Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 2, 103-120 (2000)H Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HStrokovni empirieno-raziskovalni prispevekH Vpliv izvajalske anksioznosti na uspe.nost glasbenega4nastopanja#4 KATARINA HABE Dom.aleH Povzetek: V prispevku sem sku.ala predstaviti vpliv izvajalske anksioznosti na uspe.nost solistieneg glasbenega nastopanja, pri tem sem upo.tevala notranje (lastno zadovoljstvo in preprieanje o lastno dobri izvedbi) in zunanje kriterije uspe.nosti (nagrade na tekmovanjih, uspe.no opravljene avdicije odmevnej.i solistieni nastopi). Izhajala sem iz raziskav, ki so bile izvedene na podroeju .portnI psihologije, in iz redkih raziskav, izvedenih v okviru psihologije glasbe. Raziskava je bila izvedena n .tudentih Akademije za glasbo, razdeljenih po spolu in smeri .tudija (in.trumentalisti, pedagogi). Z namen raziskave sem oblikovala Vpra.alnik izvajalske anksioznosti, pri eemer sem v tej raziskavo uporabila del vpra.alnika, ki se nana.a na izra.enost simptomov, in Vpra.alnik uspe.nosti glasbeneg nastopanja, ki meri razliene vidike solistienega glasbenega nastopanja. Rezultati so pokazali, da sI stopnja izvajalske anksioznosti povezuje z notranjimi kriteriji uspe.nosti glasbenega nastopanja, pro povezanosti z zunanjimi kriteriji uspe.nosti pa so bili nakazani le trendi povezanosti. Iz tega sem n podlagi teorije sklepala, da ima pri odnosu izvajalska anksioznost-uspe.nost pomembno vlogo kognicij kot mediatorp Kljuene besede: psihologija glasbe, trema, izvajalska anksioznost, uspe.nost solistienega glasbeneg nastopanj The interrelationship between performance anxiety and4efficiency of solo music performance4 KATARINA HABf Dom.ale, SloveniaH Abstract: The aim of the research was to study the influence of performance anxiety on efficiency o . solo music performance. Internal (self-contempt, positive self-evaluation) and external criteria (musiN cal rewards, successful solo performances, successful auditions) of efficiency of solo music perforN mance were taken into consideration. The research was grounded on studies from the field of sport. psychology and on the few studies that were carried out in the field of psychology of music. ThI research was conducted on 94 students of Music Academy, grouped by gender and field of stud *Naslov / address: Katarina Habe, univ. dipl. psih., Slom.kova 24, 1230 Dom.ale, Slovenija, e-mail:Hkathabe@hotmail.comH #Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u.H 104K. HabeH (instrumentalists, solo vocalists and composers vs. students of music teaching). The symptoms o . performance anxiety were measured by a part of the Performance Anxiety Questionnaire, and efficienc of solo music performance by the Efficiency of Music Performance Questionnaire. Both questionN naires were developed for the purpose of the study. The results reveal the interrelationship between thI internal criteria of efficiency in solo music performance and performance anxiety. On the other hand only trends of correlation were established between performance anxiety and the external criteria o . solo music performance. The research findings imply the important role of cognition as a mediatoQ between performance anxiety and performance efficiencyp Key words: psychology of music, performance anxiety, efficiency of solo music performancI CC=355 1 Opredelitev glasbenega nastopanja4 Glasbeno nastopanje lahko opredelimo kot glasbeno izvedbo v kombinaciji s socialni . momentom. Glasbena izvedba zajema tehnieni in interpretativni element. To pomeni da nas zanimata vpra.anji, na kak.en naein smo tehnieno izvedli skladbo in kak 1 smo bili preko interpretativnega elementa sposobni prena.ati emocionalna sporoeil na poslu.alce. preueevanjem glasbene izvedbe se v okviru glasbene psihologijI ukvarja kognitivna smer psihologije glasbenega nastopanja. Poglavitne temI raziskovanja so naertovanje glasbenega nastopa, konkretna glasbena izvedba . poudarkom na branju not a-vista, improvizacija, povratne informacije pri nastopanj in motorieni procesi ter evalvacija izvedbe (Gabrielsson, 1999). Socialni moment p vsebuje norme in pravila v zvezi s situacijo glasbenega nastopanja, razliene situacijI nastopanja in vpliv publikep Norme in pravila, povezane z nastopanjem, predstavljajo nekatere znaeilnosto socialnega vedenja, ki so bodisi napisana bodisi dogovorjena. Ko pride solist n oder, se prikloni, publika ob tem zaploska, ploska tudi takrat, ko na oder prihajaj 1 elani orkestra in ko pride dirigent. Med posameznimi stavki glasbenih del se nI ploska. Ob koncu izvedene skladbe se solist in dirigent, obrnjena k publiki, priklonita dirigent eestita solistu in prvemu violinistu, solist pa prav tako eestita prvem violinistu. V klasieni glasbi ima nastopanje vee pravil, saj ima precej dalj.o tradicijo tako se nekatere vedenjske etikete vleeejo skozi celotno zgodovino glasbeneg nastopanja, nekatere pa so se vmes tudi spremenile (Davidson, 1997). Pri jazz obstajajo dodatna specifiena, nenapisana pravila; vsakdo izmed nastopajoeih mor imeti mo.nost solistiene improvizacije. Dogovor glede poteka izvedbe je omogoeeU predvsem s pomoejo neverbalne komunikacije . Vsaka glasbena zvrst doloea poleg splo.no veljavnih tudi specifiena pravil in norme. Kot sem .e omenila, obstaja vee razlienih situacij glasbenega nastopanjap Loeimo lahko formalne in neformalne nastope, nastopanje v razlieno velikih skupinah nastopanje z namenom opravljanja avdicije, tekmovanje, izpit, koncert. Formalni iU Izvajalska anksioznost pri nastopanjuH1054 neformalni nastop sta opredeljena s strukturiranostjo situacije. Formalni nastop im nataneneje doloeena pravila in norme, neformalni nastop pa je bolj spro.een iU spontan, obieajno v manj.em krogu poznanih ljudi. Pri formalnem nastopu je eutito moeen pritisk obeinstva na izvajalca, zato pogosto vzbuja v posamezniku izvajalsk 1 anksioznostp Nastopamo lahko v razlieno velikih skupinah. Najbolj zahteven je vsekakoQ solistieni nastop, pri katerem smo popolnoma izpostavljeni kritiki publike, zato jI tovrsten naein nastopanja za veeino glasbenikov najbolj stresen. La.je je nastopati . komorni skupini in .e la.je v orkestru. Stopnja izvajalske anksioznosti pada X nara.eanjem .tevila nastopajoeih. Pri socialnem momentu je zelo pomemben vpli . publike. Po eni strani se nastopajoei publike boji, po drugi strani pa lahko v interakcijo z odzivom publike najvee dobi od nastopa. Ee se namree publika in nastopajoe o zlijeta, pride do nerazlo.ljivega pretoka kreativne energije, ki nastopajoeega iU poslu.alce napolnjuje z obeutkom sreee in popolnosti. Publika ima torej veasiO facilitacijski vpliv na nastop (Davidson, 1997). Res pa je, da je pogostokrat te.k 1 stopiti pred publiko, ker ve., da od tebe prieakuje najbolj.e, in se jo boji. razoearati prav tako pa te je strah razoearati sebep Uspe.nost glasbenega nastopanja4 Baldassare Castiglione (Lundeberg, 1999) je .e leta 1528 napisal pogosto citiran 1 knjigo Il libro del cortegiano, v kateri navaja, da so za uspe.en nastop pomembne tro stvari N Decoro (ponos) N Sprezzatura (non.alantnost) N Grazie (omikanost) p Decoro pomeni posameznikovo samozavest, posameznikov profesionalno ponos ter obeutek tehniene in interpretativne kompetentnosti, preprieanje o tem, d bo uspe.no izvedel nastop. Sprezzatura pomeni na nek naein flegmatienost gledI uspe.nosti izida nastopa. Pri nastopanju vedno obstaja mo.nost, da bo .lo neka narobe. Umetnik potrebuje neke vrste prezir do smrti, da lahko premaga izvajalsk 1 anksioznost. Temu lahko reeemo tudi pogum. To se vidi v non.alantnem naein obna.anja; nastopajei nam daje obeutek, da je nastopanje popolnoma naravna iU enostavna stvar, eeprav v sebi euti, da ga je strah. Sprezzatura pomeni tudi popoln 1 dajanje energije v nastop. Decoro in Sprezzatura pogostokrat rezultirata v Grazie bo.anski komponenti glasbe, ki se odra.a v nekem, z besedami nerazlo.ljivem vzdu.ju prisotnem ob res vrhunskih izvedbahp Kriterije uspe.nosti lahko razdelimo na zunanje in notranje. Med zunanjI uvr.eamo razliene nagrade na tekmovanjih, dobre ocene na izpitu, dobre kritike 1064K. HabeH uspe.no opravljene avdicije. Notranja kriterija pa sta predvsem lastno zadovoljstvo iU preprieanje o dobri izvedbi. V praksi lahko opazimo, da so pri izvajalcih zunanji iU notranji kriteriji pogosto neskladni. Posameznik zadostuje zunanjim kriterijem uspe.nosti kljub temu je sam pri sebi nezadovoljen in ni prepriean, da je resnieno uspe.no izvede skladbop Kje lahko i.eemo vzroke za to neskladje? Sodobna dru.ba postavlja v ospredjI zunanje kriterije uspe.nosti glasbenega nastopanja. Tako je .e otrok, ko stopi v ni.j 1 glasbeno .olo, postavljen pred dejstvo, da je pomemben dose.ek in ne toliko u.itekp To je za otroka velik problem, saj je osnovno naravnan tako, da preko igre spozn u.itek glasbe. Zelo pogosto se potem zgodi, da otroci zapustijo glasbeno .olo, in kaQ je najbolj .alostno, da kar za nekaj easa zgubijo veselje do glasbep Koncept uspe.nosti glasbenega nastopanja eedalje bolj izpodriva u.ivanje oI izvajanju glasbe. Zunanji kriterij uspe.nosti se postavlja v ospredje pred notranji . obeutki zadovoljstva ob dobri izvedbi. Gledano z vidika Maslowe hierarhije potreb je pri veeini glasbenikov v ospredju motiv po ugledu pred motivom samoaktualizacijep Dana.nja dru.ba je izrazito storilnostno naravnana, zato ni presenetljivo, da je tudo na glasbenem podroeju motiv po dose.ku pretirano poudarjan. Otroci so .e v ni.jo glasbeni .oli pod pritiskom star.ev in ueiteljev prisiljeni podlegati strogim kriterije . glasbene evalvacije in dokazovati svojo vrednost. Le redki posamezniki so rojeno nastopajoei, veeina se jih spretnosti uspe.nega nastopanja bolj ali manj uspe.no priuei pri eemer igrajo pomembno vlogo star.i in ueitelji. Kaj je tisto, kar dela posameznik uspe.nega nastopajoeega? Osnova, brez katere ne gre, so vsekakor ustrezne glasbenI sposobnosti, osebnostne znaeilnosti in motivacija glasbenikap Pri glasbenih sposobnostih je potrebno loeevati med splo.nimi in specifienimo glasbenimi sposobnostmi. Splo.ne glasbene sposobnosti naj bi bile inherentne vse . ljudem, variirala naj bi le intenzivnost izra.enosti. Specifiene glasbene sposobnosto pa so znaeilne za glasbenike (tonalne sposobnosti, ritmiene sposobnosti, kinestetienI sposobnosti, estetske sposobnosti, kreativne sposobnosti; Schuter-Dyson, 1999) p Posameznikov vrojen glasbeni potencial v veliki meri doloea uspe.nost glasbeneg nastopanja, vendar pa nikakor ni dovolj za napovedovanje uspe.nosti nastopanjap Glasbene sposobnosti so namree le grobi temelj uspe.nega glasbenega nastopanja predpogoj, brez katerega ne gre, vendar sam po sebi ni dovolj. Motivacija je usmerjena dinamiena komponenta vedenja. Ee jo sku.amo opredeliti v odnosu do sposobnosti lahko ugotovimo, da je motivacija tisto gonilo, ki posamezniku omogoei, da iztr. o svoje potenciale. Pri glasbenikih je .e posebej pomembna notranja motivacija, ko posamezniku omogoea, da vztraja v glasbi tudi v trenutkih zunanjega neuspehap Opa.amo pa lahko, da je bolj poudarjana zunanja motivacija (dose.ki, nagrade.). V povezavi z motivacijo je potrebno poudariti tudi pomembnost postavljanj ciljev, ki posameznika vzpodbujajo k napredku. Dobro si je postavljati kratkoroenI cilje, ki so hkrati dovolj visoki, da smo motivirani za napredek, po drugi strani p dovolj nizki, da jih lahko uspe.no uresnieimo in dobimo pozitivne povratnI Izvajalska anksioznost pri nastopanjuH1074 informacije. Cilji naj bi bili eimbolj nataneno doloeeni, kar pomeni tudi to, da so merljivo oz. da lahko preverimo, v kak.ni meri smo jih uresnieili. Predstavljati nam moraj 1 izziv, kar pomeni, da morajo biti malenkost vi.ji od ocenjene zmo.nosti. Easovno moraj 1 biti nataneno doloeeni kot dogoroeni, imeti pa moramo tudi vee kratkoroenih ciljevp Glasbenik mora biti predan uresnieevanju zastavljenih ciljev. Cilji morajo biti usmerjeno na izboj.anje nastopa ali na proces izvedbe doloeene naloge, giba. Priskrbeti so moramo sprotno povratno informacijo in biti pripravljeni prilagajati in spreminjati ciljep Imeti moramo izdelano strategijo in naert za uresnieitev vsakega cilja, ki naj bo izdelan tako za vadbo kot tudi za nastop (Green in Gallwey, 1986). Naj omenim .e to, da jI tudi pri vrhunskih glasbenikih moeno prisotna storilnostna motivacija, ki vkljueujI posameznikovo .eljo po napredovanju in uspehu. Atkinson (cit. po Motte-Haber, 1990 opredeli storilnostno motivacijo kot konfliktno situacijo, saj vzbuja hkrati upanje n uspeh in strah pred neuspehomp Weiner (cit. po Motte-Haber, 1990) navaja, da so uspe.ni posamezniki notranjI motivirani, uspeh pripisujejo sebi, neuspeha se ne bojijo in ga pripi.ejo nakljuejup Neuspe.ni posamezniki pa so zunanje motivirani in uspeh pripi.ejo nakljueju. Pro uspe.nosti glasbenega nastopanja nikakor ne smemo pozabiti vpliva osebnostniO znaeilnosti. Le-te so zelo zanesljiv prediktor glasbenega uspeha z vidika zunanjiO kriterijev. Za vrhunske glasbenike je pogostokrat znaeilna moena osebnostn integriranost, introvertnost v smislu samozadostnosti, neodvisnost, senzitivnost iU anksioznost v smislu kreativnega potenciala. Seveda obstajajo razlike med razlienimo skupinami izvajalcev, prav tako se pojavljajo razlike med vrhunskimi iU povpreenimi nastopajoeimi (Kemp, 1997) p Eysenck (cit. po Musek, 1998) navaja, da je psihoticizem morda temeljno osebnostni substrat genialne ustvarjalnosti. Ee pogledamo faktorsko sestavo, nam jI jasno, zakaj pride do tak.nih rezultatov. Faktor psihoticizma zajema maskulinost avanturizem, visoke aspiracije, manipuliranje, dominantnost, agresivnost. VsI navedene lastnosti so res pogoste pri vrhunskih glasbenikih, vendar na specifieeU naein . s pozitivnim predznakom. Tako bi te.ko govorili o psihoticizmu, eepra . faktorska struktura ka.e na to. Oeitno je tovrsten naein osebnostne strukture potrebeU za vrhunsko ustvarjanje. V okviru osebnostnih znaeilnosti je pomembno omeniti tudi pomeU samozaupanja. Branden (cit. po Kohut, 1992) pravi, da je samozaupanje povezan celota samozavesti in samospo.tovanja. V najveeji meri temelji na evalvaciji na.iO preteklih nastopov in na izku.njah s pomembnimi ljudmi v na.em bli.njem socialne . okolju. Ee so na.e ocene veeinoma pozitivne, to vzpodbuja samozavest iU samospo.tovanje. Samozaupanje je kljue elovekovega psihienega razvoja iU motivacije. Veeina raziskav (Cox in Kenardy, 1993; Vieie, 1998) potrjuje pomembn 1 povezanost med razlienimi konstrukti samozaupanja in uspe.nostjo. Temel posameznikovega samozaupanja je njegova samopodoba. Ta ima neposreden vpli . na na. potencial za uspe.no nastopanje, ki temelji na preprieanju, ali vidimo sebI 1084K. HabeH kot uspe.nega ali kot neuspe.nega nastopajoeega. Pri uspe.nih glasbenikih opazim 1 veliko mero samospo.tovanja, ki pripomore k posameznikovemu zaupanju v lastnI sposobnosti, s tem k manj.i negotovosti vase in k manj.i izvajalski anksioznostip Navedene znaeilnosti so pomembne za uspe.no glasbeno nastopanje, vendaQ so v veeji meri moeno inkorporirane v nas in jih te.ko spreminjamo. Poglejmo pa so .e nekaj ve.ein uspe.nega nastopanja, ki se jih lahko naueimo. Osredotoeila se bo . na sposobnost koncentracije in na trening obvladovanja treme in zmanj.evanj izvajalske anksioznosti. Ne smemo pozabiti, da se ve.eine uspe.enega glasbeneg nastopanja moeno prepletajo z navedenimi znaeilnostmi, ki so bolj rigidne, in d vplivanje na ve.eine posledieno lahko vodi tudi do sprememb v sposobnostih osebnostnih znaeilnostih in motiviranosti glasbenikap Dobra koncentracija pomeni popolno osredotoeenje na doloeen cilj. Tak niv 1 koncentracije naj bi bil pogojen z interesom in navdu.enjem za doloeeno stvarp Tovrstni koncentraciji pravimo naravna koncentracija. Proces naravne koncentracijI zajema .tiri faze; fazo usmerjene pozornosti, ki zahteva samodisciplino, fazo interesa ki zahteva notranjo motivacijo, fazo vsrkanja, ki predpostavlja osredotoeenje n doloeeno stvar do te mere, da je potreben .e zelo moeen distraktor, da nas odvrne oB cilja, in fazo spojitve z izku.njami, ki zahteva popolno integracijo telesa in duha, pro eemer posameznik, in.trument in glasba delujejo kot eno. Izvajalec, ki je sposobeU dobre koncentracije, se popolnoma preda glasbi, ki jo izvaja. Celotna njegov pozornost je usmerjena na telesno in du.evno usklajeno do.ivljanje glasbe posameznikove psihomotoriene spretnosti s tehnienimi zahtevami skladbe s 1 avtomatizirane do mere, da lahko pozornost usmeri na ekspresivni element. Ee jI posameznikova pozornost tako popolno usmerjena v glasbo, je tudi vzburjenjI optimalno, kar pomeni, da kveejemu izbolj.a nastop. Posameznik se ne ukvarja X notranjim glasom, ki ga opozarja na mo.nost napak, na kritiko publike, na strah preB neuspehom. Gre za ozko pozornost, ki je usmerjena izkljueno na glasbeno aktivnostp Kot sem omenila .e v zaeetku navajanja dejavnikov uspe.nega glasbeneg nastopanja, imajo pomemben vpliv na uspe.nost glasbenega nastopanja star.i, ueiteljo in vrstniki (Hargreaves, 1997). Le.ti so namree tisti, ki v najveeji meri doloeaj 1 oblikovanje samopodobe nastopajoeega. Glasbeniku ves eas dajejo bodisi verbalne bodisi neverbalne informacije o lastni uspe.nosti, ki jih posameznik seasom inkorporira in se zaene resnieno obna.ati v skladu s ponotranjeno predstavop Trema in izvajalska anksioznost4 Pri opredeljevanju treme in izvajalske anksioznosti naletimo na terminolo.ko zmedop Izraz izvajalska anksioznost (performance anxiety, stage fright) sem povzela iX tuje literature, kjer termin opredeljuje situacijsko manifestacijo anksioznosti, ki jI povezana s strahom pred tem, da bi se zmotili oz. naredili napako, ali da ne bi bilo sposobni nadzorovati svojih dejanj pred drugimi ljudmi (Havas, 1973; Riffe, 1987e Izvajalska anksioznost pri nastopanjuH1094 cit. po Habe, 1998). Wilson (1995) definira strah pred nastopanjem kot pretiran veasih popolnoma onesposabljajoe strah pred nastopanjem pred publiko, katereg ne do.ivljajo samo amaterji, temvee tudi uveljavljeni in izku.eni glasbeniki. Veein literature o izvajalski anksioznosti se usmerja predvsem na negativne posledicI pretiranega vzburjenja. Nekateri avtorji sicer loeujejo adaptivno, maladaptivno iU reaktivno anksioznost, pri eemer trema predstavlja adaptivno in reaktivno oblik 1 anksioznosti, izvajalska anksioznost pa maladaptivno obliko. Razlike med tremo iU izvajalsko anksioznostjo so kvalitativne in kvantitativne narave. Gre za fenomena ki ju lahko definiramo na kontinuumu vzburjenja. Trema pomeni optimalen niv 1 vzburjenja, pripomore h kvaliteti nastopa, s tem da zagotavlja dodaten vir energije ki se odra.a v naboju nastopa v .ivo, kar je opazno predvsem v interpretativne . elementu in v bolj.i koncentraciji. Za tremo je znaeilno, da jo do.ivljamo kratek ea. pred nastopom, med samim nastopom pa postopoma izgine. Je normalen pojav, ko ima pozitiven vpliv na nastop. Izvajalska anksioznost pa je patolo.ki pojav, ki im negativen vpliv na nastop. Predstavlja pretirano stopnjo vzburjenja, ki negativn 1 vpliva na izvedbo. Izra.enost simptomov je tako moena, da anksioznost obvladujI na. nastop. Pojavljajo se spominske napake, te.ave s koncentracijo, osredotoeanjI na tehnieni element izvedbe in zanemarjanje interpretativnega elementa. Izvajalsk anksioznost vztraja tudi med samim nastopom, do.ivljamo jo celo po nastopup Zelo pomembno je, da se glasbenik zaveda razlike med tremo in izvajalsk 1 anksioznostjo (Habe, 1999), saj imata zelo razlieen vpliv na uspe.nost izvedbe. N splo.no so glasbeniki preprieani, da imajo simptomi, ki nastanejo ob poveeane . vzburjenju pred nastopom, negativen vpliv na uspe.nost nastopa. Da bi .e posebe poudarila razliko med pozitivnimi in negativnimi vplivi poveeanega vzburjenja, se . za pozitiven vpliv na podlagi obstojeee literature (Atkinson, 1993; Cox in Kenardy 1993; Milivojevia, 1993; Nagel, 1993; Ross, 1994; Vargas, 1996; Ashley, 1996; May 1996; Hargreaves, 1997; vse cit. po Habe, 1998) uporabila termin trema, za negativeU vpliv pa izvajalska anksioznostp Strinjati se moram, da ima pri uspe.nosti izvedbe obvladovanje izvajalskI anksioznosti resnieno pomembno vlogo, vendar pa nikakor ne tako velike, kakoQ menijo glasbeniki. Izvajalska anksioznost je pogosto le simptom pomanjkanja katerI izmed .e navedenih temeljnih ve.ein nastopanja, npr. koncentracije, samozaupanjap Izvajalska anksioznost ima lahko torej zelo heterogen izvorni znaeaj, ki se g glasbeniki sploh ne zavedajo. Zato je pogosto tako te.ko odpravljati bodisi somatskI bodisi kognitivne simptome. Obieajno so v raziskavah veeinoma navedeni fiziolo.ko simptomi, kot so potenje in tremor rok, hitro bitje srca in napetost v .elodcu (Habe 1998), mentalne predstave pred nastopom so v najveeji meri povezane z razmi.ljanje . o eimbolj.i izvedbi ter o nastopu samem, vrivajo pa se tudi misli o mo.nih napakahp Nekateri avtorji tako loeujejo kognitivne in somatske simptome izvajalskI anksioznosti, vendar zaenkrat dvokomponentnost izvajalske anksioznosti .e no potrjenap 1104K. Habx Tudi o vzrokih izvajalske anksioznosti so preprieanja .e vedno razliena, eepra . je najbolj veljavno - potrjujejo ga tudi raziskave (Habe, 1998) - da je izvajalsk anksioznost pogojena s socialnimi dejavniki. Prieakovanja star.ev, profesorjev vrstnikov, publike postavljajo pred posameznika visoke zahteve, ki jih le-ta ponotranjo v obliko notranjega kritika. Izvajalska anksioznost je situacijsko pogojena in variir iz situacije v situacijo (vaja, skupinski nastop, solistieni nastop). Izvajalska anksioznos1 nara.ea s .tevilom in pomembnostjo poslu.alcev in upada s .tevilom sonastopajoeiO (Cox in Kenardy, 1993; Habe, 1998) p Strategije zmanj.evanja izvajalske anksioznosti so .tevilne in pogosto povzetI iz skupine strategij uspe.nega obvladovanja stresa. V grobem loeimo dva pristopa in sicer medikamentozni pristop z uporabo beta blokatorjev in psiholo.ki pristop X uporabo .tevilnih psiholo.kih prijemov. Medikamentozna terapija je obieajno prece ueinkovita, vendar je za .tevilne terapevte vpra.ljiva zaradi negativnih ueinkovp Psiholo.ke tehnike pogosto navajajo uporabo behavioralne terapije (sistematien 1 desenzitizacijo, kognitivno restrukturiranje), hipnoterapije in Aleksandrove tehnikep Na tem mestu naj omenim, kako pomembna je preventiva izvajalske anksioznosti . ni.jih glasbenih .olah. Zgoraj omenjene tehnike so namree .e kurativa, simptomi s 1 .e prisotni in jih je treba zdravitip Povezanost stopnje vzburjenja z uspe.nostjo izvedbe4 eeina glasbenopsiholo.kih raziskav, ki se navezujejo na raziskovanje odnosa meB stopnjo vzburjenja oz. anksioznostjo in uspe.nostjo izvedbe, izhaja iz raziskav, ki s 1 bile izvedene v .portni psihologiji. Med raziskavami pogostokrat prihaja d 1 neenotnosti v uporabi terminov vzburjenje, aktivacija in anksioznost, zato je tudi . moji predstavitvi zaznati terminolo.ko neenotnost. Sprva se bom osredotoeila n fiziolo.ki vidik, torej na nivo vzburjenja, kasneje pa bom vkljueila tudi komponent 1 kognicije, ki igra pri glasbeni izvedbi pomembno vlogo. Kot sem .e omenila, st trema in izvajalska anksioznost dve razlieni toeki na kontinuumu vzburjenja, zat 1 bom v naslednjem poglavju govorila o povezanosti uspe.nosti izvedbe s stopnj 1 vzburjenja. V nadaljevanju bom predstavila kronolo.ki razvoj teorij in modelov 1 povezanosti stopnje vzburjenja z uspe.nostjo izvedbep Teorija gona predpostavlja linearno povezanost vzburjenja in kvalitete izvedbee pomeni, da naj bi vi.ji nivo vzburjenja zagotavljal bolj.o izvedbo. Z mnogimo eksperimenti so dokazali, da odnos med vzburjenjem in izvedbo ni linearen, pae p ima obliko obrnjene erke U. V pogojih zelo velikega vzburjenja namree spet prihaj do upada ueinkovitosti izvedbe, tako kot pri majhnem vzburjenju. Hipoteza o obrnjeni U-krivulji je utemeljena na podlagi Yerks - Dodsonoveg zakona, ki razlaga tudi, da je preprosta navada lahko naueena v pogojih visokI stimulacije, kompleksna navada pa v pogojih nizke stimulacijep Oxedine (cit po Vieie, 1998) je dodal .e naslednji predpostavki: visok niv 1 Izvajalska anksioznost pri nastopanjuH1114 vzburjenja je potreben za optimalen nastop pri uporabi grobih motorienih ve.ein enako visok nivo vzburjenja pa moti fino motoriko, kompleksne ve.eine, koordinacij 1 in koncentracijop eeina novej.ih raziskav ka.e na veedimenzionalen odnos med vzburjenje . in uspe.nostjo izvedbe. Wilson (cit. po Hargreaves, 1998) predlaga tridimenzionaln 1 raz.iritev Yerks . Dodsonovega zakona, prirejenega za glasbeno populacijo. V svoje . modelu sku.a integrirati tri glavne izvore stresa pri glasbeni izvedbi, ki variiraj 1 neodvisno drug od druge. Po njegovem je optimalen nastop odvisen od N izra.enosti anksioznosti kot poteze (osebnostna nagnjenost) N situacijskega stresa N zahtevnosti kot nalogep Z modela lahko razberemo, da bodo moeno anksiozni posamezniki najbolj. I nastopali, ko bo njihova naloga enostavna in situacija spro.eena, medtem ko bod 1 manj anksiozni posamezniki bolje nastopali, ko bo njihova naloga zahtevnej.a in b 1 tudi situacija sama bolj stresna. V okviru veedimenzionalnih modelov naj omenim Hardy-Parfittov modelHkatastrofe iz leta 1991. Ta model poleg osnovnega odnosa med vzburjenjem in izvedb 1 vna.a .e dimenzijo kognitivne anksioznosti. Avtorja pravita, da odnos obrnjene U2 krivulje dr.i le v pogojih nizke kognitivne anksioznosti. V pogojih visoke kognitivnI anksioznosti pa pride pri poveeanju vzburjenja do nenadnega in obeutnega upad uspe.nosti izvedbe. Znotraj Hardy.Parfittovega modela se somatska anksioznos1 nana.a na fiziolo.ko vzburjenje, kognitivna anksioznost pa na skrbi glede uspe.nosto nastopa in socialne posledice v primeru, da se bomo zmotilip Zanimiv eksperiment o povezanosti stopnje vzburjenja in uspe.nosti je izvede Fenz (1988). Ugotovil je, da bolj izku.eni padalci dose.ejo vi.ek vzburjenja tik preB izvedbo, manj izku.eni padalci pa ravno v easu izvedbe. Podobno zasnovano raziskav 1 je na populaciji glasbenikov izvedel Salmon (cit. po Hargreaves, 1997). Potrdil jI Fenzove ugotovitve. .tudenti, ki so bili bolj izku.eni, so vrhunec anksioznosto do.ivljali tik pred nastopom, manj izku.eni .tudenti pa so do.ivljali vrhune anksioznosti med samim nastopomp ieie (1998) navaja, da kljub vsem dodatkom veedimenzionalnosti .e vedn 1 marsikatera raziskava kvantitativnega tipa ka.e, da ni razlik v intenzivnosto (kognitivne ali somatske) anksioznosti med vrhunskimi in povpreenimi .portniki alo med zmagovalci in pora.enci. K razlagi veedimenzionalnosti fenomena se jI pridru.ilo tudi kvalitativno usmerjeno preueevanje - ponavadi so to intervjuji . .portniki. Jones in sodelavci (cit. po Vieie, 1998) na podlagi svojih raziskav navajajo da je pomembno, kako .portniki interpretirajo razlieno intenzivnost anksioznosti, ko jo obeutijo. Vrhunski .portniki jo, poenostavljeno povedano, ponavadi interpretirajo kot da jim bo anksioznost .e dodatno pomagala pri nastopu, povpreeni pa, da jim b 1 1124K. HabeH .kodila. Pri razvoju anksioznosti in pri razmerju anksioznosti z uspehom je tore pomemben mediator, misel, kognicija oziroma posameznikova ocena lastnih obeutijp Isti avtorji so opozorili .e na eno razliko, ki je sicer kvantitativne narave. Pravijo, d je ob isti intenzivnosti kognitivne anksioznosti njena pogostost velikokrat kljuena z razlikovanje med vrhunskimi in povpreenimi .portniki. Zgoraj omenjene ugotovitvI raziskav, izvedenih na populaciji .portnikov, bi bilo zanimivo preveriti tudi n populaciji glasbenikov, kajti po izjavah glasbenikov bi lahko sklepali, da tudi pro njih prihaja do podobne situacije kot pri .portnikihp Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost razlienih vidikov uspe.nosto glasbenega nastopanja z izvajalsko anksioznostjo, pri eemer sem se osredotoeila n odnos izvajalska anksioznost - zunanji in notranji kriteriji uspe.nosti glasbeneg nastopanja. Zgledovala sem se po raziskavah, narejenih v okviru .portne psihologije saj tudi v tuji glasbenopsiholo.ki literaturi zaenkrat .e nisem zasledila raziskav 1 povezanosti izvajalske anksioznosti z uspe.nostjo glasbenega nastopanja. Izjema s 1 raziskave, ki so bile izvedene s pomoejo fiziolo.kih meritevp Metoda4 Udele.enci4 .tudentje drugih, tretjih in eetrtih letnikov Akademije za glasbo v Ljubljani v .olske . letu 1998-99 (N = 94); sodelovalo je 60 .ensk in 34 mo.kih; v raziskavo so bilo vkljueeni in.trumentalisti in solopevci (N = 59) ter glasbeni pedagogi (N = 35) p In.trumenti V namen raziskave sem oblikovala Vpra.alnik izvajalske anksioznosti, ki zajema glavnih podroeij izvajalske anksioznosti: do.ivljanje izvajalske anksioznosti pogostost in ueinkovitost doloeenega vedenja pred nastopom, vpliv razlieniO dejavnikov na izvajalsko anksioznost, valenco in intenzivnost vpliva izvajalskI anksioznosti na solistieen nastop, naeine obvladovanja izvajalske anksioznosti, teQ Vpra.alnik uspe.nosti glasbenega nastopanja, ki zajema pokazatelje uspe.neg solistienega nastopa, dejavnike, ki pripomorejo k uspe.nosti, eas ocenjevanj uspe.nosti, upo.tevanje lastnega oz. mnenja drugih pri ocenjevanju uspe.nosti strogost kriterijev ocenjevanja uspe.nosti, lastne predstave in predstave drugih 1 na.i uspe.nosti, strategije preverjanja uspe.nosti in njihovo ueinkovitost in zunanjI kriterije uspe.nosti solistienega glasbenega nastopa (pomembnej.i solistieni nastopi opravljene avdicije, dose.ki na tekmovanjih). Postavke so poskusne osebe ocenjevalI na 5-stopenjski lestvicip Izvajalska anksioznost pri nastopanjuH1134 Postopek Vpra.alnika sta bila aplicirana skupinsko v okviru raziskave za magistersko nalogo v vsakem letniku posebej. .tudenti so re.evali individualno najprej Vpra.alni uspe.nosti glasbenega nastopanja in nato Vpra.alnik izvajalske anksioznosti. V .tudijio sem sku.ala preveriti naslednje hipoteze - Hipoteza 1: Obstaja pomembna povezanost med stopnjo izvajalske anksioznosto in stopnjo uspe.nosti glasbenega nastopa po zunanjih kriterijih (.tevilo nagraB na razlienih tekmovanjih, uspe.no opravljene avdicije, samostojni solistieno koncerti) p - Hipoteza 2: Obstaja pomembna povezanost med stopnjo izvajalske anksioznosto in stopnjo uspe.nosti glasbenega nastopa po notranjih kriterijih (samopodob nastopajoeega) p - Hipoteza 3: Obstaja pomembna povezanost med stopnjo izvajalske anksioznosto in stopnjo ueinkovitosti strategij preverjanja uspe.nostip Rezultati4 Zaradi ob.irnosti celotnega sklopa rezultatov sem se iz praktienih razlogov odloeil za predstavitev poglavitnih rezultatov (celoten prikaz razultatov Vpra.alnik uspe.nosti glasbenega nastopanja in statistieno pomembnih povezav stopnje izvajalskI anksioznosti z razlienimi postavkami uspe.nosti glasbenega nastopanja). Rezultato 5.00 . M 1. Kakovost tehniene izvedbeE 4.50 . 2. Kakovost interpret. IzvedbeE 4.00 . 3.50 . 3. Kakovost spominskeE zanesljivostiE 4. Velik aplavzE 3.00 . 2.50 . 5. Pohvale laienih poslu.alcev 2.00 . 1.50 . 6. Pohvale ljudi, katerih mnenjeE cenimoE 7. Obeutek lastnegaE 1.00 . zadovoljstvaE 8. Obeutek izvedbi po najbolj.ihE zmo.nostihE Slika 1: Prikaz pokazateljev uspe.nosti solistienega glasbenega nastopaH 114K. HabeH so bili obdelani s programskim paketom SPSS. Izraeunala sem osnovne statistienI parametre (mere centralne tendence, standardno daviacijo, napako ocene, asimetrij 1 in splo.eenost). Za preverjanje hipotez sem uporabila Kendallow korelacijski koeficient za raeunanje pomembnosti razlik med dvema odvisnima vzorcema pa Wilcoxono . test ekvivalentnih parov. Neparametriene teste sem uporabila zaradi asimetrienI distribucije rezultatovp Iz slike 1 je razvidno, da so najmoeneje izra.eni pokazatelji uspe.neg solistienega nastopa kakovost interpretativne izvedbe (M=4.48), pohvale ljudi, kateriO strokovno mnenje cenimo (M=4.37), in obeutek lastnega notranjega zadovoljstv (M=4.34). Najslab.e izra.ena pokazatelja uspe.nosti solistienega nastopa pa sta veli aplavz (M=3.31) in pohvale laienih poslu.alcev (M=3.14) p Na sliki 2 lahko vidimo, da so vsi navedeni dejavniki precej moeno zastopano pri moei vpliva na uspe.nost glasbenega nastopa. Na uspe.nost glasbenega nastopanj najmoeneje vpliva stopnja koncentracije (M=4.49), sledijo stopnja tehniene (M=4.32 in interpretativne pripravljenosti (M=4.36) ter spominska zanesljivost (M=4.37), nat 1 pa stopnja samozavesti (M=4.27) p Najmanj.i vpliv naj bi imele predhodne pozitivne ali negativne izku.njI (M=3.57) in vi.ina predhodno postavljenih ciljev (M=3.70) p Iz slike 3 lahko razberemo, da najvee .tudentov ocenjuje uspe.nost nastop takoj po njem (M=4.213), najmanj pa je tistih, ki nikoli (M=1.277) ali .ele eez neka dni (M=2.500) ocenjujejo uspe.nost nastopap Slika 4 nakazuje, da je najbolj ueinkovita strategija preverjanja uspe.nosto pogovor z ljudmi, katerih strokovno mnenje cenimo (M=4.202), sledi pogovor X 5.00 . 4.50 . 4.00 . 3.50 . 3.00 . 2.50 . 2.00 . 1.50 . 1.00 . M 1. Stopnja tehniene pripravljenostiE 2. Stopnja interpretativne pripravljenostiE 3. Stopnja spominske zanesljivostiE 4. Stopnja mentalne pripravljenosti E 5. Stopnja koncentracijeE 6. SamozavestE 7. Stopnja motivacijeE 8. Stopnja tremeE 9. Vi.ina predhodno postavljenih ciljevE 10. Predhodne + ali - izku.njeE Slika 2: Prikaz dejavnikov, ki vplivajo na uspe.nost glasbenega nastop/ 5.00 . 4.00 . 3.00 . 2.00 . 1.00 . Izvajalska anksioznost pri nastopanjuH11 f 1. .e med nastopom samim 2. Takoj po nastopu 3. Nekaj ur po nastopu 4. Naslednji dan 5. Eez nekaj dni 6. Nikoli M Slika 3: Prikaz easa ocenjevanja uspe.nosti nastopaH 5.00 . 4.00 . 3.00 . 2.00 . 1.00 . 1. Miselno analiz.celotnega nastopaE 2. Miselno analiz.pos. vidikov nastopa (tehn., interpret.izvedb)E 3. Analiziranje nastopa s pomoejo avdio ali video posnetkovE 4. Analiz. posam. elementov s pomoejo avdio ali video posnetkovE 5. Pogovor z ljudmi, katerih strokovno mnenje cenimoE 6. Pogovor z glasbenimi kolegiE Slika 4: Prikaz ueinkovitosti strategij preverjanja uspe.nosti glasbenega nastopanjaH glasbenimi kolegi (M=3.947) in miselno analiziranje posameznih vidikov nastop (M=3.915). Najmanj ueinkovito je analiziranje celotnega nastopa (M=3.021) al o posameznih elementov s pomoejo avdio-video posnetkov (M=3.053) p Tabela 1: Prikaz pomembnosti razlik med upo.tevanjem lastnega mnenja in mnenjaH drugih pri ocenjevanju uspe.nosti nastopanjaH M1 M2 z p 27.91 31.89 -0.7812 0.4347 Tabela 1 ka.e, da ni bistvenih razlik pri upo.tevanju lastnega mnenja (4.074 oz. mnenja drugih (4.160) pri ocenjevanju uspe.nosti nastopa. Oba kriterija kar prece upo.tevamo p 1164K. Habx Tabela 2: Prikaz pomembnosti razlik med strogostjo lastnih kriterijev in kriterijev drugihHpri ocenjevanju uspe.nosti nastopanjaH M1 M2 z p 37.31 32.44 -2.3350 0.0195 Iz tabele 2 je razvidno, da so lastni kriteriji ocenjevanja uspe.nosti (4.234 stro.ji kot kriteriji drugih (3.915) p Tabela 3: Prikaz pomembnosti razlik med lastnim mnenjem in mnenjem drugih oHuspe.nosti na.e solistiene izvedbeH M1 M2 z p 30.61 29.00 -5.8819 0.0000 Tabela 3 ka.e, da so posameznikove lastne predstave o uspe.nosti njegoveg nastopanja slab.e (3.5) kot predstave drugih (4.096) p Tabela 4 nam ka.e, da zunanji kriterij uspe.nosti glasbenega nastopanja no povezan s stopnjo izvajalske anksioznosti, s spolom, s strategijami preverjanj uspe.nosti in njihovo ueinkovitostjo, povezuje pa se s smerjo .tudija, s samopodob 1 nastopajoeega (lastno mnenje o lastni uspe.nosti . jaz, mnenje drugih o na.i uspe.nosto . drugi) p Iz tabele 5 lahko vidimo, da se samopodoba nastopajoeega povezuje . kakovostjo spominske zanesljivosti, s pohvalami ljudi, katerih strokovno mnenjI cenimo, z obeutkom lastnega notranjega zadovoljstva in z obeutkom, da je posamezni nastop izvedel po svojih najbolj.ih zmo.nostih ( navajani dejavniki predstavljaj 1 pokazatelje uspe.nosti solistienega glasbenega nastopa), s samozavestjo in stopnj 1 motivacije kot predstavniki dejavnikov, ki vplivajo na uspe.nost glasbeneg nastopanja, z zunanjim kriterijem uspe.nosti glasbenega nastopanja in z anksioznostjop Iz tabele 6 je razvidno, da je izvajalska anksioznost statistieno pomembn 1 Tabela 4: Prikaz statistieno pomembnih povezav med razlienimi postavkami, ki se nana.ajoHna dejavnike uspe.nosti glasbenega nastopanja, na pokazatelje uspe.nega nastopanja, naHstrategije uspe.nosti glasbenega nastopanja in na ueinkovitost strategij preverjanjaHuspe.nosti glasbenega nastopanja, in zunanjim kriterijem uspe.nosti nastopanja terHanksioznostjo, smerjo .tudija in spolomH USPEH t p PRED MED -0,1133 -0.1091 0.164 0.180 PO SPOL -0.1285 0.1717 0.116 0.081SMER DRUGI JAZ -0.3463 0.2039 0.2366 0.000 0.029 0.012 USPEH t p STRATEGIJE 0.1533 0.066 8,1.29,726 . STRATEGIJ 0.1484 0.074 Izvajalska anksioznost pri nastopanjuH1174 Legenda PRED: stopnja izvajalske anksioznosti pred nastopo . MED: stopnja izvajalske anksioznosti med nastopo . PO: stopnja izvajalske anksioznosti po nastop SMER: smer .tudija (in.trumentalisti, solopevci in komponisti ter pedagogi DRUGI: mnenje drugih o uspe.nosti na.ega nastopanj JAZ: lastno mnenje o uspe.nosti na.ega nastopanj Tabela 5: Prikaz statistieno pomembnih povezav anksioznosti, zunanjega kriterija uspe.nostiHin razlienih postavk, ki se nana.ajo na dejavnike uspe.nosti glasbenega nastopanja, naHpokazatelje uspe.nega nastopanja, z lastno samopodobo uspe.nosti solistienega glasbenegaHnastopanjaH 6$0232'2%$1$6723$-2(*$ $ t p (lastno mnenje o uspenosti) Kakovost spominske zanesljivosti. 0.2043 0.029 Pohvale ljudi, katerih strokovno mnenje cenimo. 0.1857 0.051 2E.XWHNODVWQHJDQRWUDQMHJD]DGRYROMVWYDH 0.2547 0.007 2E.XWHNGDVHPQDVWRSL]YHGHOSRVYRMLKQDMEROMaLK]PRaQRVWLKH 0.1802 0.053 Samozavest. 0.2392 0.011 Stopnja motivacije. 0.2989 0.001 Zunanji kriterij uspenosti. 0.2366 0.012 Anksioznost (skupni rezultat). -0.2725 0.001 Anksioznost PRED. -0.3005 0.000 Anksioznost MED. -0.3235 0.000 Tabela 6: Prikaz statistieno pomembnih povezav izvajalske anksioznosti z razlienimiHpostavkami, ki se nana.ajo na dejavnike uspe.nosti glasbenega nastopanja, na pokazateljeHuspe.nega nastopanja, na eas preverjanja uspe.nosti glasbenega nastopanja .H IZVAJALSKA ANKSIOZNOST t p Velik aplavz. 0.1982 0.011 Predhodne pozitivne ali negativne izkunje. 0.2222 0.004 Stopnja treme. 0.3678 0.000 Preverjanje uspenosti med nastopom. 0.3164 0.000 Preverjanje uspenosti takoj po nastopu. 0.2452 0.002 Osebno mnenje o uspenosti lastnega nastopanja. -0.2725 0.001 povezana z velikim aplavzom kot pokazateljem uspe.nosti glasbenega nastopanja, . predhodnimi pozitivnimi ali negativnimi izku.njami in s stopnjo treme ( dejavniki ki vplivajo na uspe.nost glasbenega nastopanja), s preverjanjem uspe.nosti med alo takoj po nastopu in s samopodobo nastopajoeegap Razprava4 Izvajalska anksioznost je fenomen, ki je najpogosteje naveden kot vpliven dejavni uspe.nosti glasbenega nastopanja. V praksi se pogosto izka.e, da je anksioznos1 1184K. HabeH samo simptom, za katerim obieajno stojijo pomanjkanje samozavesti, slaba koncentracija prevelika zahtevnost izvajane skladbe, neutrjenost skladbe . V izvedeni raziskavo sem sku.ala predstaviti vpliv zvajalske anksioznosti glede na zunanje (nagrade n tekmovanjih, uspe.no opravljene avdicije, uspe.en solistieen koncert) in notranje (lastn 1 zadovoljstvo, preprieanje o dobri izvedbi) kriterije ocenjevanja uspe.nosti solistieneg glasbenega nastopa. Rezultati ka.ejo, da izvajalska anksioznost ni neposredno povezan z zunanjim kriterijem uspe.nosti, eeprav so trendi povezanosti nakazani. Razloge z dobljene rezultate lahko i.eemo v definiranju zunanjih kriterijev uspe.nosti. .tevilno .tudenti realno nimajo mo.nosti za uresnieevanje zunanjih kriterijev uspe.nosto glasbenega nastopanja. Na Akademiji za glasbo je .tevilo nastopov, sodelovanje n avdicijah in tekmovanjih namree odvisno predvsem od posameznikove lastne iniciativI in od profesorja. So profesorji, ki svoje .tudente vzpodbujajo k nastopanju, udele.bi n tekmovanjih in avdicijah, vendar jih ni veliko. Veeinoma je vse v rokah posameznikap Po drugi strani pa lahko razloge za statistieno nepomembno stopnjo povezanosto med izvajalsko anksioznostjo in zunanjim kriterijem uspe.nosti vidimo v dejstvu, d so celo vrhunski glasbeniki kljub izvajalski anksioznosti uspe.ni na nivoju zunanjiO kriterijev uspe.nosti, nimajo pa notranjega obeutka uspe.nosti, saj se zavedajo, da bo bila njihova izvedba lahko .e bolj.a. Zgoraj navedena trditev se sklada s statistien 1 pomembnostjo povezanosti izvajalske anksioznosti s samopodobo glasbenika v vlogo nastopajoeega. Dobljeni rezultat si razlagam s tem, da igra pri odnosu izvajalsk anksioznost . uspe.nost glasbenega nastopanja veliko vlogo kognicija kot mediatorp Torej je ne glede na zunanji dose.ek za glasbenika najpomembnej.e to, kar sa . meni o lastni uspe.nosti. Izvajalska anksioznost se povezuje tudi z velikim aplavzo . kot pokazateljem uspe.nega nastopa. Velik aplavz je pravzaprav pokazatel odobravanja publike in glede na to, da je izvajalska anksioznost del socialnI anksioznosti, ni eudno, da se je ta povezanost izkazala kot statistieno pomembnap Prav tako se izvajalska anksioznost povezuje s predhodnimi pozitivnimi alo negativnimi izku.njami kot dejavniki, ki vplivajo na uspe.nost glasbenega nastopanjap Neuspe.nost pri preteklih nastopih vzbuja strah pred naslednjim nastopom. Eimve: je slab.ih izku.enj, temveeji je strah oz. temveeja je mo.nost za do.ivljanje simptomo . izvajalske anksioznosti. Izvajalska anksioznost je povezana tudi s preverjanje . uspe.nosti med nastopom ali takoj po njemp Splo.en zakljueek o povezanosti med izvajalsko anksioznostjo in uspe.nostj 1 solistienega glasbenega nastopa bi bil, da izvajalska anksioznost v veeji meri vpliv na notranje kriterije uspe.nosti glasbenega nastopanja. Vidimo lahko namree, da s 1 se najpomembnej.e povezave z izvajalsko anskioznostjo pokazale meB posameznikovo samopodobo lastne uspe.nosti nastopanja. Pomeni, da igraj 1 pomembno vlogo pri do.ivljanju izvajalske anksioznosti posameznikove predstavI o lastni uspe.nosti. Glasbenik, ki je o sebi prepriean, da je uspe.en, bo to svojI preprieanje uresnieil tudi v realnosti, na odru. Nekdo, ki pa je prav tako uspe.en, im enake kvalitete in predispozicije, vendar ima o sebi slabo mnenje in ne verjame . Izvajalska anksioznost pri nastopanjuH1194 lastno uspe.nost, bo predvsem te.ko dosegel stopnjo lastnega zadovoljstva, lastneg preprieanja o uspe.nosti nastopa. Tako se zopet znajdemo na toeki, ko moram 1 poudariti pomembnost kognicije pri odnosu izvajalska anksoznost . uspe.nostp Strinjam se torej z izjavo Vieiea (1998), ki na podlagi raziskav, izvedenih na popolacijo .portnikov, meni, da je pomembno predvsem to, kako posameznik interpretira razlien 1 intenzivnost anksioznosti, ki jo obeuti. Vrhunski .portniki jo, poenostavljeno povedano ponavadi interpretirajo, kot da jim bo anksioznost .e dodatno pomagala pri nastopu povpreeni pa, da jim bo .kodila. Pri razvoju anksioznosti in pri razmerju anksioznosti X uspehom je torej pomemben mediator (posameznikova ocena lastnih obeutij). Podobn 1 situacijo lahko opazimo tudi pri glasbenikih. Prav tako je za populacijo glasbeniko . pomembna trditev, da je ob isti intenziteti kognitivne anksioznosti, njena pogostos1 velikokrat kljuena za razlikovanje med vrhunskimi in povpreenimi izvajalcip Kako pa bi lahko dobljene rezultate uporabili v praksi? Pomembna je predvse . preventiva v smislu oblikovanja in preoblikovanja predstav o vplivu vzburjenja n uspe.nost nastopanja. Pri tem igrajo pomembno vlogo glasbeni pedagogi in star.i, ko moeno vplivajo na oblikovanje glasbenikove samopodobe sebe kot nastopajoeegap Literatura4 Cox, W.J. in Kenardy, J. (1993). Performance anxiety, social phobia, and setting effects iU instrumental music students. Journal of anxiety disorders; Vol.7 (1), 49-6 1 Davidson, J.W. (1997). The social in musical performance. V D.J. Hargreaves in A.Cp North (ur.), The social psychology of music (str. 209-226). Oxford: Oxford Universit Pressp Fenz, W.D. (1988). Strategies for coping with stress. V C.D.Spielberger in I.G. SarasoU (ur.), Stress and anxiety (str. 305-335). Washington: Hemisphere publishing corporaN tionp Gabrielsson, A. (1999). The performance of music. V D. Deutsch (ur.), The psychology ofH music (str. 501-579). San Diego: Academic Pressp Green, B. in Gallwey, W.T. (1986). The inner game of music. New York: Doubledayp Habe, K. (1998). Izvajalska anksioznost pri glasbenikih [Performance anxiety by musi-H cians] Diplomsko delo [Unpublished BA diploma]. Ljubljana: Filozofska fakulteta Oddelek za psihologijop Habe, K. (1999). Trema in izvajalska anksioznost [Adaptive and maladaptive performancI anxiety]. Glasba v .oli, 5, (1-2), 8-13p Kemp, E.K. (1997). Individual differences in musical behaviour. V D.J. Hargreaves in A.Cp North (ur.), The social psychology of music (str. 25-42). Oxford: Oxford Universit Pressp Kohut, D.L. (1992). Musical performance. Illinois: Stipes Publishing Companyp Lundeberg, A. (1999). The art of performing under pressure. Web-site: http://user.trinet.se pdi969s/stagefright.htmp Motte-Haber, H. (1990). Psihologija glasbe [Psychology of music]. Ljubljana: Dr.avn zalo.ba Slovenijep 1204K. HabeH Musek, J. (1998). Osebnost vrhunskih ustvarjalcev [The personality of top scientists anB artists]. Panika, 4 (2), 15-1 . Schuter-Dyson, R. (1999). Musical ability. V D. Deutsch (ur.), The psychology of music (strp 627-645). San Diego: Academic Pressp ieie, A. (1998). Ueinkovitost psiholo.ke priprave .portnikov [The efficiency of psycho-Hlogical preparation of spotsmen]. Diplomsko delo [Unpublished BA diploma] p Ljubljana: Filozofska fakultetap Wilson, G.D. (1997). Performance anxiety. V D.J. Hargreaves in A.C. North (ur.), TheHsocial psychology of music (str. 229-243). Oxford: Oxford University Pressp Prispelo: 23.2.200a Sprejeto: 10.5.200a