OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA Natalija Vrečer tone bringa, being muslim the bosnian way. IDENTITY AND COMMUNITY IN A CENTRAL BOSNIAN VILLAGE. Princeton University Press, New Jersey 1995. 281 str. ISBN 0-691-03453-2 Knjiga Tone Bringa HitiMnsliman/ka na bosanski način je Zgleden primer sodobne etnografije le zgodba <> vasi v osrednji Bosni, ki jo poimenuje s psevdonimom Dolina Avto-rka je bila tam na lerenu od septembra IW7 do novembra 198H Med vojno (natančneje oktobra 1995) je večinoma muslimansko prebivalstvo iz vasi zbežalo ali pa so jib pobili m dali v taborišča lako je knjiga pravzaprav prežitek načina zivljenia ljudi, ki jih v Dolini ni več Za emogratijo pogosto pravimo, da ostaja, micrpretacije pa se spreminjajo, m to je nedvomno res. \ primeril knjige Ione Bringe je celo več: ostala je elnografija vasi v določenem prostoru in času, spre-llienili pa sla se vas in slmktura prebivalstva v njej, s tem pa ^eveila tudi način življenja v vasi. Knjiga govori o kolektivni identiteti; na kat nakazuje že njen podnaslov: Ulentik-ta in skupnost r časi r osrednji Bos lil Po mnenju avtorice moramo muslimansko identiteto razumeti v širšem kontekstu druženja in skupne zgodovine z nemusliman-skimi Bosanci • ni je m111 in času. Avtorica je upoštevala različne delavnike pri Ugotavljanju vzrokov za zlom [ugoslavije. osredotočila pa se je tudi na spolne razlike pri opredeljevanj in * zdrževanju družbeifie in politične itlentitele. 'Ti ugotavljanju tega. kdo so Muslimani, zavzame ernsko ^■ui 't I išče m upošteva, kako ljudje opisujejo sami sebe. Pri tem 11 1 Ig0l(>vila, da so lokalni Muslimani različno opredeljevali '"uslitnanske na vatle in s tem listo, kar opredeljuje muslimansko 'deiiiii^.jo Nekateri mlajši Muslimani, ki so sledili šeriatu (islam-skenm pravu), so spoštovali le tiste navade, ki so predpisane: '■■'nje je biti Musliman strogopovezano z islamom. Tudi nekatere UVatle, ki niso bile islamske, pa so bile drugačne od navad katoliških sosedov', so imeli za muslimanske. Večina ljudi je "Podeljev ala muslimansko kot tisto, kar se razlikuje od sosedov katolikov 111rv.iti ivi in prvoslavnih Srbov. ^1 'lavna poglavja v knjigi so: Zgodovina, identiteta in jugos"' anske sanje Bosanska ras. Moški, ženske in hiša. Poroka "' /x>mčne šege. Skrb ra Ure in duše umrlih ter Razglahtja-"lr <> islamu ¡11 muslimanski identiteti. Knjiga je opremljena s <)lt)grafijami, uvodom izpod peresa bit kelmana in 1'iscato-X navodili 1 > jeziku in izgovoru, slovarjem bosanskih izra-■ 1 'j1''Hibami, literaturo in gesel ni kom Napisana je v pre- 1 'leirt Času. zato je na trenutke težko ločiti podatke, ki so "L,(ilni z;i obdobje, ko je bila avtorica v vasi na lerenu. od ' 11ki veljajo za pretekla obdobja in so o njih pripovedovali glasnik ljudje. Že vsebina poglavij nakazuje ključno vlogo žensk ingospodinj-stev pri vzdrževanju in ohranjanju bosanske etnično-religiozne identitete. Družina, poroka in sorodstvene mreže so V bosansko muslimanski družbi skladišče dnižbenih vrednot. Poroka je največji dogodek v življenju osebe, spremeni se ji namreč status Bili moški ali ženska pomeni biti mož ali žena (str. I IS). Sprememba statusa deklice je ključna zaradi patrilokalnosii - morajo se namreč prilagodili novi socialni mreži. Ženske so se s tem, ko so povečini skrbele za hišo, družinske člane in.sosedske odnose, povezovale različne socialne mreže in različne religije (najpogosteje s t. i obiski "na kavo"). Po mnenju Bringe je mogoče s poznanjem razmerij meti ljudmi sklepati o identiteti. Razmerja, v katera je vključen posameznik, mu dajo občutek, kaj on ali ona je. Ljudje oblikujejo svoje odnose 11:1 temelju lega, kar imajo skupnega. Na kratko: smo listi ljudje, s katerimi se družimo (str, Ivi. ItS). SED 37/1997, št. 1-2 61 OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA Biillga v kn|igi opisuje težave pri delu na terenu Oblasti v v asi so jo nadzorovale, ni Miiela povedati, da preučuje identiteto, v sami vasi pa so jo imeli sprva za voluinko in ji niso takoj ponudili sobe za spanje, Poleg tega jo je hodža že ob prihodu opozoril na mejo prijateljstva in razumevanja, kar je občutila tudi sama. saj je zapisala, da pač nikoli ni bila ena izmeti njih. ni hila \Juslimanka Zanimivo bi bilo izvedeti kaj več i > meji prijateljstva, kako in ob kakšnih priložnostih ¡0 je občutila Kot mlada neporočena ženska je bila izključena iz s vel a moških, zalo pravi, da je to knjiga o identiteti skupnosti kot jo vidijo oči žensk \e moreni se strinjali s prip< >mbo Bringeistr. xvi), da v Sloveniji ni bilo vojne. \a srečo je bila res v veliko manjših razsežnostih kot \ Bosni in I iercegovini. kljub temu pa so življenja tistih ki so jih izgul >ili v vojni za Sloveniji >. neponovljiva, vojno smo tukaj ohčuiili vsi svojci umrlih (pa čeprav gre le za nekaj življenj) seje verjetni > sp< »minjajo vsak dan. Knjigo Tone Bringa Biti Mnsiinian/ka na bosanski način sem prebrala ravno v tistem ohdohju svoje znanstveno raziskovalne poti, ko me branje marsikaterih poglavij iz antropoloških knjig ne prepriča preveč Pri tem imam v mislih v glavnem lisic dele. ki se nanašajo na teoretske posplošil ve, ki naj bi bile značilne za vse ljudi; Prehitro namreč najdem primere, ki marsikateri posplošeni teoriji nasprotujejo, kljub temu pa mi je jasno, da je za vsako resno raziskovalno delo teoretsko znanje bistvenega pomena. V etnografiji Biti M tistima n/ka na bosanski način avtorica to navidezno nasprotje razreši tako. da se osredotoča predvsem na etnografska dejstva. inteiptvtacija pa je skrita že v sami izbiri potlatkoi Tega ji nikakor ne gre očitati, saj je sodobnim kritikom eluografije jasno t npr Hammmerstvju >. da so podatki, ki jih na terenu razberemo in izberemo, vedno omejeni zaradi osebnosti ra ziskovalca/ke. Tone Bringa je navedla desci strani uporabljene literature čeprav la dela redko citira v samem tekstu ali pa navaja posamezne avtorje. Tudi primerjave so skrbno izbrane in jh uporabi le fani, kjer so videti nepogrešljive Teoretsko znanje je uporabljala za določitev okvira ljudi in njihove življenjske situacije. Vplivalo je na izbor in s tem na zgradbo in pisanje etnografije. V stroki si želim čim več takšnih emografii sai predstavljajo trden zidak, s katei im je mogoče graditi tisto teorijo, ki vzdrži tako glede argumentacije kakor glede pozornosti na in traku I turne razlike in mterkulturne primerjave. Tudi s pomočjo Bringe pa se uresničuje želja starejšega Musli mana, ki ji je na vprašanje o muslimanskih navadah odgovoril s pregovorom: "Bolje, tla bi umrla vas kakor pa naše navade1 (str S2). 62 GLASNIK SED 37/1 997, št. 1-2 k