaluih organizacijah ter predavali. Učitelji idrijske mestne realke so priredili 54 predavanj.
Ker bo zdaj treba o šolskih knjigah referatov, ocen in kritik, se začne s tem pri nas metodiško-pedagoško razmišljanje.
** Šibenlk dobi realko. Začetkoma šolskega leta 1909/10 se otvori v Šibeniku realka s hrvaškim učnim jezikom. V državnem proračunu za leto 1909. se že nahaja potrebni izdatek
** Povišanje v šoski službi. Blaž Matek, profesor na mariborski gimnaziji, je pomaknjen v VII. plač. razred.
Književnost in umetnost.
„Slovenska Matica" v Ljubljani naznanja: Vuanjim članom „Slovenske Matice" se prično razpošiljati edicije za leto 1908. prihodnji teden.
Razpečavan.je je oviral geološki zemljevid, ki ni bil pravočasno gotov.
Mednarodni kongres za varstvo pravic pisateljev, slikarjev, kiparjev in časnikarjev se vrši letos od 22. do 30. junija v Kodanju na Danskem. Sešel se je tam komite, ki bo izvršil potrebne priprave.
Politiški pregled.
*	Avstrijski državni zbor se snide 20. t. m. Večji del njegovega dela bo obstojal začasno v odsekovih sejah. Tudi reforma poslovnika je na vzporedu.
*	K otvoritvi deželnega zbora. Pisarna poslanske zbornice je razposlala dnevni red za prvo sejo dne 20. t. m. Med drugim najdemo tam razpravo o nepriznanih volitvah državnih poslancev, dalje zakonski načrt o podelitvi 100 milijonov kron za starostno in in-validitetno zavarovanje ter 21 nujnih predlogov še iz jesenskega zasedanja.
*	Velikodušnost Avstro-Ogrske t 55 milijonov Turčiji? Na Dunaju so postali kavalirji. Pa ne morda zato, ker imajo preveč denarja, ampak ker vidijo, da je prvotno stališče avstrijske diplomacije, da Turčiji ne gre nikaka odškodnina za Bosno in Hercegovino, nevzdržljivo, in ker hočejo svojo popustljivost olepšati z velikodušnostjo. Tako pravi „Neue Freie Presse" v članku, inspiriranem od vlade, da je Avstro-Ogrska prva dežela, ki ne ponuja Turčiji samo besed, ampakji hoče pomagati prekoračiti velike finančne t e ž k o č e. Zato da Avstrija Turčiji v „znamenje prijateljstva" in „da se ohrani mir na Balkanu", 55 milijonov kron za državna posestva Turčije v Bosni in Hercegovini. Ovstro-Ogrska s svojimi 4 milijardami kron držav, dolga pomaga Turčiji, ki ima 2 milijardi kron drž. dolga! Vsekakor kavalirstvo, kakor ga sicer pri Avstriji nismo vajeni. Ali temu kavalirstvu je iskati vzroke v tem, da hoče Avstro-Ogrska na ta način izolirati Srbijo. To priznava tudi „Neue Freie Presse", ko pravi: „Srbija je osamljena, načrt zveze balkanskih držav je padel v vodo."
*	Reforme v Bosni in Hercegovini. Na pomlad izda vlada ustavo za obe deželi. Deželni zbor bo sestal iz virilistov in 3 kurij (1. kurija izobražencev in bogatašev, 2. mestna in 3. kurija kmetiških občin). V vsaki kuriji bodo razne konfesije volile ločeno. Volitve bodo najbrže že maja ali junija. V poletju se deželni zbor snide. — Ustvarila se
bo tudi odvetniška ter trgovsko-obrtna zbornica.
*	Zoper ustanovitev jugoslovanskega ministrstva se odločno izreka „Dalmata", organ dalmatinskih Italijanov. Italijanom bi se baje s tem prizadjala najhujša krivica. Še Nemci bi temu nasprotovali, dasi imajo kot protiutež svojega ministra — rojaka. Italijani pa bi bili na milost in nemilost izročeni škodljivemu vplivu tega ministra.
*	Italijansko vseučlliščno vprašanje. Dunajski dopisnik „Piccola" poroča, da je do-znal iz verodostojnega vira, da je mioistrski svet po daljši živahni debati sklenil, da zahtevi italijanskih poslancev, podpisani od ministrstva z a z u n a n j e s t v a r i, naj bo Trst sedež italijanskemu vseučilišču, n e ugodi. Postaja torej vedno verojetneje, da misli vlada predložiti parlamentu Trident kakor sedež italijanske fakultete. In to — kakor naglaša „Piccolo" — vzlic vsem protestom Italijanov iu tirolskih Nemcev 1 — Z Dunaja javljajo: Državni zbor se snide dne 19. t. m. Istega dne predloži vlada zbornici načrt za ustanovitev italijanske juridične fakultete, kakor je bil odobren v zadnjem ministrskem svetu. V krogih italijanskih poslancev se govori, da bo sedež tej fakulteti na Dunaju.,, ali nemške stranke se bodo temu upirale.
*	Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Ii Zadra poročajo: Dne 2. t. m. je dalmatinsko nameštnistvo doposlalo politiškim uradom nove tiskovine z izključno hrvaškim tekstom. To bi imel biti začetek za uvajanje hrvaškega uradnega jezika. Dosedanje tiskovine in to italijansko-hrvaške in nemško-italijansko-hrvaške so povsem stavljene izv:jn rabe.
*	Socialna demokracija v Bosni napreduje. Dne 27. dec. je imela stranka v Sarajevu shod, na katerem se je sprejel strankin program, ki se krije v glavnem s hain-feldskim socialistiškim programom. Zanimivo j«, da se posebno bavijo s poljedelskimi razmerami. Zahtevajo odstranitev kmetijskega zakup-ništva, pospeševanje zadružništva, zahtevajo nemudoma ustvarjanje parlamentarnega zastopstva, ki naj sloni na splošni in enaki volilni pravici, zahtevajo pospeševanje ljudske prosvete, ločitev šole od cerkve itd. Z ogorčenjem obsojajo postopanje bar. Buriaua, ki je svoječasno obljubil, da pritegne U enketi o bosanskem parlamentu vse sloje pr bivalstva. ki pa tega ni storil, ampak je delavstvo prezrl.
Vestnik.
Po shodu due 28. decembra. Udeleženec nam piše: Ker so po učiteljskem shodu jako različna mnenja med ljudstvom kakor tudi med nekaterimi učitelji, zato je potrebno malo pojasnila. Do Si-daj so veljala vsa učiteljska društva kot nekak privesek narodno-napredne stranke. Kdor je bil član kakega društva, je moral biti pristaš nar.-napr. stivake in je tudi moral agitirati zanjo. V plačilo za to so pa učiteljska društva zahtevala, da naj da narodno-napredna .stranka načeluiku „Zaveze" deželno-zborski mandat, ker je S. L. S. dala načelniku „Slomškove zveze" deželni in državno-zborski mandat, akoravn<> pri njih stranki ni niti deseti del vsega učiteljstva. Ker so pa razni pristaši nar.-napr. stranke odklonili načelniku učiteljstva kandidaturo, zato je bilo učiteljstvo prisiljeno se oficialno izjaviti, da njih organizacija ne pripada nar.-napr. stranki. Ker je pa uči'eljstvo kot stanovska orgjiuizacija odločno izjavilo, da ne pristopi k nobeni drugi stranki, zato je nerazumljivo, kako more „Slovenec pisati, da mora sedaj vsak učitelj pristopiti k „Slomškovi zvezi" ali pa k socialnim demokratom. To je naravnost nesmisel. Učiteljstvo je sedaj samo stanovska organizacija, torej imajo v nji prostora vsi, ki umevajo pomen stinovske organizacije, ki skrbi samo za stanovske koristi in za izobrazbo ljudstva. Vsak učitelj za svojo osebo pa lahko pripada k tej ali oni politiški stranki, to nikogar nič ne briga, to je vsakega posameznika privatna zadeva.
Zastopnika učiteljstva v mestnem šolskem svetu ljubljanskem sta sedaj tovariš Ju-raj R e ž e k in g. Karel Simon. Volitev se je vršila dne 7. t. m. — Karel Simon, kandidat S. L. S., je zmagal z enim glasom večine napram kandidatu učiteljstva tovarišu čr-nagoju. Propadla pa je kandidatinja S. L. S., učiteljica Š e r č e v a. Za Simona so delali z vsem pritiskom pristaši S. L. S., tudi poslanci te stranke so agitirali zanj. Tri učitelje so pregovorili s tem, da so jim obljubili ure na deželni trgovski in zadružni šoli. Na enega so pritiskali s tem, da.se „Glasbena Matica" poti e ž e 1 i in potem tam izgubi ure. Drugemu so dejali, da njegov brat ne dobi mesta v Ljubljani, če bo volil napredno. Tretjemu so grozili, da bodo še njegovi otroci trpeli, če ne bo klerikalno volil. Tak naravnost kaznjiv terorizem je prinesel Simonu zmago. — To jo svobodna volitev! Čast tistim tovarisicam in. tovarišem, ki se niso vdali nobenemu terorizmu, ampak so volili po srcu in prepričanju !
Deželni zbor kranjski. V ponedeljek in torek so zborovali odseki. V finančnem odseku se je sklepalo o predlogu, ki ga je stavil g. dr. K a r e 1 T r i 11 e r v imenu narodno-naprednih poslancev glede zvišanja učiteljskih plač. Poslanci S. L. S. so izjavili, da je reši-
te v vprašanja o učiteljskih plačah nujno zvezana s celo vrsto drugih važnih vprašanj, ter so zaraditega glasovali proti in s tem na-radno-napredni predlog pokopali. Slomškarji in Siomškarice so nad tem prvim nastopom svoje stranke sila poparjeni, ker so povsod že pripovedovali, da bodo 1. februaeja že potegnili zvišane plače! Finančni odsek je nadalje rešil proračun. Glede na nujni predlog navodno-napredne stranke, naj se Ljubljani dovoli 2Va milijonsko posojilo za zgradbo tržnice, d e -k 1 i š k e g a liceja, tretje deške in druge dekliške š o 1 e ter za pokritje kupnine mestne plinarne, so poslanci S. L. S. obljubili, da bo deželni odbor tudi, ne da bi bil v deželnem zboru tozadevni predlog sprejet, sam posojilu pritrdil, češ, da temu klerikalni volilci ne ugovarjajo
Ljubljanske tovariše opozarjam na najnovejše nakane prof. Peerza. Kakor sem zvedel iz popoluoma verodostojnega vira, zahaja ta zagiizeni nemškutar često med slovenske učiteljišenike, popeva z njimi slovenske pesmi, prileplja na dopisnice slovenske narodne kolke itd. Tako počenjauje je sumljivo, jako sumljivo. Tovariši, pozor! Zvoniti po toči je prepozno! — Korotanski tovariš — stražar.
.,Zvonček44. 1. letošnja številka izide iele koncem tega meseca, ker dobi list novo zunan o obliko in niso bili novi klišeji pravočasno izvršeni. Toliko v vednost cenjenim naročnikom.
Nadučitelj Levičnik umrl. V Železnikih je dne 8. t m. umrl starosta kranjskega učiteljstva, nadučitelj Levičnik, brat predsednika deželnega sodišča, star 83 let Nadučitelj Levičnik je posebno pridno sodeloval pri „Novicah-' in „Zgodnji Danici" in je še sedaj kljub svoji visoki starosti pridno pisal svoje spomine. Blagemu možu trajen spomin!
Bogosloveev v goriškem centralnem semenišču je 70. Na tržaško-koprsko škofijo jih odpade 23, a mest ima ta škofija 50.
Preuiembe pri učiteljstvu na Štajerskem. Učitelj na okoliški deški šoli v Celju Juro K i s 1 i n g e r , je prideljen v službovanje z januarjem t. 1. štirirazrednici v Petrov-<čah; iz Petrove pa je premeščen suplent De-1 a k o r d a na celjsko okoliško šolo.
Šolski nabiralniki so hvaležna in dobra uredba. Ker je za vsakega otroka posebe nabiralnik predrag, se vzame pri kakem denarnem zavodu domači (hišni) nabiralnik z vlogo K 5-—; potem pa vsi šolski otroci shranjujejo v njem svoje prihranke, učitelj ali učiteljica vodi pa zapisnik. Ponekod se stvar izvrstno obnaša. Posnemajte!
36 tisoč kron za „Siidmarko" je zapustila umrla soproga majorja Pfeiferja v Ljubljani, hči Prešernovega prijatelja in izdajatelja „čebelice", Kastelica.
Kdo je lahfco imenovan na Avstrijskem za šol. svetnik»? Ko je bil rajnki ravnatelj Kaas v Mariboru imenovan za šolsk. ravnatelja, se je izrazil nemški profesor Erraht pred učiteljiščniki približno tako le: Kdor dela povsod za nazadovanje šolstva, kdor podpiia ljudsko neumnost in predsodke, kdor se plazi po trebuhu pred vlado = tisti je lahko imenovan na Avstrijskem za šolskega svetnika. V marsikaterem slučaju je to mutatis mutandis še danes resnica.
Boj za slovensko šolo r Studencih. V slovenskih razredih se bo poučevala seveda tudi nemščiua po veljavnih zakonih kot učni predmet na podlagi materinskega slovenskega jezika. Starši so lahko prepričani, da bodo znali njihovi otroei po dovršeni ljudski šoli popolnoma oba jezika (slovenski in nemški) v pisavi in govoru, sedaj pa ni v nemški šoli skoro ni-kakih uspehov. Pekre in Studenci nam lahko pričajo, da čisto nemška ljudska šola ni nič vredna za slovenskega otroka. Slovenski se v taki šoli ne sliši nikdar, nemščina pa se vbija deci v glavo na sirov način, da se nam smilijo otroei. če vprašate kdaj odkritosrčnega nemškega učitelja, kaj si misli o teh šolah, bo vam povedal, da je nečloveško siliti nežnega slovenskega otroeiča v nemško šolo. Taki starši nimajo nobenega srca ali pa so zavedeni. Po-čakajmo, naj se otrok razvije, potem pa se bo naučil tudi drugega jezika igraje. Slovenski otrok sp da v slovensko šolo.
Čipkarska šola se ustanovi po sklepu obe. odbora v Trati na Gorenjskem.
Nemški okrajni šolski nadzornik za nemške iole na Spodnjem Štajerskem zbuja zopet vznemirjenje. Kakor se seda! čuje, je bivši naučni minister Marchet to mesto že pred svojim odstopom ustanovil; storil je to na ljubo Nemcem in nemškutarjem, ki bi s tem dobili po vseh okr. šolskih svetih po en glas. Da kaj takega ne bomo mirno trpeli, temveč po poslancih storili potrebne korake, je samo-obsebi razumljivo.
Štajerski „Verband" Dosedanji predsednik „Verbanda", Kari Gassarek, je odstopil. Na njegovo mesto so izvolili Herza, strokovnega učitelja v Gradcu. Ta je sedaj tudi v smislu pravil predsednik štajerskega „Leh-rerbunda", v kateri organizaciji je združ-no vse štajersko učiteljstvo obeh narodnosti.
Prispevek slovenski trgovski šoli t Ljubljani. Naučno ministrstvo je dovolilo pripravljalnemu razredu za elov. trgovsko šolo v Ljubljani in zadružni šoli 2500 K za opravo in 1500 K kot podporo za leto 1908.
Deželni šolski svet štajerski učiteljskega zastopnika v okrajnem šolskem svetu celjskem, tov. nadučitelja Gradišnika, ki je bil soglasno v to izvoljen dne 22. okt. 1908, do danes še ni potrdil. — Učiteljstvo celjskega okraja je zdaj že skoro leto dni brez svojega zastopnika v imenova-ii korporaciji. Vrhovna šolska oblast pa to menda rada vidi. Tako ščiti slavni dež. šolski svet učiteljstvo v njegovih pravicah!
Dijaško semenišče r Celju. Iz d i-hovniških krjgov smo zvedeli, da se je večina župnikov na deželi izrekla proti nameri postaviti v Celju dijaško semenišče; oni žele, naj se v Mariboru sedanje dij. semenišče razširi in tam ustanovi zisebna gimnazija.
Deželno žensko učiteljišče r Mariboru. Deželni šolski svet je definitivno namestil glavnega učitelja Alfonza Valesa, na imenovanem zavodu.
Slovenska Šolska Matica. Imenik društvenikov „Slovenske Šolske Matice" za leto 1908. bo v kratkem dotiskan. Med tiskom bi bilo še mogoče vanj sprejeti nove člane. Zato prosimo, da nemudoma pošlje letnino, kdor namerava za 1 1908. še pristopiti k društvu. Tudigg. poverjenike prosimo, da takoj naznanijo svoje člane, častno bi bilo, ko bi se tudi letos pomnožilo število članov.
O d b o r.
Z» učiteljski sklad se je nabralo pri zborovanju „Učitelj ¡kega društva za celjski okraj" dne 6. t. m. 14 K. V razpečavanje sc prevzele listke za učiteljski sklad: gdč. Anica Kalšek, učit. v Gotovljah za 20 K; Frančiška Tajnik, učit. pri Sv. Petru, za 15 K; Bogdana Žižek, učit. pri Sv. Martinu za 10 K; Ana Suhač, učit. v Grižah za 5 K; Anton Sivka, nadučit. pri Sv. Jurju ob j. ž. za 4 K; Ivan Logar, učitelj v Zidanem mostu za 10K; Alojzij Recelj, učitelj pri Sv. Jurju ob j. ž. za 5 K. Le vrlo naprej! Živeli posnemalci!
Fr. V o g 1 a r , blagajnik.
Družba sv. Cirila in Metoda dobi nov vir svojim dohodkom. Sklenila je namreč zvezo s tvorničarjema za milo znanih rodoljubov g. Focka v Kranju in g. A. Gabrščka v Gorici. Nadejamo se, da to milo, ki je bilo zaradi kakovosti že dosedaj priljubljeno, dobi odjemalcev vsepovsod med Slovenci, posebno med temi, ki znajo ceniti plemenito delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, saj jo z uporabo tega mila gmotno podpirajo in tako pospešujejo obrambno in prosvetno delo slovensko.
Obrtno-nadaljevalne šole na Štajerskem. C. kr. ministrstvo za javna dela je poleg navadne letne podpore letos prvič nakazalo šolskemu odseku obrtno-nadaljevalne šole v Šoštanju znesek 50 K za ustanovo knjižnice. Ta dar je v razmerju s podporami, ki jih dobivajo nemške šole jako malenkosten, vendar pa je tz tega razvidno, da pojmijo pri vladi veliko važnost vzgoje obrtniškega naraščaja. Nemci so nas na tem polju zopet prehiteli. Povsod snujejo enake šole in si vzgojujejo obrtniški naraščaj, ki jim obeta zaradi boljše teoretiške izobrazbe trdno podporo v njihovem stremljenju, uničiti slovensko obrt ne le s premočjo kapitala, ampak tudi s premočjo duha. Slovenski trgi in večje narodne občine naj snujejo obrtno- nadaljevalne šole in poskrbe, da se bo obrtniški stan, ki je v vseh večjih krajih merodajen činitelj v občinski upravi po svojem obrtniškem naraščaju tako ukrepil, da bo mogel izpolniti upanje, ki se glede gospodarske samoosvojitve opravičeno stavlja nanj !
Berlin za nemško šolstvo na Spodnjem Štajerskem. 26 let že dobivajo nemške šole in otroški vrtci na Spod. Štajerskem denarno podporo iz Berlina. Letos so dobili v Pobrežju pri Mariboru 60 kron, v Hrastniku 40, v Slov. Bistrici 35, v Slov. gradcu 35, v Studencih, Brežicah, Sevnici, Vojniku, Rogatcu, Ormožu, Ljutomeru in Pekrah po 25, Št. Ilj in Vitanje sta dobila po 24, Pragersko in Velenje po 20 K.
Zaznamek glnlionemnic in zavodov za slepce v Avstriji. Z ozirom na večkrat izraženo željo je dalo c. kr. ministrstvo za bo-goča^tje in nauk sestaviti zaznamek vseh v Avstriji obstoječih gluhonemnic in zavodov za slepce, kakor tudi vseh šol. ki se v njih gluhonemi in slepi otroci poučujejo v posebnih njim primernih oddelkih. Ta zaznamek je objavljen v ministrskem ukaznem listu kos štev. XXIII ei 1908; posamezni izvodi se dobivajo po 20 h v c. kr. šolskoknjižni zalogi na Dunaju. Vsled razpisa e. kr. ministrstva za bogo-častje in qauk je c, kr. deželni šolski svet podrejenim c. kr. okrajnim šolskim svetom porazdelil po en izvod tega zaznamka s pripom-njo, da se ondot razgrne in na željo staršem oziroma njih namestnikom dovoli upogled v omenjeni zaznamek.
Iz seje ožjega in pomnoženega c. k. okr. šol. sveta tolminskega: Dva učitelja in ena učiteljic» dobe dopust zaradi bolezni. Službi se odpove učiteljica J. Merhar. V II. pl. vrsto se začasno pomaknejo: Mikuž, Ivan-čič Albert, Borštnik in Černe. Učiteljica Josi-pina Skrt dobi I. petletnico. V tekočem letu se bodo zidala tri šolska poslopja: v Smasteh, Logeh in Podbeli. C. kr. dež. šol. svet je pritrdil ustanovitvi šole v Lažidu, Podbeli, samo-stalne šole v Butih in potovalne šole Sela-Log. Število učiteljskih oseb v okraju je naraslo na 80. Vršil se bo komisionalni ogled za ustanovitev nove enorazrednice v Plužnah na Cerkljanskem.	X.
Zahvala. Podpisana se tem potom naj-srčneje zahvaljuje slavnemu „Slovenskemu učiteljskemu društvu za kočevski okraj", ki je s prispevkom sto kron pripomoglo, da se je mojemu nepozabnemu rajnemu soprogu postavil tako lep nagrobni spomenik. — Posebno se pa še zahvaljujem društvenemu predsedniku g. nadučitelju Štefanu Tomšiču za prekrasen govor, gg. tovarišem pevcem za ginljivo petje, nadučitelju Jožefu Zupančiču za trud, ki ga je imel s postavljanjem spomenika in končno vsem pokojnikovim tovarišicam in tovarišem za udeležbo pri odkritju. — Bog povrni stotero! — Julijana Gregorač, nadučiteljeva vdova, sedaj v Metliki.
Razgled po šolskem svetu.
—	Šolstvo v Galiciji napreduje počasi, a vendar častno. L, 1869., ko je prevzela dežela šolstvo, je bilo v celi deželi samo 2469 ljudskih šol s 3165 učitelji in 163.917 učenci. Poučevalo se je v teh šolah v večini le zimsko dobo, in še tedaj je bilo dovoljeno hoditi v šolo, kdor je hotel in kadar je hotel. Učiteljska plača je bila najmanjša 80 gld., a najvišja 130 gld., toda ta plača se je jako neredno plačevala in mnogi učitelji so morali hoditi od hiše do hiše ter prositi hrane, da so se preživljali oni čas, ko ni bilo rednega plačevanja, Še 1. 1880. je bilo v Galiciji nad 11% prebivalstva, starega nad 6 let, ki ni znalo ne pisati ne brati. V dobi 1874—1884 je izdal gališki deželni zbor za šolstvo nekaj nad 320.000 gld. In tega leta navaja štatistika še vedno nad 4 milijone analfabetov. — VI. 1906. je pa prispevala Gališka za šolstvo 14,463.000 K, povprečno pride na enega prebivalca K 1*60 davka za šolstvo; učiteljstva je bilo tega leta 11,903, povprečno pride ena učna oseba na 645 prebivalcev in povprečna plača ene učne osebe je znašala 1. 1906. — 988 K. —a.
—	Učitelji in učiteljice v Galiciji. Učiteljice v tej deželi dosezajo že 60% vseh učnih oseb, in sicer prevladujejo v večini mest. —a.
—	Henrik Scharrelmann, najbolj znani učitelj v Bremnu, je bil obsojen v denarno kazen 1000 mark. Med drugim tudi zaraditega, ker je označil oblastveno uvedeno knjigo kot mučilo za učitelja in učenca. — Tako visoko pač nobenega slovenskega učitelja ne bi mogli kaznovati, ker polovica niti toliko letne plače nima. — O, srečni Scharrelmann, ki te lahko kaznujejo na 1000 mirk!
—	Bosna in Hercegovina v šoli. Učitelj: Zdaj pa že lahko obravnavamo pri zemljepisju Bosno in Hercegovino kot avstrijski provinci? — Ravnatelj: Kaj vam v glavo ne pade, ljubi tovariš! Saj še nimamo nobenega odloka!	Er. L. St.
—	Meiuški „Schulverein" je ustanovil na Koroškem pet novih podružnic.
Dr. E. Berneker ne pride na mesto Jagicevo na dunajski univerzi. Berneker pojde v Vratislavo na pruskem Šleskem,
—	Uspeli češkega dela. Kakor znano, so Cehi uprizorili v vseh obmejnih krajih, kjer so v manjšinah in kjer jim nemške občine nočejo dati čeških ljudskih šol, stavko čeških otrok (okolo 1. decembra). Ustavili so štrajk šele, ko je bil rešen rekurz nemških občin zoper nalog deželne vlade, da morajo ustanoviti češke šole, in sicer i ešen v za Cehe pravičnem smislu. Sedaj pa so dobila vsa okrajna glavarstva na Severnem češkem nalog, da morajo ustanavljanje čeških ljudskih šol odločno pospeševati, kar bodo tudi storila in se bo že prihodnje leto ustanovilo več čeških šol. Take uspehe ima pokazati vztrajno in organizirano manjšinsko delo!
—	Uniforme za učitelje. C. kr. okr. šolski nadzornik Schvvahn na Dunaju je izdal za učitelje svojega okraja sledeči ukaz: bela, likana srajca, črna suknja. Dozdaj smo bili mnenja, da je važnejše stopiti pred otroke s toplim srcem in jasno glavo nego v fraku in šemiseti. Sicer je pa lažje presojati učiteljev frak nego učitelja samega.	—ij.
—	Dentsch-osterr. Lehrerbund je ustanovil dve štipendiji po 350 K za učiteljske sinove, ki absolvirajo svoje študije na praški nemški univerzi. Bilo bi posnemanja vredno!
Proti kocdukacijl sta se izjavila prof. Sachs na Columbia vseučilišču in profesor O 1 m s t r a d na Carnell vseučilišču v Ameriki.	—ij.
—	Koedukaeijo v 4. razredu meščanske šole v Presnici na češkem je dovolilo naučno ministrstvo.	—ij.
—	Slovanski dijaki so ustanovili na univerzi v Halle na Nemškem slovansko društvo, v iaterem so zastopani vsi slovanski dijaki.
Z gospodarskega polja.
= Monopol nžigalie v Avstriji. Dne
15. pret. m. se je vršila v trgovinskem ministrstvu na Dunaju seja, na kateri se je pre-tresaval načrt za uvedbo monopola užiaalic. Ta načrt bi imel obenem rešiti vprašanje uporabe belega fosforja, škodljivega delavcem. Avstrijska finančna uprava se že dlje časa bavi s proučavanjem, kako bi uvedla monopol užigalic. Sklenilo se je, da se v Avstriji ne smejo več graditi nove tvornice užigalic, dokler se ne izda nov zakon, tičoč se morebitne uvedbe monopola užigalic v Avstriji
= Deficit kraljevine Češke. Te dni
je bil v deželnem odboru češkem končno določen proračun za 1. 1909. Stroški so prora-čunjeni na K 93,387.453, prihodki pa na 71,269.682 K, potemtakem znaša primanjkljaj 22,117.771 K.
= Državna subvencija. Kmetijska družba kranjska je dobila za delno pokritje režijskih stroškov v 1908. letu 5000 K državne podpore, za izdajanje „Kmetovalca" p«. 4000 K.
Raznoterosti.
X Kako potuje prestolonaslednik po Ogrskem. Nedavno temu se je prestolonaslednik Fran Ferdinand mudil na Ogrskem P i tem pa je doživel neprijeten dogodek. V Pešti je prišel ravno s plesa pri grofu Kara-csonyu na kololvor, kjer so bili že zvečer obveščeni, da bo odpotoval. A ko je prišel tja, ni bil zanj pripravljen dvorni voz in je moral potovati v vagonu I. razreda, iz katerega je moral zopet ob 5. uri zjutraj prestopiti na drugi vlak, ker se vagon I. razreda, kjer je bilo še drugih potnikov, ni mogel priklopiti dunajskemu vlaku. Neki budimpeštanski list. pripominja na to, da bi se moglo ta dogodek nazvati demokratskim postopanjem, ko bi ne bilo znano, da se na Ogrskem vsakemu državnemu tajniku, ko potuje, priklopi na vlak salonski voz, da si more vsak veleposestnik ko-maudirati salonski voz — edino za bodočega vladarja Ogrske ni salonskega voza ter mora potovati slabše nego vsak državni tajnik, — Potem ni čudo — dostavlja list — da prestolonaslednik ne prihaja rad na Ogrsko.
X Krcmatorij v Budimpešti. Zdravstveni odsek mestnega glavarstva v Budimpešti je predlagal mestnemu zastopstvu, da se v Budimpešti zgradi krematorij, ki bo stal 300 tisoč kron.
X Petnajst metrov visok barometer s cevjo, ki ima v premeru 20 cm, postavijo v Faenci na Laškem v spomin Toricelliju, ki je izumil tlakomer.
X Velika dobrotniea. V Gradcu je umrla baronica Hermina Zois-Edelstein, ki je zapustila deželi 200.000 kron za umetniški d m, 70.000 kron za ustanove v vojaških šolah, svojo hišo v Gradcu pa rešilnemu društvu.
X Stalno češko gledališče na Dunaju. Iz Prage poročajo, da se ustanovi na Dunaju trajno češko gledališče. Potrebna glavnica 300.000 K je že pokrita.
X Listina iz Kristove dobe. „Ru-skija Vedomosti", glasilo vseučilišča v Moskvi, je prejela iz Damaska brzojavno vest, da so tamkaj v neki stari knjižnici našli rokopis, ki se razteza na Kristovo dobo in v katerem se nahajajo novi podatki o njegovem življenju. Rokopis ima 3116 strani. Podrobnosti še manjkajo.
X Nova bolezen. Iz Benetk javljajo:
V	okolici Bionbina se je pojavila nova bolezen, ki ji podlegajo zlasti žene v blagoslovljenem stanu in porodnice. Doslej je umrlo nad 200 žen».
X Koliko jajc znese kokoš? Na to
vprašanje ni možno dati natančnega odgovora, zakaj to odvisi od pasme, od oskrbovanja in drugih okolnosti. V jajčniku kokoši, ki pridao nese, se nahaja 600 jajčjih zarodov in ob normalnih razmerah, to je, če je kokoš zdrava in če se jo pravilno oskrbuje, znese tudi nekako tako število jajc. Različno stare kokoši znesejo tudi različno število jajc, in kakor poroča „Praktični kmetovalec", znese kokoš, potem ko je pričela nesti: prvo leto 15—20, drugo 100—120, tretje 120—135, četrto 100—115, peto 60—80, šesto 50—60, sedmo 35—40, osmo 15—20 in deveto 1—10 jajc, torej ves čas 496—600 jajc.
X Židovsko gledališče na Dunaju.
V	kratkem odprejo na Dunaju židovsko gledališče, kjer bodo uprizarjali komade židovskih avtorjev in dela narodno-židovske tendi-nce. Gledališče se otvori pod pokroviteljstvom židovskih poslancev.
Naročajte in širite naš list!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 3425/08.V Kranjsko.	29 1—1
N» dvorazredni ljudski šoli v Banjaloki se razpisuje v stalno nameščenje služba nadučitelju s postavnimi prejemki in z užitkom prostega stanovanja.
Prosilei, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 15. februarja 1909. 1.
C. kr. okr. šolski svej, v Kočevju, dne 5. januarja 1909.
St. 26.	80 1-1
Na petrazredni ljudski šoli v Loškem potoku se razpisuje v stalno nameščenje eno učno mesto.
Prosilei za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo r. državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da isajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službeni« potom tuuradno predlože do 20. februarja 1909. 1.
G. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 9. januarja 1909.
k. 859/m.	štajersko.	31 1—1
Na petrazrednl ljudski šoli pri Sv. Bnpertu v Slov. gor. ne namesti služba užiteljiee z rednimi dohodki po III. krajnem razredu stalno.
Bedno opremljene prošnje je vposlatl krajnemu šolskemu svetu Sv. Rupert v Slov. gor. do konca ja-n «arja 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet 8v. Lenart v Slov. gor., dne 30. decembra 1908.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi nepozabnega očeta, oziroma starega očeta in tasta, gospoda
Jožefa Čižek
nadučitelja v pokoju
izrekamo za mnogobrojne dokaze sočutja vsem prijateljem, sorodnikom in znancem presrčno zahvalo. Posebe se najudanejše zahvaljujemo kozjanskemu dekanu, čast. gosp. Marko Tomažiču za govor in vodstvo izprevoda, daljo častiti duhovščini domače in sosednih župnij za spremstvo, nadalje gosp. dr. Francu Jankoviču za izredno zdravniško pozornost za dolge bolezni pokojnikove. Srčna hvala gosp. Jos. Bailetu, c. kr. notarju in županu v Kozjem, kakor tudi čislanemu uradništvu kozjanskemu za prečastno spremstvo. Iskreno se zahvaljujemo domačemu učiteljstvu za vso naklonjenost, nadalje vsem gg. tovarišem, gospem in gospodičnam učiteljicam za častno udeležbo, gg. pevcem za genljivi žalostinki in končno vsem faranom za tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu.
Pilštanj, 12. januarja 1909. 28 i l	Žalujoči ostali.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26—2
Kolega!
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo. Cujte, kaj piše gca. učiteljica Frič-ova iz Slatenic: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi . to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: 1 kot suiai za celo strapazna bil« Z1'50 1 „ „ „ „ tonsko „ „S—
1 i, I, „ „ Ttnj» „ n ilO
1 » >. » „ lepi« „ „ 3— 1 « :„ » pnT^Ujo „ „ 3-10 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adolf Buchta v Kamenci, p. Sadek v Poličky, Oesko. 4 9-2
gjjggjggggggg-
Naprednem iičiteljstm!
Vsakdo bodi naročnik .Zavezinih' listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Naš denarni zavod.
(15) 12—2
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.-12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—lL7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. postne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih Tlog po 5°/0, oddala posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč iuvknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 78 h B , C , D S , F ,
a ,
H
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4,, I. nadstr.
18 „	n		17	m n	6	n	—	«	18.	n	3	n	56	n
24 .,			¿3		4		50		24.		4		—	
38 „			37		3		—■		38.		—		66	n
46 „			45		i		50	n	46.		1		81	rt
60 „			59		a		—		60.	n	—	n	70	n
70 „			«9		1		75		70.		1		4 a	
85 „	»	n n	84	»i >»	1		50	n	85.	n	1	n	26	n
mMiitHHniiiiHimiimiiiitiiimiiHHiHHiHimiimii'
Prodam takoj
novo hišo
t Krškem zraven meščanske šole in cerkve.
Josip Strgar
klepar v Krškem.
27 3-1
VERONIKA KMDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—3
Postrežba točna in solidna.
- GlaVna —i A. Slatnarjevih zvezkov. |
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najcenqje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
&g. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: ===== _3 Kolodvorske ulice št. 8.
Hiš®!
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljnbljan», Sr. Petra cesta
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-2 nogrami itd. itd. 4 a
Ceniki gratis in franko.
in»'.'1*
23 42-3
^ Modno blago #
volneno in pralno, dainsko in moško, platno, damasfi, namizni prti, brisače, blago za srajeein vsakovrstno drago platneno in pavolnato blago stalnobarvni
zefiri in barhetni flaneli
prekrasr" modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosfe piiporoča
Raipošiljatalca za platno in modna blaga
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
ca -BfSS SS&si nS8K58-
Mnogo pohvalnie.
Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K frank.}
Pišite po vzor««!
9 21—2
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ijubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
Rili L Ml
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna od* plačila ali liaposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.	1 5—s
Sajvečja tvornica na Jugu Avstrlj«
Jamstvo 6 let Eksport v vse dežele.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—3
S
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih eenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—3
Litograflja.
Poštna hranilnica št 76.307.
m m m
m m
m
m