Štev. 49
TRST, v soboto 18 februvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
Ml eb nedeljah la praznikih ob 5., eb ponedeljkih oh f. * Jutra J. Poeamltae štev. ee prodajajo po 3 nvft. (6 atot.) v mnogih feobak&rnab v Trstu in okolici. Gorici, Kraajn, St. Patra, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornbergo itd. Zastarele itev. po 5 »rt (10 8tot")-OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI ▼ iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtai oglasi po S mt. mm, 06mrtaice, zahvale, poalanico, oglasi denarnih zavodov po 20 s t. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A atot. beseda, najmanj pa 40 atol Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utožljivo v Trstu. =====
SPINOST
Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA

sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8K; na na-
ročbe brez dopoelane naročnino, ae nprava ne ozira. IminlDk m ■•a.ljak* !i«uj* „JU>X*OSTZ" stane: aa
UU Kron 5-20, mm pml Uto Kron S-OO. Vsi dopisi naj se potikajo na uredništvo lista. Nefranko-
vaaa pisma ae M sprejemajo la rokopisi se ae vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je poiiijati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: elloa Glorgie Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik &TEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinosh* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoJtno-hranllnlfcil račun $t 841*652. TELEFON ii 11-57.
BRZOJfll/NE UESTI.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 17. Sabor je pričel danes debato na predlog pos!. Radića, da se izvoli odsek, ki naj preišče vprašanje zna-»ega reverza, s katerim da so se koalicijski poslanci zavezali položiti svoje mandate, ako se ne pokore ukazom koalicijske vlade.
Posl. Radić je utemeljeval svoj predlog m izjavil, da ne sme zbornica na noben ■ačin trpeti, da se nahaja v nje sredi skupina več nego 30 poslancev, ki so po tajnem reverzu med seboj zvezani in ne Morejo niti svobodno misliti niti svobodno delovati.
Posl. Mažuranić (koalicija) je pobijal izvajanja predgovornika in izjavil, da bo vsa koalicija glasovala za predlog, kajti ta predlog je naročen.
Posl Radič je skočil po konci in rekel: Ne govorite kaj tacega! To je nesramno obrekovanje! (Velik hrup.) — Seja traja dalje. —
Delegacije.
BUDIMPEŠTA 17. Vojni odsek avstrijske delegacije je imel danes predpoludne sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o vojnem proračunu. Navzoči so bili ministerski predsednik baron Bienerth, vojni Minister in poveljnik vojne mornarice. — Govorili so del. Zazvorka, Šramek, Kozlow-ski. Nato je pričela specijelna debata o iwednem proračunu. Govorili so del. grof C.ain - Martinic, Dobernig, Ellenbogen in Steiner. Del. Ellenbogen je rekel, da mora priznati, da so se v zadnjem času bistveno »boljšale razmere glede zlostavljanja vojakov, kar je pripisati energičnemu nastopanju sedanjega vojnega ministra. Vsled tega se je tudi armada kvalitativno zboljšala. Govornika veseli, da tudi vojna uprava želi novi vojni kazenski pravdni red. Po sklepčnem govoru poročevalca Kozlovvskega je bil vsprejet redni in izredni proračun v specijalni debati.
Srbska skupščina.
BEL1GRAD 17. Skupščina je na današnji seji po kratki debati vsprejela zakonski predlog glede izrednih in dodatnih kreditov za leto 1910 v znesku 4,700.000 disarjev.
Odlikovanja srbskih državnikov.
DUNAJ 17. "Cesar je povodom sklepa trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in .Srbijo razne srbske dižavnike odlikoval z ,^dovi, mad temi je ministerski predsednik Pa*ic dobil veliki križ Leopoldovega reda, ■inis*er za unanje stvari Milovanović pa red železne krone prvega razreda. Kralj Peter v Rimu.
RIM 17. Kralj Viktor Gmanuel in kralj P«ter sta danes predpoludne napravila v avtomobilu izlet v Castel Porziaiitf.
RIM 17. Kralj Viktor Eri?<U)uel in kralj Ftter sta si danes predpoludne gledala zoološki vrt in izkopine v Ostiji.
RIM 17. Srbski kralj Peter je ob 3.1 uri popoludne vsprejel v privatni avdijenci{ ministra za unanje stvari markiza San1 ttfcliano.
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov, Štefan Klavs.
IV.
Novi upravitelj se je podal s pravo vaemo na posestva. Najpreje ga je vodil odvetnik od posestva do posestva in mu vse natančno izročil po inventaru in še vse tfnžabništvo, o katerem mu je rekel, da je fekko obdrži ali odpusti, kakor bo pač videl.
Domjanič se je prepričal na lastne oči, da baronica ni pretiravala, ko mu je tako v črnih barvah opisovala stanje svojih posestev. To se je moralo popraviti. V De-■erje in v Lovič je postavil novega oskrb-aika, a mesta v Kaštelu ni hotel izpopolniti. Hotel je biti vse sam. Za svojega namestnika je vzel oskrbnika iz Jeline, Človeka, ki je bil popolnoma nepoznan v okolici, a je ti ravno radi tega tem bolj vreden zaupanja svojega gospodarja. Oni grajščinski ljudje so aajslabši, ki poznajo vsakega človeka v okolici, in ki gledajo z vsakim le na to, tako svojo gospodo prevalijo in jo ogoljufajo.
Prebivalstvo Štajerske.
GRADEC 17 Glasom izida površnega ljudskega štetja, objavljeuega od namest-ništva, ima Štajerska 1,430.308 duš napram 1,347.148 leta 1900. Prebivalstvo se je torej v zadnjih 10 let povečalo za 83.160 ali 6* 17%.
Kuga.
HARBIN 16. Pred včeraj je tukaj umrlo za kugo 8 Kitajcev. Oblastnija je ukazala požgati 23 hiš.
BEROLIN 16. Iz Pekinga javlja „Press-telegraph": Oblastnija je pričela priobčevati listo mrtvih. Glasom te liste je v Mandžuriji umrlo za kugo 11.000 oseb. Podkralj smatra pa to število za prenizko in izjavlja, da bi bilo tudi število 25.000 premaloi Uprava japonske mandžurske železnice cen. število mrtvih v pokrajinah Čili in Šantung na 4000.
PETROGRAD 16. — O kugi v vztočni Aziji poročajo: V Kulančendse narašča umrljivost. Na dan umre 200 ljudi. Tamkaj so sežgali že 2000 mrličev. Nevarnost je, da bodo evropski agentje prodali kite, ki jih odrezujejo mrličem, nemškim in anglež-kim trgovcem z lasmi. V mestu so izumrle skoraj vse premožneje rodbine.
PETROGRAD 17. O kugi v Vztočni Aziji poročajo iz Mukdena: Umrljivost narašča. Vsak dan umre do 70 oseb. V ostalih mestih južne Mandžurije je opažati, da bolezen ponehuje. Pokrajinske oblasti ne ukrepajo nikakih energičnih odredb, ker se boje upora prebivalstva. Mrliči leže na kupih po ulicah. Toplo vreme povspešuje trohnenje.
Ustaja v Jemenu.
CARIGRAD 16. Listi poročajo, da so ustaši zadnje dni zopet napadli glavni kraj Asir Eba. Bili so pa odbiti in so izgubili 400 mož. ____
Budimpešta 17. Ministerski predsednik baron Bienerth je bil danes predpol. pri cesarju v posebni avdijenci.
Courville 17. Povodom železniške nesreče je bilo ubitih 12 oseb.
Rim 17. Listi poročajo, da je kardinal Rampolla obolel na lahki influenci. Pojavila se je tudi mrzlira.
Carigrad 17. — Naučni minister je odstopil.	_
Tržaško Slooenstoo, nJega uodstuo
In nlesa delo.
i.
Pred nekoliko leti — letnica nam ni več v spominu — je slovensko društvo „Pravnik" priredilo svoj običajni letni izlet na Prošek. Gostje, dospevši z vlakom južne železnice od Ljubljane doli, so izstopili na kolodvoru na Opčinah, kjer so jim zavedni Openci priredili prisrčen vsprejem. Zbralo se je mnogoštevilno občinstvo s pevskim društvom „Zvon4* na čelu. Goste je pozdravil tudi tedanji deželni poslanec in mestni svetovalec g. I v a n G o r i u p. Že tu so CMi gostje radostno presenečeni. Ob peva-niu Z-vonau in živio-klicih iz grl našega priproštegčf naroda se je pomikal dolg sprevod v vas dcJ dvorane Jamšekove, kjer je
Našel je lene in neposlušne hlapce in dekle, a s temi je bil kmalu gotov. Će je naletel pri svoji družini na kako večjo napako, Je krivce isti hip odpustil.
Reda ni našel nikjer. Posebno ga je jezil nered pri krmenju živine. Iz hlevov je bilo slišati vedno mukanje govedi, znak, aa niso nikdar o pravem času nakimljena in napojena. Takoj je pričel z drugim redom, tako, kakor je videl v Belgiji in Holandiji. Če ni bila živina zunaj na paši (takrat je bila ravno jesen), temveč je morala radi slabega vremena ostati v hlevih, je morala točno dobivati krme in vode v določenem času. Gorje onemu, kdor je to zanemaril!
Krme je dobil zelo malo, ravno toliko, kakor mu je pravila baronica. Tudi tukaj si je znal pomagati s skušnjo, ki si jo je pridobil v tujini. Videl je, da je v obilici pše-' nične slame, ki so jo polagali za steljo Živini. Novi upravitelj je napravil temu konec. Da je dobil steljo za živino, je dal navoziti iz gozda listja, in s pšenično slamo je pričel krmiti živino. In glej čuda! Živina je rajše jedla slamo, nego grenko in kislo travo na zapuščenih travnikih. Družina je samo kimala z glavo ter si šepetala, da ! svet ni še nikdar videl tega, da bi grajščin-sko živino krmili s slamo. In vendar so i uvideli, da gre to.
bil zajutrk, ali resničneje povedano: prisrčna zabava, na kateri so se domačini trudili, da so s pesmijo in navdušeno besed izkazovali gostom svojo bratsko ljubav in prisrčne simpatije. Gostje so se divili temu idejal-nemu navdušenju priprostega naroda in nekateri njih kar niso hoteli verjeti, da bi bilo v priprostih delavcih toliko narodnega navdušenja.
Od tu je goste vodila pot skozi Opčine do obeliska, kjer jih je Čakalo zopet presenečenje : tu je pozdravljala goste glasba z zvoki veličastne naše himne. Krenili so po Štefanijini poti — spremljani od mnogih domačinov, meščanov in okoličanov — proti Kontovelju, naslajajoči se — bil je tudi prekrasen dan — na neopisno lepi panorami, ki se jim je kazala tam doli v nižavi. Do-spevšim nad Kontovelj jim je naše siromašno, a zavedno ljudstvo zopet priredilo presenečenje s prisrčno manifestacijo bratske ljubavi: prišli sta pevski društvi „Danica" s Kontovelja in „Hajdrih" s Prošeka z zastavama, korporativno in spremljani od množice druzega ljudstva. S slovensko pesmijo in navdušenimi vskliki je narod pozdravil odlične goste, došle od raznih strani slovenske domovine.
Na vrtu restavranta LukŠa je bil prirejen skupni obed, na katerem je vršil nalogo domačina nepozabni naš voditelj Nabergoj z znano prirojeno mu ljubeznjivostjo. In tudi tu sem sta došli rečeni pevski društvi in nabralo se je mnogo vaščanov, da posve-dočijo, kaj čutijo srca. Vse je tekmovalo, da osladi gostom kratko bivanje v odlični vasi naše okolice, da poda dokaz o narodni zavednosti našega naroda v tržaški okolici. Navdušene govore je spremljala navdušena pesem — visoka pesem slovenske vzajemnosti.
Gostje se niso mogli prečuditi, da je priprosti narod tudi ob taki priliki na takov način manifestiral svojo živo narodno zavest. Ob taki priliki — povdarjamo posebno —, ko je priredilo svoj izlet društvo, ki je sicer velike važnosti, čegar naloga in namen pa nista posebno pristopna umevanju priprostega ljudstva.
Zakaj omenjamo tega dogodka iz po-luminolega časa ? Te spomine nam so oživeli napadi zadnjih časov od izvestnih strani na naše politične vodstvo. Ob rečeni priliki na Prošeku je namreč neki odličen mož, ki je tedaj igral važno vlogo v slovenskem javnem življenju, na tak-le karakterističen (sicer seveda dobrohoten) način dal izraza svojemu radostnemu presenečenju: „Sedaj pa le nehajte mi, vi Tržačani, s ponašanjem se svojimi vspehi, ker dosezati vspehe s takim ljudstvom, to ni nikaka umetnost !*
To tendenco diferenciranja med ljudstvom in vodstvom je postalo sedaj poseben trik od strani izvestnih kritikov: do-čim proslavljajo ljudstvo, ne puščajo niti enega dobrega lasu na političnem vodstvu — ljudstvo je napredno in veleinteligentno, vodstvo nazadnjaško, mračnjaško, reakcionarno, protidemokratično.
Ker sedanja kampanja od nekih strani proti političnemu vodstvu tržaških Slovencev istotako operira z diferenciranjem med kvalitetami vodstva in voljo ljudstva in ker
Tudi na snago ni pozabil. Čez [nekaj dni je živina vse drugače izgledala. Vsak dan so morali živino osnažiti, da se jej je svetila dlaka, ki je bila preje vsa mršava in umazana. Hlapci so pričetkom godrnjali in se pritoževali radi nepotrebnega dela. Kasneje pa so se veselili, videč, da živina lepo in snažno izgleda.
Krave so moizli trikrat na dan, kar je bilo v onem času veliko čudo. A moralo je tako biti, ker vimena so bila polna mleka, ki je prihajalo od boljše klaje in dobrega reda.
Najbolj je pazil novi upravitelj na vinograde. Bili so zelo rodovitni, jesen je bila suha, krasna, in je moglo povsem dozoreti grozdje, ki da vino podobno nektarju. Paziti je bilo treba, da niso nezanesljivi hlapci in kmetje oplenili grajske gorice. Upravitelj je odločil, da v Lovtffu in Kaštelu stražijo noč in dan grozdje, da s tem preprečijo tatvino, ki je bila tamkaj zelo razširjena. Često je šel sam ponoči, ko se nihče niti nadejal ni, v vinograd pogledat, če bdijo stražniki in hodijo po vinogradu, kakor jim je bilo zapovedaino.
Ugajalo mu je, ko se je prepričal, da uboga družina, ki je še ostala v službi. Ime« ho tudi vzroka za to. Upravitelj je bil mlad, velik in zelo močan človek. Trebal si
bi tudi zasnovatelji in vzdrževatelji te kampanje hoteli razvoj Slovenstva na tržaškem ozemlju predstavljate tako, kakor da je vse delo izvršilo ljudstvo samo brez sodelovanja vodstva, ali celo morda proti njega intenci-jam, hočemo v tej razpravici nekoliko zasledovati, so-li ti poskusi za bagateliziranje vodstva v soglasju z dejstvi ? I
Srbski kralj Peter I. preko Goriške na potu v Rim.
(Dopis).
x Srbski dvorni vlak, v katerem se je nahajal kralj Peter I. se svojim spremstvom na potu v Rim, se je ustavil na Červinjan-ski postaji ob 11'45. — Tu se je bila zbrala že uro poprej velika množica rado-vednežcev, ki pa se je, predno je došel vlak, morala umakniti v čakalnice. Samo nekaterim osebam je bil dovoljen svoboden vstop na peron.
Srbski dvorni vlak, obstoječ iz sedmih luksurijoznih vozov, je vodil čez Nabrežino do Tržiča ravnatelj južne železnice, iz Tržiča do Červinjana pa ravnatelj državne železnice. Na Červinjansko postajo je došel poprej, že pred 10. uro zv., dvorni vlak italijanski, sestoječ iz devetih vozov, s katerim se je kralj Peter odpeljal v Rim. Na červi-njanski postaji so čakali kraljevega prihoda: marki Scozia, ravnatelj it. dvornega ceremonijela Di San Martino in srbski poslanik v Rimu Vuič, dočim je čakalo ostalo italijansko odposlanstvo na postaji S. Giorgio di Nogaro, kjer je bil oficijelni sprejem. Čim se je dvorni vlak ustavil na červinjanski postaji, je pozdravil kralja marki Scozia. Kralj Peter je izstopil iz vlaka in se je nemudoma podal v že pripravljeni italijanski dvorni vlak skupno z ministrom Milovano-vičem in srbskim konzulom v Rimu. Kralj Peter se je podal v konverzacijski salon; ker so bile preproge dvignjene, se ga je prav dobro opazilo, ko se je živahno razgovarjal z Vuičem.
Spremstvo, obstoječe iz visokih srbskih častnikov in dostojanstvenikov, si je nadelo gala-uniforme za oficijelni sprejem italijanskega odposlanstva, ki je čakalo na postaji S. Giorgio di Nogaro. — Nekaj minut čez polnoč se je odpeljal it. dvorni vlak s kraljem Petrom s červinjanske postaje.
Dnevne novice.
Shod jugoslovanskega dijaštva se bo vršil letošnje poletje v Belemgradu. V to svrho se je konstituiral na beligrajski univerzi poseben odbor, ki bo vodil predpriprave.
Papež je lahko obolel na influenci. Njegov telesni zdravnik dr. Petacci je izjavil, da ni nobene nevarnosti.
Beligrad, srbska prestolnica, šteje po najnovejšem štetju 90.050 prebivalcev. Leta 1905 je štelo mesto 77.760 prebivalcev. Prirastek znaša torej v petih letih 12.290 prebivalcev.
Nemške državnozborske volitve. —
„Schles. Zeitung" poroča, da je nemška vlada sklenila, da bodo prihodnje državnozborske volitve še le prihodnje leto.
Dogodki na krakovski univerzi. — Rekurz kaznovanih krakovskih akademikov
samo pogledati njegove mišice in silna pleča, pa si takoj vedel, pri čem si. Razven tega je bil tud), kjer je pač bilo treba, oster kakor bridka sablja, in kar so pri njem cenili in spoštovali najbolj, to je bila njegova točnost in red. Kar je zahteval od drugih,
0	tem je bil on vedno za vzgled. Prvi.je I vstajal, zadnji je hodil počivat. Cestokrat je
vstajal tudi ponoči ter obhajal žitnice in hleve, če ni kje kaj sumljivega.
Drugače pa je bil za družino dober in pravičen. Odkar je bil on upravitelj, je
1	imela družina boljšo in rednejšo hrano, do-1 bivali so točno svojo plačo v denarju, ali v
pridelkih, in naposled je družina uvidela, da ima posla s človekom, ki hoče imeti red. !„Ko že plača, more tudi to zahtevati!" so se menili hlapci med seboj ter so brez prigovora prenašali strogost novega upravitelja.
I Preje je bilo toliko gospodarjev na 'grajščini, kolikor je bilo hlapcev in dekel. Vsakdo je hotel gospodovati. Sedaj so vsi vedeli samo za eno glavo in poslušali samo ' eno voljo.
Baroničin odvetnik je prišel konec listopada nenadoma v Lovič in Kaštel pogledat, kako gospodari novi upravitelj. Vse, kar je videl, ga je iznenadilo.
(Pride še.)
Danes ob 9. url zvečer vsi na veliki »Metodov PLES,—J m
Stran II
>EDINOSTc St. 49
V Trstu, dne 18. februvarja 1911
|a že dospel v naučno ministerstvo. Dijaki izjavljajo, da je bila njihova akcija naperjena zgolj proti prof. Zimmermannu in njegovim predavanjem, ne pa proti akademič-nemu senatu.
Ljudsko štetje.
V boljše umevanje.
Prejeli smo iz Barkovelj: Vest iz Barkovelj, da je g. Anton Golin, po domaše Opčina, šel k g. kapovili in si dal napraviti italijansko polo, ne odgovarja resnici. G. Antonu Oolin sem spisal jaz slovensko polo s slovenskim občevalnim jezikom, kar tu javno potrtjujem.
NB. G. dopisnik iz Barkovelj je pričakoval člankov iz naše vasi od drugega peresa (od nekaterih gospodov). Naj ve, da bi isti gospodje že napravili svojo dolžnost, če bi jih kdo opozoril na ta ali drugi slučaj. Ker se pa to ni zgodilo, niso tudi ničesar znali. Da bi pa pisali notice, o katerih resničnosti se da dvomiti, jim niti ne pada na um, ker nočejo spravljati g. urednikov pri „Edinosti" v neprijeten položaj, da morajo danes to dementirati, kar so včeraj pisali. Tak greh pa je zagrešil g. dopisnik v „Edinosti*. Zato drugič malo več informacij!	I. —m.
Pripomba uredništva. Izjaviti moramo, da se ne čutimo prav čisto nič v „neprijetnem položaju", kadar popravljamo kako netočnost. V veliki borbi smo za veliko stvar, ko treba hitro in sproti prekrižavati namere sovražnika in odbijati njegove naskoke. V taki borbi ni časa za razmišljanja, ampak udariti treba na tisto stran, od kjer — glasom poročil — grozi nevarnost. Ker v takem boju ne sme biti nika-kega cincanja, je tudi neizogibno, da kak udarec zadevlje tudi nepravega, bodi že, da je imel poročevalec kak zli namen, bodi, da je bil sam zaveden po krivih informacijah.
Pa še nekaj. Nikakor ni smeti smatrati kakor absolutno dejstvo, da je vsako tako
Dogodki, ki se odigravajo te dni pred očmi vsega kulturnega sveta v Trstu, so pač edini svoje vrste. Uradniki, ki bi imeli zastopati in ki tudi zastopajo državno oblast, so v očitnem uporu proti tej oblasti sami. Za ta svoj upor, pa so si zbrali tako obliko, da jim ni možno priti do živega. Tržaški državni uradniki so v uporu proti državni oblasti katero zastopajo, a v tem uporu imajo na svoji strani, ne rečemo duh, pač pa črko zakona.
Kaj sličnega, kakor se dogaja danes v Trstu, bi zastonj iskali v zgodovini vseh drugih držav. Avstrija — ta država ne-možnosti — je edina država, v kateri je mogla priti tako daleč, da so se združili proti državni oblasti njeni lastni uradniki vseh kategorij in vseh narodnosti.
Vseh kategorij !
S tem je rečeno že veliko, zakaj interesi, ki jih imajo različne kategorije uradnikov, so tako različni, da bi se zdelo vsako edinstveno postopanje izključno. Da omenimo samo železničarje in redarje! Ti dve kategoriji sta si že eo ipso nasprotni, ker so prvi vedno nositelji — recimo tako — revolucijonarnih idej in drugi zastopniki državne avtoritete. In vendar vidimo danes, kako marširajo eni in drugi složno proti isti avtoriteti.
Če je pa čudno, da so se združili uradniki vseh kategorij, je še bolj čudno, da so se združili pripadniki vseh narodnosti. Brez organizacije, brez vodstva, se nahaja danes celokupno uradništvo v revolti proti državni oblasti.
In da je prišlo do tega, morajo biti gotovo tehtni razlogi zato. Ti razlogi pa so taki, kakor pri vsakemu uporu. Ko je mera polna, izbruhne na dan vse ono, kar je bilo dolgo zadržavano. Življenski pogoji v Trstu so postali že taki, da ni več možno živeti. Zato je uradništvo poseglo po sredstvu samoobrambe. Ne rečemo s tem, da trpe pod težo draginje in draginjo spremljajoče gospodarske krize le državni uradniki. Ne, drugi stanovi te krize ne občutijo nič manje, ali oni si ne morejo in ne vejo pomagati, temveč se udajajo fatalistično svoji usodi. Instinktivno pa čutijo vsi stanovi, da je borba, ki so jo začeli državni uradniki za zboljšanje svojega položaja, tudi borba za zboljšanje položaja vseh. produktivnih in delavnih slojev. Zato pa tudi vidimo, da, četudi ni niti enega človeka v Trstu, ki ne bi čutil posledic te — do-sedaj edine vrste — borbe, so vendar simpatije občinstva Še vedno na strani uradnikov.
Solidarnosti, ki jo opažamo danes med uradniki vseh kategorij, ne bi mogla pro-vročiti nobena, pa bila še tako trda organizacija. — To pa je, kar mora vzbujati začudenje in ki da največ misliti. O gibanju, ki ga opažamo danes v Trstu, se nikakor ne more reči, da je plod dolge pripravljelne organizacije. Vse to gibanje se mora smatrati za elementaren izbruh dolgo zadržavane
poročilo, ki je ta ali oni popravlja, bilo tudi res popolnoma neresnično. Za to smo imeli ravno te dni klasičen slučaj. Prišel je nekdo v naše uredništvo slovesno protestirat proti neki — njega tikajoči se in na ljudsko štetje nanašajoči se notici. Prav oblastno je rentačil in govoril celo o sod-niji. Ko pa smo ga nekoliko izpraševali in navijali sem in tja, je bolj in bolj ubla-ževal svoj poprej ojstri ton ter postajal skromneji. Slednjič je, ko ni mogel dalje, podal značilno izpoved: Gospodje, res je, kakor j? bilo v „Edinosti !! Vendar vas prosim, napravite mi uslugo in priobčite mojo izjavo, da se opravičim pred znanci - delavci, ki me tako podajajo, da nimam ves dan miru, marveč pravi pekel! — In mi smo mu res ustregli...
Tako utegne biti v marsikaterem slučaju in z mnogokaterim popravkom. Če hoče list v taki borbi ostati na višini svoje naloge, mora rizkirati tudi kako netočnost. Naravnost nesmiselna je zato zahteva nekaternikov, da bi se morali mi poprej informirati ! Potem bi prihajali se svojimi baterijami vedno — prepozno. Tako se ne postopa v veliki bitki. In prosimo: pri kom naj bi se informirali? Pri dopisniku? Ta bi vstrajal pri svoji trditvi! Pri obdolžencu ? Ta bi — tudi če je kriv — zatrjal, da ni nič res! Ali naj bi morda iskali tretje osebe, ki bi slučajno kaj vedela, oziroma, ki bi še le iskala informacij ? !
Mi pa moramo hitro in energično nastopati tem bolj, ker nas uče skušnje ravno iz borb povodom ljudskega štetja, kako vzgojevalno vpliva to, na maso, ako se hitro in odločno graja!
Naj torej sučemo stvar kakor hočemo, ne preostaja uredništvu druzega, nego da se zanaša na dopisnike, a da v slučajih, ko je bila priobčena kaka netočnost, postopa po principu lojalnosti in da po krivici zadetim daja zadoščenje. Za lojalen list ni to nikaka neprijetnost in nikaka „blamažaDopisnikom pa ponovno priporočamo največe... resnicoljubje.
nevolje. Tu ni mogoče nikogar smatrati odgovornim za svoja dejanja. Vsakdo dela pod uplivom impulza mase in le masa je odgovarna za vse te čine. Ali ne! Ni masa tu, katero bi trebalo poklicati na odgovor. Glavni krivec je vlada, ona vlada, ki je zaprla meje monarhije za dovoz mesa od zunaj, ona vlada, ki nam je s svojo politiko brezvestnosti zaprla na eni strani meje za uvoz živine in s tem provzročila splošno draginjo, ter na drugi strani provzročila, da smo izgubili najboljše odjemalce za svoje industrijske proizvode, tako da je ostalo na tisoče družin brez kruha. Na eni strani se zapira meje za uvoz cenega mesa, na drugi strani se zapira meje za uvoz naših industrijskih proizvodov, na tretji se meče mi-Ijone v morje. Prve posledice te nesrečne pustolovske politike žanje vlada v Trstu. ;Če jo bo to streznilo, ne znamo. Evo dogodke včerajšnjega dne, na podlagi poročila, ki so nam došla od raznih strnni.
Na pošti.
Pismonoše so izšli z vsemi poštami tri četrt ure prekasno, a pri vseh poštah so pustili na mizah še mnogo neobdelanega materijala. Morali pa so oditi s pošto, ki so jo že izdelali, ker je tako odredil predstojnik oddelka.
Ambulance so pripeljale veliko blaga nazaj, ker niso mogle vse razdeliti in izročiti na medpostajah.
Na ekspedicijskem oddelku je že vse polno zastanih pošiljatev. Pošta, ki odide sicer s prvim jutranjim vlakom proti Dunaju, je odšla včeraj še-Ie ob 9*55 pred-poludne.
Tudi jutrašnji časopisi so odšli še z onim vlakom.
Vožna pošta je dostavila le en del pošiljatev. Carinski reviziji podvržene poši-ljatve, ki so došle tekom predminole noči, so ostale vse na carinskem uradu.
Na poštni filijalki štev. 11 (državni kolodvor) so že vsa skladišča prenapolnjena.	,
Od poštne filijalke štev. 3. (Borza) je bilo odposlanih "mnogo vreč skoro praznih. Ob 9. zvečer je bil ves materijal od te filijalke poslan na centralo.
Na telefonski centrali.
Tudi gospodične na telefonski centrali so postale zelo previdne. Treba vsako številko povedati dva, trikrat. Poročevalec neke dunajske korespondence !je čakal tri ure brezvspešno na zvezo. Potem je zahteval nujni pogovor. Tudi na tega je moral čakati uro in pol! Na njegove pritožbe, so ljubeznjive gospodične na centrali odgovarjale, da imajo tako ogromnega dela!
Na brzojavnem uradu.
Na brzojavnem uradu gre delo čudno počasi. Veči del brzojavnih aparatov je navadno v popravi. V brzojavnem uradu na glavni pošti je že cele kupe zastanih brzojavk. Niti tretjina tekom včerajšnjega dne uloženih brzojavk ni bik> odposlanih. Vete-
tržci čakajo zastonj odgovor na svoje brzojavke s plačanimi odgovori. Zato je pred pregrajami za sprejemanje brzojavk vedno polno reklamantov. Uradniki zmigavajo z rameni, tdr pošiljajo reklamante v tretje nadstropje. Tem pa odgovarjajo, da imajo uradniki toliko dela, da ga ne more več zmagovati.
Tako se množi vedno bolj kup zastalih brzojavk, a to ne le v Trstu, temveč tudi v drugih mestih: v Rimu, Benetkah, Gorici, Ljubljani in drugih mestih, ki ne morejo oddati za Trst namenjenih in transitnih brzojavk.
V prostih lukah.
Carinski uradniki vrše svojo službo najbolj strogo in točno po predpisih. Niti vrečam z otrobi ne prizanašajo, temveč zahtevajo, da se jih sprazni, da se zamorejo funkcijonarji prepričati, če v vrečah ni tihotapsko blago. Celo vozove z gruščem puste uradniki razložiti, da se prepričajo, če ni pod gruščem kontrabanda! Zbog tega zaostaja seveda celi promet v prosti luki.
Na državnih kolodvorih.
Mesto 9 tovornih vlakov, so odšli včeraj le trije. Nakopičenih je že toliko voz na obeh drž. kolodvorih, da bo, ako bo pasivna rezistenca trajala še par dni, onemogočen vsak promet.
Vsi vlaki so imeli večje ali manjše zamude. Tovorni vlaki, ki so odšli, so imeli poprečno po 4 ure zamude. Večerni tovorni vlak v Sv. Soboto je odšel z dveurno zamudo, a tudi takrat le s štirimi vozovi. — Transitni vlak iz državnega kolodvora v staro prosto luko je imel dve uri zamude.
V	staro prosto luko sta prišla dva vlaka sladkorja, ki je še sedaj nerazložen.
Položaj v skladiščih.
Vsa skladišča na državnem kolodvoru so že tako prenapolnjena, da za novo došlo blago v istih ni nikakega prostora več. — Zato se je začelo kupičiti blago tudi zunanjih skladišč. Nekateri veliki trgovci so bili že prisiljeni zapreti svoja skladišča. Pred skladišči na drž. kolodvorih in v prosti luki je čakalo na stotine voz brezuspešno, da bi naložili blago.
Akordanti pri razkladanju vagonov so predpoludne zapustili delo, ker so se vršile carinske formelnosti tako počasi, da bi mesto treh, mogli razložiti komaj pol vagona in bi celi dan ne zaslužili niti ene krone. Popoludne so se akordanti vrnili na delo, a le za nakladanje in za razkladanje blaga, ki ni več podvrženo carinski reviziji.
Domače vesti.
Danes večer na Ciril-Metodov ples!
Nadejamo se, da bi bilo odveč, ako bi ponavljali klic na naše občinstvo, naj se v velikem številu udeleži današnjega Ciril-Meto-dovega plesa, kajti računamo pač na rodo-ljubje našega ljudstva, ki gotovo napolni danes zvečer vse za Ciril-Metodov ples odmerjene prostore „Narodnega doma".
Ob enem smo si v svesti, da prihite danes večer na plemenito to prireditev tudi naši bratje iz bližnje in daljne okolice ter Krasa, kajti le na ta način nam je zagotovljen povoljen gmotni vspeh te dobrodelne prireditve.
Kdor hoče res dobro naši ded, kdor ljubi narod svoj, ta gotovo pride danes večer v „Narodni dom" !
Slovenske pobotnice in magistrat. Trgovec Gregor Zidar dobavlja za finančni urad na državnem kolodvora petrolej. Dotične pobotnice pošilja finančna oblast na tržaški magistrat, da jih tam odobrujejo glede cen. Take pobotnice niso hoteli te dni na magistratu odobriti, ker je bila pisana v slovenskem jeziku, — češ, da tega jezika ne poznajo — in so jo vrnili finančni oblasti, dočim nimajo nič proti nemškim pobotnicam. Strast jih dela slepe.
Štiriperesna deteljica v svobodni luki je začela poganjati vzlic še trajajoči zimi. Znani Petracco, Polacco, Schubert in Sca-bini — vsi ljudje, ki so se po protekciji povspeli do svojih sedanjih mest — mislijo rešiti barako, ako mečejo svojim do včeraj kolegom polena pod noge v njihovem te-škem in usodepolnem boju za zboljšanje svojega moralnega in materijalnega stanja. Za danes samo pokažemo s prstom na te — krumirje in poživljamo jih, naj ne silijo svojih podložnih, da delajo proti predpisom, ker fakta, ki so znana, jim znajo provzročiti težko glavobol, eventuelno tudi sitnosti.
Se nekaj! Novi gospod ravnatelj javnih skladišč bi napravil dobro delo, ako bi si ogledal omenjeno štiriperesno deteljico malce bolj od blizu.
Torej pozor, ker „V uomo avvisato mezzo salvato!".
Slov. alcad. fer. društvo „Balkan".
V	zadnjem času se društveni sestanki niso več vršili tako redno, kakor bi bilo želeti. Po raznih informacijah se je odbor prepričal, da več tovarišev ob sredah, na kateri dan so se doslej vršili sestanki, nima časa ali so zaprečeni. Vsled tega je odbor spoznal za piotrebno določiti, da se bodo odslej naprej vršiti društveni sestanki redno vsaki ponedeljek ob navadni uri in v navadnih prostorih. Odbor misli, da je s to iz-prembo ustregel vsem.
Prihodnji sestanek se bo vršil že prihodnji ponedeljek ob 8.30 uri zvečer. Na dnevnem
redu je poleg drugih važnih točk tudi predavanje : „O pravnem stališču cesarja v Avstriji". Tovariši! Malo nas je v Trstu, zato je najsvetejša dolžnost vsakega člana, da se tesno oklene svojega stanovskega društva in da se redno udeležuje sestankov.
Najprej lastno društvo, lastna organizacija, potem vse drugo !	Odbor.
Promocija. Abs. phil. I. A. Glonar bo danes na graški univerzi promoviran za doktorja filozofije.
Revolucija, socializem in demokra-tizem. To so trije pojmi, ki so med seboj v najožji zvezi. G. Etbin Kristan se je v svojih sinočnjih izvajanjih postavil na stališče, da je revolucija nekaj popolnoma naravnega, neka], kar z naravnimi zakoni ni v nasprotju. Kakor vladajo revolucije v naravi in svetovju, tako obstoja tudi razvoj družbe iz cele vrste revolucij. Revolucija ni nič druzega, nego pečat vsega razvoja. Revolucija se ne da delati, ona ni odvisna od človeške volje, ampak je plod razvoja in gospodarskih razmer. Nato je govornik razjasnjeval pojem demokratlzma. Meščanstvo je videlo vrhunec demokracije v uvedbi splošne volilne pravice. A to je še le pogoj demokracije, a ne demokracija sama. Zato je takozvana meščanska demokracija utopija. Po predavateljevih nazorih je edino resnična demokracija socialna demokracija. Ta pa hoče preobraziti današnji družabni red in to s pomočjo socializma, ki edini more uveljaviti demokracijo, da bo res ljudstvo samo sebe vladalo, da si bo prilastilo produkcijska sredstva in tako postalo gospodarski neodvisno. To bo največja in najpomembnejša revolucija: popolna preobrazba človeške družbe na temelju socialistične demokracije.
To bi bili v kratkem nazori, katere je razvijal g. predavatelj. Predavanje je bilo dobro obiskano.
Za Ciril - Metodov ples se opozarja gospode, ki hočejo kupiti lože, da to tekom današnjega dneva store. Vstopnice po eno krono se dobivajo v prostorih NDO. (al. Lavatoio) in v „Delavskem podpornem društvu".
Nakupovanje deželnih žrebcev zasebne prireje. C. kr. ministerstvo za poljedelstvo vabi vse konjerejce in posestnike konj, da naznanijo svoje žrebce, ki jih imajo na prodaj, najkasneje do zvršetka meseca aprila t. I. pismeno in neposredno c. k. ministerstvu za poljedelstvo. Natančnejšc pogoje poizvedo lahko prodajalci pri pristojnem mestnem magistratu in tudi pri c. kr. namestništvu.
Oddaja dobav in del za drž. železnico. Na postajališču Novi Grad (Castel-nuovo na progi Gruž-Boka Kotorska se napravijo za razširjenje navedenega postajališča potrebne temeljne in vrhutalne zgradbe. Tozadevne dobave in dela se oddajo ponudbenim potom za enotne cene po naknadni meri. Ponudbe je vložiti do 25. marca 1911. 12. ure opoiudne pri državno-železniškem ravnateljstvu v Trstu. Ofertni pripomočki so na vpogled, oziroma jih je dobiti pri oddelku III tega ravnateljstva m pri c. k. obratnem vodstvu v Gružu.
Zavarovalnica goveje živine na Prošeku je imela dne 15. januvarja svoj redii občni zbor. Iz poročila tajnika posnemljemc, da je imela zavarovalnica v minolem letu 130 udov, a izplačala je zavarovalnino 2 udoma za poginole krave. Kmetijska družba je na Prošeku ustanovila skočno postajo z lepim bikom švicarske Untervaldske pasme, ki veliko pripomore za povzdigo domače živinoreje. Za zdravje zavarovane živine sta si pridobila izrednih zaslug oglednika zavarovalnice s Kontovelja in Prošeka, ki mnogokrat nadomestujeta živinozdravnika ter gresta ljudem hitro in vestno na roko.
Naposled je povzel tehnični pristav g Lah besedo ter je poročal o sedaj tako' razširjeni kugi na gobcu in parkljih. Pravih sredstev za njeno zdravljenje sicer ne poznamo, pač pa se lahko deloma obvarujemo pred to boleznijo, če skrbimo za snago, čistobo in vedno suho nasteljo v hlevu. Će je že enkrat bolezen v hlevu, moramo gobec, parklje in morda tudi vime večkrat na dan mazati z razredčenim lizolom, ki omejuje razširjenje okuževalnih glivic. Za gobec se lahko rabita jesih in sol, ker je lizol preveč jedek. Od kuge napadena goveda navadno ozdravijo po enem do dveh tednih, če se rabijo primerna razkužila in če se skrbi za snago, in le malokdaj poginjajo, če se skrbno ravna ž njimi. Pač pa lahko breje krave zvržejo in teleta pocrknejo, ker so bolj občutljiva.
Na koncu se je g. predsednik v imenu zavarovalnice zahvalil kmetijski družbi za preskrbljenega bika in je pozval vse navzoče, naj se vpišejo kakor udje družbe, da dobi ista več ugleda in tudi več podpore od vlade ter zamore več koristiti okoličanskim kmetovalcem.
Vabilo na poljudno predavanje v Bazovici. Bolezen v gobcu in na parklja* razsaja že nekaj tednov v naši okolici. Nekateri gospodarji iz Padrič in Bazovice so naprosili g. Kamuščiča, sedanjega tajniko-vega namestnika „ Kmetijske družbe za Trst in okolico", da bi jih poučil o tej bolezni.
Predmet predavanja bo: „Početek, razvoj in posledice Živinske bolezni v gobcu in parkljih*.
Pasivna rezistenca
zavzemlje vedno večje dimenzije. Železnica ne vozi redno! Pošta zaostaja! Brzojav in telef. ne delujeta!
V Trstu, dne 18. febravarja 1911.
EDINOST" št. 49.
Stran m
Predavanje se bo vršilo v Bazovici v nedeljo, dne 19. svečana ob 11. uri zjutraj ako bo vreme ugodno. Na to važno predavanje so vabljeni vsi posestniki iz Bazovice, Padrič, Gropade in bližnjih vasi.
Na posvetovanju tržaške liberalne stranke, ki se je vršilo predsinočnjim, so gospodje sklenili resolucijo, ki pravi, da se ftalijani nikakor ne zadovoljijo z najnovejšo rešitvijo italijanskega vseučiliškega vprašanja. Le v tem, da vlada ugodi želji Italijanov in ustanovi univerzo v Trstu, leži rešitev tega vprašanja.
Italijane pač strahovito boli blamaža, ki je doletela geslo: Trieste o nulla! Zato se tolažijo s resolucijami.
Finančne oblasti in narodna enakopravnost. V hiši št. 37, v drugem nadstropju, se nahaja davčna administracija št. II. Na hodniku so prilepljeni razglasi v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. To je: slovenski so — bili prilepljeni. Sedaj so prekrižani z rdečino in potrgani. Ker se mi zdi neverjetno, da bi na omenjenem uradu nič ne vedeli o tej nespodobnosti in tem žaljenju našega jezika, in ker se mi zdi istotako neverjetno, da bi gospodje ne mogli priti tej nespodobnosti v okom, ako bi le hoteli, moram sklepati, da gospodi to žaljenje našega jezika — ugaja.
M. Ignac.
Železničarji! V teh teških časih opozarjamo vas na vaše tovariše Jagodič, Ven-cin, Hlača in Fink, in zapomnite si, da vršijo službo — krumirjev.
Oddelek planincev poleti v nedeljo na sv. Goro in nazaj čez Ravnico—Kron-berg v Gorico. Odhod iz Trsta zjutraj z nagličem ob 7 30. Planinci z dobro voljo — pojte z nami!
Darovi za Ciril-Metodov ples. Darove v denarju naj se izvoli pošiljati na jadransko Banko ali na g. dra. J. Giaconi in gospoda dr. E. Kvekida, Trst, Borzni trg št. 3, I. Vse druge darove pa vsprejema g.a Roža dr. Gregorinova in g.a Zinka dr. Rvbareva.
—	Za veliki Ciril-Metodov ples so darovali : g. Dragotin Bizjak 1 K; poslali na Hrvatsku štedionicu: dr. Josip Martinis 20 K, Josip Flegar 10 K, baron A. Winkler 10 kron; na ugledno Jadransko banko: H. A. Trnovec 20 K, Leonard Tomašić Opatija 4 K, Peter Majdič Celje 10 K, Filip Črvarič prof. Opatija 10 K, prof. Ivančič Volosko
4	K, Albin Priskic Opatija 6 K, Ivan Štolfa Sežana 2 K, Viktor Tomičić Volosko 5 K, Ernest Baša Volosko 5 K, L & A. Majdič Kranj 2 K, dr. M. Trinajstić Volosko 5 K. A. Makovec Komen 3 K, Josip Kos Šmartnp 2 K, Ivan Bergic prof. Pazin 4 K, Krištof Lucich Trst 5 K, Hugo Vit Jung Trst 10 K, dr. Ivan Gršković Trst 20 K, Lazar Aničič Trst 10 K, Jovan Milosevich Trst 4 K, A. Hrast Trst 10 K, Ivan Košmerlj Trst 4 K, Ivan Kokalj Trst 6 K, France Mirt Trst 10 K, Matko Gregorovic Trst 6 K, August Prokop Opatija 2 K, Pavlinka Rozman Opatija 4 K, Skladište graajevnog materijala u Splitu 10 K, Tihomir Fiamin Opatija 2 K, josip Ajdišek Trst 4 K, dr. K. Janežič Volosko 10 K, dr. Blaž Arneri Korčula 4 K, Kazimir Jelušić načelnik Kastav 2 K, Anton Trobec Sv. Ivan pri Trstu 4 K, Alojzij Ko-drič Skedenj 5 K, Franc Šuman Škedenj 4 K, dr. Globočnik Dunaj 5 K, dr. Arneri Roko in dr. Ginnio D. Korčula 4 K, Anton Jerič krojač Trst 4 K, kap. Petar Harlovič Trst 10 K, Dalmatinski Skup Trst 10 K, Bratina Josip Trst 2 K, Ivelić Petar kapetan Trst 4 K.
—	Za Ciril-Metodov ples so darovali: g.a Mara Treo iz Gorice narodno galanterijo, g.a Ivanka Remec 1 steklenico rozolija, g.ca Marica Gregoričeva 4 knjige, obitelj Marsič, 1 etui z servicom 6 žličk za črno kavo in žlico za mleko, g.a Ema Bartel 8 krasnih galant. predm., g.a Antić 10 K, g.a Barbara Nabergoj (cvetličarka, Piazza della Borsa) 1 K, g.a Biček vratarica 10 K, g. Gajo Bonefačić 4 steklenice, Rodoljub 2 steklenicj, Sokol 3 steklenice, Ante Bačič 2 steklenici, Jadran 2 steklenici, stari Graničar
5	steklenic, pelinkovac 2 steklenici; Metvica 2 steklenici vlahova, 2 steklenici višnjevca. G.a Antonija Slavek 2 školjki, 1 zrcalo, 3 galanterije, 2 sliki, 1 stručico orehovega kruha; g.a Uršika Peric 2 posodi za cvetlice : g.a Roža Gregorin 30 komadov slad-sčic: g.a Olga Dabinovich-Radimiri 2 krasni posodi za cvetlice, krasno posodico za sladkor, stojalo za toplomer; Jenny Kvekič skatljico za dragulje; Jakob Perhavec šest steklenic malinovca; Adele Bergulian 1 posodo za sladkor, 1 škatljo papirja, 1 kitajsko taso, 1 škatljo parfuma; Roža Golijeva 1 steklenico maršale; g.ca Zamejc Ema 2 posodi 7SL cvetlice; g.a Hočevar Pavla dva krožnika za sadje. Srčna hvala !
Izgubljeno. Na planinskem plesu je bila izgubljena naramna ruta (šarpa); kdor jo je našel naj jo prinese k vratarici „Narodnega doma".
Društvene vesti.
I. redna seja vaditeljskega zbora „Tržaške sokolske župe"
se vrši v nedeljo 19. svečana L 1. ob 10. uri dopol. v telovadnici Sokola v Trstu.
Dnevni red: 1. Sestava žup-nega vaditeljskega zbora. 2. Poslovniki. 3. Župna statistika. 4. dogovor in sklepi glede tehničnega vodstva
v posameznih društvih in odsekih. 5. Letošnji župni zlet. 6. Slučajnosti.
K tej seji se vabijo vsi načelniki, pod-načelniki in vaditelji v tržaški sok. župi včlanjenih društev in odsekov.
Ker se bo razpravljalo o prevažnih, za prospeh Sokolstva v Trstu in okolici neobhodnih zadevah, prosim polnoštevilne in točne udeležbe ! — Na zdar!
Miroslav Ambrožlč, načelnik T. S. Ž.
Pevsko druStvo „Lipa" v Bazovici priredi dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Gospodarskega društva" pred-pustno veselico z godbo, petjem in igro „Mutast muzikant8 od Jaka Štoke. Med posamičnimi točkami bo sviralo tamburaško društvo „Zora" iz Lipice.
Pevski zbor učit. društva nima pevske vaje ne to in ne drugo nedeljo. Prihodnja pevska vaja bo prvo nedeljo marca. — Tedaj se pa pridno in vestno lotimo dela, da pas koncert ne najde nepripravljene.
Tržaška mala kronika.
Požar v Padriču. Pod tem naslovom v „Edinosti" štev. 46 od dne 15. februvar. t. 1. pripomniti je še, da so prišli tudi gasilci iz Bazovice ter se je za njihov trud in spretnost še posebej zahvaliti, kar je bilo pomotoma izpuščeno.
Koledar in vreme. — Danes: Simeon škof. — Jutri: 2. predpel. nedelja.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 6° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, megleno.
— Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma oblačno. Hladni vetrovi. Zelo hladno. Padavine.
Naše gledališče.
Predstava glasovite operete „VALČKOV ČIR"
se bo vršila jutri v nedeljo ob 4. uri popoludne, ob znižanih cenah. Ta predstava je prav primerna za naše okoličane, ki še niso videli te '.operete. — Vstopnice se dobivajo pri vratarici „Narodnega doma", g.e Bičkovi.
Zvečer ne bo predstave.
*
* *
Dramsko osebje pripravlja Shakespear-jevega „Beneškega trgovca".
To bo slavnosta predstava ob 200. dramski predstavi dramatičnega društva. Operetno osebje pa pripravlja dve opereti in sicer „Caričine Amaconke" slovenskega skladatelja Viktorja Parme, ter francosko komično opero „Korneviljski zvonovi" od Pianquetta.
1	D A R O V L
• > — „Dijaškemu podpornemu društvu" v Trstu daruje v počaščenje spomina pok. Danila Fratnik osobje odvetniške pisarne dra. Abrama K 19*—.
V isti namen in istemu društvu daruje g. dr. Josip Abram K 50-—. Denar hrani g. blagajnik.
—	Po občnem zboru „Gospodarskega, posojilnega in konsumnega društva v Bazovici" nabralo se je med člani istega 5 K za bazoviško podružnico CMD. - Denar hrani podružnica.
—	G.a Linči in dr. M. Truden iz Dunaja sta poslala K 25*— da počastita s tem spomin pok. Gašparja Kastelica iz Materije. Znesek je za žensko podružnico CMD. in ga hrani uprava.
—	Mesto cvetek Danilu Fratniku da-rujeti ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda Karla Margreiter in Milka Mankoč 20 K.
—	Podružnici CM. na Greti sta darovala Josip in Marija Mislej iz Rojana 15 K in sicer nnmesto venca na krsto pok. strica Petra Jeušček.

Gospodarstvo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V seji upravnega sveta dne 15. t. m. se je odobrila čista bilanca za leto 1910, katera izkazuje vsestranski napredek. Čisti dobiček za leto 1910 znaša vŠtevŠi prenos iz leta 1909 K 358,273 72 proti I. 1909 več za K 52,184 34. Občnemu zboru, ki se je določil na 7. marca t. 1. se je sklenilo predlagati sledečo razdelitev: Reservnemu in pokojninskemu zakladu se dodeli razun posebnega ažijskega skupička V. izdaje delnic v znesku K 73,114 74 še nadaljnih K 50 tisoč 193 62 tako, da znaša ta potem Kron 610 000*—. — Delničarjem se izplača kakor 7%-na (lani 6l/20/0-na) dividenda Kron 210 000-— in se prenese na novi račun K 50 290 26. Skupni promet banke presega v letu 1910 — 1000 milijonov kron.
Vesti iz Goriške.
Telovadno društvo „Sokol" v Mav-hinjah priredi v nedeljo dne 19. svečana veselico s petjem, igro in plesom. Začetek ob 3. uri popoludne. Ker je dobiček name-ujen za nabavo telovadnega orodja, priča-
„Stalen zaslužek". Pletilni stroj ,Pa-tenthebei" domače pletilnice Kari Wolf, Dunaj, Mariahilf Nelkengasse 1/019 je najboljši in zanesljiv za pletenje na domu.
Odllkouaira pekarno lo slaščičarna
z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi - ▼ Londona leta 1909 _
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
sl:'rrtrikrat «» a«* 8vež
Prodajalnics je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blškott posebno za Saj. Ima razna fina Tina in likerje t buteljkah ln fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi rr najfinejšo moko iz najboljših mlinov	po najnižji eeni.
- BrezplaiM postrežba ca dom. — Priporoča se slavnemu občinstvu z odliČn spoštovanjem
r -	* vvui.
OlnKo SRerK: Tist
T
Ali' Arti
Velika Izbera močnih hlač, 1 srajc Itd. za delavce. 1
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapone
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sožalja, ki so nam došli vsled smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta
Korota BlrtlC
strojevodja drž. železnice v Divači
se globoko ganjena zahvaljujem vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, zahvaljujem se si. pevskemu društvu za častno udeležbo in ganljivo petje in darovane krasne vence, bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
DIVAČA, 15. tebr. 1911.
Žalujoči ostali.
Gostilna „Pri fSdriji"
Trattoria „ALL' ADRIA".
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da aem odprl gori imenovano gostilno v BARKOVLJAH
na obrežju štev. 132. Točim samo pristna domača viua ln prodajam: Belo po 96 atot. liter. Črno po 96, Dreherjevo pivo v a teki. po 32 st.
Pobi se tudi vino spumanti po 2*40 steklenica.
Mar-tala in vsakovrstni likeri. £uhlnj& Je vedno preakrbljena z gorkiml in mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim! Moslav Kocijančič.
:: ^izke
Guaitiero Cozzio
Patso San Giovanni 2
in Torrent* 15 (nasproti Chlozzi) Trst
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
na električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
			
			
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULICA FABNETO ŠT. 13
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.
Marija Hakel
trst, Oia Belvedere štev. 49, Trst
nuznanja slav. občinstvu, da je odprla svojo
gostilno „Fischerquelle"
(ex Peppi Moro). Vino istrsko, opolo dalmatinsko in belo vipavsko. Flšerjevo pivo prve vrste. - Domača kuhinja.
Vrtna: semena
kakor: karfijola, kapus, verzot, koleraba, korenjček, peteršilj, solatna pesa, mesečna redkvica, radič, različne solate, endivija, špinača, grah, šparglji, dalje:
vsa deieljna, travna in poljska semena
priporoča trgovina s semeni
Sever # Urban ič
<Mju6fjana.
Cenovnik pošiljava na zahtevo zastonj.
Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque št 8, Trst
(Nasproti Caffe Centrale)
Velik izboi /rancoskega Šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avatro - ogrskih vin. Bordeaui Burgunder, renskih vin, Moselia in Chianti. Rusi, konja*, razna Žganja ter posebni pristni tropino , ec, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrate, doSli iz dotičnih krajev. Vpaka naroČba se tskoj izvrši Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in fraako.
Razprodaja od pol litra naprej.
Veliki RinemnM „B6LV6D6RE
H
TBST — ulica Belvedere štev- 10 — TBST
Sobota 18. in nedelja 19. febr.: 1. Ptiči, zanimivo po naravi v barvah. - 2. Kotterdam, po naravi. - 3. Usodni poljub, drama. - 4. Sala.
V ponedeljek dramatičen večer, traja 1 uro. Pustni četrtek: Komičen večer.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Brzojavna adresa: ::: :: ::: GORENJEC - trs*.
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila,
mP G0REHJ6C
Trst, ul. Caserma 6.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
TELEFON 21-15.
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-
:::: trebščin. :::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov •
Stran IV
»ISDINOBTc te. 49
V Trstu, dne 18. februvarja lbll
Mali oglasi
kuje se, da se bližnje občinstvo udeleži v velikem številu. Na veselo svidenje 1
x Južna železnica ima sila slabe vozove, najslabši materijal pa se nahaja na i SiiHcIra If lihima 86 PTOda nB kpem progi Trst-Krmin.	LJUUoKa nuillllja mesta radi odpotova-
Nekateri vozovi so še iz I. 1850. V to-	"J*- 700 krop- UIica a ZeDDOae 8-_274
rek zvečer se je med vožnjo zlomila os	. nraf|;x na sobnem frt«u .m Do-
■ekega voza. Potniki v dotičnem vozu so	Lep gradil* lenjske«, is minut od ie-
sicer slišali velik tiušč in ropot pod nogami,	leznigke potuje, proda se takoj od jako
vendar si niso mogli razlagati, kie bi tičal	«*>d»imi pof»ji.	P°T« *»»*r*tui oddelek
vzrok. Ko se je vlak vstavil v igraju, so	M * «2- f_272
še le zapazili zlomljeno os. Pravi čudež je
Ant.
▼sekako, da se med vožnjo ni pripetila ni- Pozor I Čitajte, oucžujte I jerkTč kaka nesreča. Južni železnici bi svetovali, naj deli« Ft Bte 10« J® na r"poi»go sla nemu otčinstvo pospravi svoje .No eto ve barke- med staro KJS?1 do 9' 1116 zvečer T 8vrho železo; sicer se utegne pripetiti kaka usodna
F-
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDE JE VICA H, Je izborno, na plzen»ki zaloge : način narejeno.
LJUBLJANA: T. H. Rohrman; POSTOJNA. : Emil stotnik Garaaroli; TRNOVO: Rudolf Valenčlč.
ZALOGE:
TRSI: Schmidt & Pelosl. PULI : Laeko Križ. REKA—SIŠAK: An e Sabliek.
mmmmmmmmmammmmmmm
a
B □
■
iS
Q
□
Počasnost
Svetlo in likano perilo.
Kdor hoče : —: imeti
nesreča.
x Opravičena pritožba. i^o..^	gvt,tlo in likan0 ^rii0j naj- Be obrne na Mvod
zemljeknjiznega urada okrajne sodnije v Uo-	F. samote* v im«, ulica Cecilia st. 14, pntiičje.
rici je v zadnje čase dosegla menda svoj	Telefon 22-69. 2003
višek. Vsaj upamo tako; ker počasneje -
sploh ni možno .radovati. Stranke morajo	Mladenič *
čakati često po dva meseca, predno dobi-	Trgtu ali v opatiji. Kaalov pove Edinost pod stev.
vajo naročene zemljeknjižne izpiske in re-	210. 210
šitve vlog. Glavna krivda na tako nevzdrž- -
Ijivih razmerah, ki so v občutno škodo	NdZnanjam
strankam, tiči v pomanjkanju pisarniškega	N D 0 v ;lici carradori 18, odprta do 4. ure
OSObja.	ejutraj. Priporočam se za obilen obisk. — HINKO
Čudno je le to, da zemljeknjižni urad K >8ič._
©krožnega sodišča ima na razpolago	D- 0 urari »Sv «vežban v n .tar-
zadostnega osobja, ki sproti rešuje vloge.	rlSdrillSKI IlidU-lllv „ki, sodnijaki in Menda se ne motimo, Če iščemo vzroka V zemljiškoknjižni prakii ter hranilDičaem poslovanju, tej dvorni meri v tem, da je zemljeknjižni P5°" .me8j» * ,xn?tar8ki» odvetniški ali kaki drugi
urad določen za mesto, torej ima mnogo	Eto^ vSfifEttE,
opravila tudi z Lahi in te treba seveda hitro	Kranjsko. 278 postreči, dočim ima zemlj. urad okrajne
sodnije opraviti skoro izključno s Slovenci, U finžnnil lK?Per> inaam ^^ega pridelka ki lahko potrpežljivo čakajo! Proti tej dvojni p*	S.).	M
meri protestujemo v imenu Slovencev naj-odločnejŠi !
Županija sv. Križ (na Vipavskem) Šteje 403 hiše in 1811 prebivalcev; meri pa 11 kvadr. kilometrov 26 ha, torej prihaja nad 160 prebivalcev na kvadr. kilometer. Sestoji pa iz dveh davčnih občin in sicer Dobravlje in sv. Križ.
Dobravlje ima 109 hiš in 517 prebivalcev, a I. 1909 — 581, torej manj 64. Sestoji iz več oddelkov, ki Štejejo prebivalcev : Kozja para 42, Pikči 74, Vrčoni konec 53, Velika Vas 150, Hrib 81 in Hrobači 117. — V Dobravljah so našteli 13 konj, 187 goved, 3 osle in mezge, 1 kozo, 178 svinj (prešičev) in 681 kokoši in druge perutnine.
Sv. Križ ima 294 hiš in 1294 prebivalcev, a 1. 1900 — 1265, torej prirastek za 29. Sestoji iz več oddelkov, ki štejejo prebivalcev : Sv. križ 215, Cesta 335, Rače 294 in Male Žablje 450. — V Sv. Križu (vsej davčni občini) se je naštelo 22 konj, 469 goved, 7 oslov in mezgov, 6 koz, 331 svinj (prešičev), 87 panjev čebel (živih, kajti pomrlo jih je mnogo) in 1697 kokoši n druge perutnine. — Iz obeh davčnih občin živi mnogo ljudi začasno, a še mnogo več trajno zunaj doma skoro po vsem svetu, največ v Trstu in Ameriki. Posebno lanska nenavadno slaba letina je pognala mnogo ljudi po svetu — tudi v Ameriko, kamor se odpravlja še več družin in po-samičnikov iskat zaslužka in kruha.
Občina Biljana šteje po zadnjem ljudskem štetju 1322 prebivalcev, 232 hiš (1900—1281 prebivalcev.)
Oddelki Biljana 52 hiš, 268 prebivale., Brdice 11—52, Barbana 15—98, Zalibreg 11—61, Šlorenc 20—124, Snežeče 13—81, Kozana 8—51, Fojana 52—317, Dobrovo 36—191, Drnovk 14—79.
Volov se nahaja 122, krav 141, svinj 608, junič 56, juncev 37, koz 5, konj 3, kobil 2, bik 1 in 35 panjev čebel.
Občina je obmejna in se nahaja v njej le 1 Italijan in 3 družine laških podanikov, od katerih sta dve zavedno slovenskij a v tretji se tudi govori slovenski.
Ljudako štetje v občini Komen. — Vspeh ljudskega štetja v občini Komen je tt-le: Komen 860 — prirastek od zadnjega štetja 73 ; Preserje 122 — prirastek 7; Ma-Sdol 149 — prirastek 13; Tomaževica 266 — prirastek 22. Volčjigrad 382 — manje 22. Skupno 2309 — prirastek 93. Po veri so vsi prebivalci rimo-katoliki, po občeval-aem jeziku pa 2298 Slovencev, 3 Italijani ia 8 Nemcev. Pripomniti je, da iz občine Komen neštevilo odrastlih in mladoletnih oseb biva v Trstu. Posebno zadnja leta odhaja mladina v Trst in vsled tega je prirastek tako majhen.
Druge slovenske deZele
Kat. izobraževalno društvo v Dolnj. Logatcu jt priredilo v nedeljo dne 12. t. m. Jaka Štoke burko „Moč Uniforme". Predstava je krasno izpala in je imela velikanski uspeh.
Priporočamo to delo našega slovenskega dramatičnega pisatelja vsem društvom v uprizoritev.
Vipava. Gasilno društvo v Vipavi priredi dne 26. svečana 1911. plesni venček pri gospodu županu Petrovčiču, pri katerem bo svirala vrla godba s Prošeka. Začetek plesa ob 4. popotudne. Zvečer ob 7. uri med odmorom se bo vršila šaljiva tombola zato se obračamo tem potom do cenjenega občinstva s prošnjo, da nam nakloni kak dar; vsak tudi najmanjši dar bo hvaležno rejet. Morebitna darila sprejema Josip ic, tajnikov namestnik.	1
252
Krepilno pijačo
in uspešno redtfne sredstvo, do-sedaj nepoznano tvori Hnrinerjev
BAKAO
(uradno patentovan)
Ker vsebuje veliko množino fosfori čnega kisika (takozvana fiziološka sol), je BAKAO na boljše redilna snov za živce, oživlja ošlbljen organizem in krepi okostje. BAKAO ni samo hranilno sredstvo neprecenljive vrednosti za nervozne osebe, za rekonvalescente, za šibke otroke, ampak tudi za zdrave osebe pomeni to sredstvo idealno pijačo
bodočnosti. Kakao iz banan, BAKAO pripravlja
in prodaja izključno Prva češka akejska družba orientalskih sladč'ćarskih in šokoladnlh to varen na Kraljevih Vinogradih, ex
A. M&ršner. Zaloga v Trstu :
ALOJZ PLESNltflR, ulica jiulia 29,
Obstojajo dve vrsti BAKAO :
I.	v kos i trsa ti h škatljah ... K I —
II.	v zabojčklh........ — 50
Št. 155/911.
Razpis dražbe.
Razpisuje se dražba 2 kapnic (vodnjakov) v Truškah in Trseku z sklicno ceno: za Truške 8287 K 60 st., za Trsek 8285 K 10 st.
Dražba se bo vršila v Truškah (na Koritnici) dne 25. februvarja 1911 ob 10. dopoldne in sicer za oba vodnjaka.
Načrti in stroškovniki so razpoloženi pri podpisanem uradu, katere se lahko vpogleda med uradnimi urami.
Vsaki ponudnik mora pred začetkom dražbe vložiti 10% varščine.
Županstvo Marezige
dne 14. februvarja 1911.
Župan: KOCJANČIČ s. r.
„Gosp. Hrustu o" pri S». H. H. zgornji
2i druga z omejeno zavezo
UMETNI ZOBJE
Plombiranj® aobov
Izdiranje zobav brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni ichalš
Dr.J.Čermak
reg.
vabi na
redni obilni zbor
kateri ae vrši
v nedeljo 12. marca ob 9. uri zjutraj
v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika in nadzorništva.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
K obilni ndeležbi uljudno vabi
ODBOR.
zobozdravnik :
"■ TRST -
alio * deli" Oaierm« it 13. II, n.
Hiša v najem!!
B Enonadstropna hiša z lepo kletjo H in hlevom, tik železniške postaje in drž. ceste, z dobro uspevajoče gostilno in trgovino, takisto pripravna za pekarijo ali kakšno drugo obrt, v bližini Volosko -Opatije, se radi rodbinskih razmer daje v najem s 1. aprilom 1911. — Več se izve pri lastniku g. Josipu Dekleva, gostilničarju v Permanih, postaja jurdani. :: :: ::
Meblirana soba
št 22, IV. nad.
se odda takoj v najem y ulici Bamera veechin 317
Hišne posestnike da prevzamem po po-
fodbi ad ministra ijo večib hiš Reference dobre. — rpr tšnn ja na Ins. odd. Edin« Bti pod „Oster*. (116
Pristan samo s t« Uvtrniiko znank«.
ProtfaJ« se v lekarnah, d rožama!) nladčitar-nah in trgavlsab jastvln.
Pozor!
Da se pokažem hvaležnega svojim p. n. odjemalcem, sem sklenil po sklepu inventarja oddati z zgubo ostale kose, ki so brez pogreška in se lahko perejo. — Ti so:
Hodno belo platno š£„m^rn *e° Francoski zeflr Mce-Wuie in
OkSfOnl naVa^n* /a mo^e srajce.
Platno Kanevas CrlSBttcza damske suknje-
Ostanki so dolgi 3—12 metrov, garantirano brez pogreška, me lahko perejo in uporabljajo zelo koristno.
Jfajaaijši ukip 40-45 ■ u U kron proti povzetji.
POZOR! Ne primerjajte mojega blaga s konkurenčnim blagom, ker razpošiljam in vrnem denar za neugajajoče.
1STEIH. pramnKo
VMhod M
z modrim odtiskom za predpasnike in obleke.
za postelje v modernih barvah.
:L
CROAT1A
ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU :
Ustanovljena leta 884
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradvićeve ulice.
Glavna zastopstva:
Osjek, Reka, Sarajevo, Novisad, Ljubljana.
Podružnica s v Trstu, Corso štev. I.

---Telefon 25-94 ---
il
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja :
I) Na življenje
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2)	Zavarovanje dote.
3)	Zavarovanje življenske rente.
2)	Proti škodi po požaru
1)	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren.)
2)	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
5) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3)	Zavarovanje steklenih sip.
Zadružno imetje y vseh delih znašalo je leta 1909:
K 3,116.216*86
Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.—
Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,117,856*08
Izplačane škode...................K 3,933,163*48
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natanjčneje informacije daje Podružnico „Crootls" Trst, Corso Jt 1,1, il
f=ir


Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št 49 (vogal Piazza C. Goldoni) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zla te itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt-vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcetane, perle, metala , VSE MRT VAS a E PREDMETE. -- Cene ngo*116
G>
4
IO