tU

D
SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH
nu
Vitomarci, april 2015
NOVICE, 51.indd 1
{mV	30.3.2015 16:18:33
#
Premiera komedije odrasle gledališke skupine
Čebelarska razstava ob dnevu odprtih vrat občine
Proslava ob materinskem dnevu
* i. ^ *, % * * *. ~ *
^' jk|§ m
%¡. ".•A-^Líií» w*"' a* i,
Proslava ob dnevu žena
Foto: Špela Pučko
2 Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 51.indd 2
30.3.2015 16:18:31
Uvodnik
Spoštovane bralke in bralci Končno so med nas prišli tudi prvi pomladni dnevi, ki nas prijetno opominjajo na prebujanje narave in nenazadnje tudi našega zaspanega telesa. Za naš uredniški odbor pa je čas, da spet izdamo Novice, sedaj že druge v novi sestavi uredniškega odbora. Vsi smo zadnje tri mesece pridno delali na novi številki, da
bo še bolj zabavna in zanimiva za vas.
Deloma nam je uspelo preurediti Novice, smo pa uspeli še znižati stroške tiska, saj smo začeli sami oblikovati časopis v računalniškem programu. V novi številki, si boste lahko prebrali članke o delovanjih društev, prispevke občinskih delovnih organov, občanov, šole in vrtca ter
zanimive fotografije dogodkov, ki so se vrstili v zadnjih mesecih. V imenu uredniškega odbora Novic, vam želim prijetne spomladanske dni ter mirne in vesele velikonočne praznike.
Špela Pučko, uredniški odbor
Kazalo		Šola in vrtec	
			16
Uredništvo	3	Prispevki občanov	22
Županja	4	Ostali prispevki	23
Občinski svet in odbori	5	Povedali so nam	26
Občinska uprava	6	Kronika kraja	27
Društva	9	Razvedrilo	28
NAPOVEDNIK DOGODKOV V nadaljevanju je napovednik dogodkov s prireditvami, ki so jih posredovali predstavniki društev.
April:
-	6. 4. 2015 ob 18h - ponovitev predstave Zmeda na Vitomarškem Titaniku, Odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci;
-	proslava od dvenu upora proti okupatorju, KUD Vitomarci;
-	od 15. 4. 2015 - urejanje muzeja Hrgova hiša, Društvo upokojencev Vitomarci;
-	društveno ocenjevanje vin, Vi-nogradniško-sadjarsko društvo.
Maj:
-	1. 5. 2015 - postavitev razstave Ivanu Jurančiču v domu upokojencev, Društvo upokojencev;
-	9. 5. 2015 - pohod in proslava ob 70. obletnici konca 2. svet. vojne (o lokaciji in uri prireditve bomo občane pravočasno obvestili z letaki, ki jih razdelimo v gos-
podinjstva), KUD Vitomarci;
-	predstava za otroke: Cesarjeva nova oblačila, KUD Vitomarci;
-	izlet po etnografskih muzejih, Društvo upokojencev;
-	obiski bolnih in manj pokretnih na domu, Društvo upokojencev;
-	grajsko ocenjevanje vin na Ptuju, Vinogradniško-sadjarsko društvo;
-	29., 30., in 31. 5. 2015 - 15. Sandijev memorial, KMN Vitomarci Petlja.
Junij:
-	6. 6. 2015 - srečanje društev, Društvo mladih;
-	13. 6. 2015 - praznovanje 35-let-nice Društva gospodinj Vitomarci, Društvo gospodinj;
-	19. in 20. 6. 2015 - strokovna ekskurzija v Italija za člane in nečlane Vinogradniško- sadjarskega društva Vitomarci, Vino-gradniško-sadjarko društvo;
-	21. 6. 2015 - romanje na Brezje in izlet v Ljubljano oz. na Blejsko jezero, Društvo upokojencev;
-	obiski bolnih in manj pokretnih na domu, Društvo upokojencev;
-	24. 6. 2015 ob 19h - prireditev ob Dnevu državnosti, KUD Vitomarci.
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo.
Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Članke pregledala: Mateja Toš
Uredniški odbor: Mateja Toš, Nina Druzovič, Špela Pučko in Kristijan Majer
Odgovorni urednik: Kristijan Majer Grafična obdelava: Kristijan Majer Naklada: 450 izvodov Tisk: Grafična forma Hutter
Novice št. 52 b°d° praviloma izšle 23. junija 2015. Rok za Glasilo Novice občine Sv. Andraž oddajo prispevkov (člankov, fotografij...) je najkasneje do v Slov. goricah je vpisano v razvid 10. junija 2015. Prispevke posredujte na elektronski naslov: medijev, ki ga vodi Ministrstvo za info@sv-andraz.si ali na prenosljivem mediju občinski upravi. kulturo, pod zaporedn° ^vHto 376.
April 2015 3
NOVICE, 51.indd 3	{mV	30.3.2015 16:18:33
županja
Spoštovane občanke, spoštovani občani
Županja
Veseli me, da vam lahko sporočim, da se zadeve na vseh področjih postavljajo na pravo mesto, da je proračun sprejet in da izvršujemo zastavljene cilje. Kljub temu, da nam je država namenila kar 45.000,00 EUR manj denarja v letošnjem proračunu, verjamem, da bomo uspeli uresničiti zadane si projekte. Pripravljamo dokumentacijo za vodovod v Vitomarški vasi, prav tako smo opravili pregled terena in popis del za širitev in preplastitev ceste v Vitomarški vasi, ki se bo modernizirala hkrati z izgradnjo vodovoda.
V zadnjih mesecih se je na nas obrnilo več občanov s katerimi smo ugotovili, da njihove pobude za spremembo namembnosti niso bile umeščene v javno razgrnitev Občinskega prostorskega načrta. Večini sprememba pomeni reševanje osnovnega stanovanjskega problema in ponovno obstaja možnost, da se bodo občani izselili, zaradi neustreznega načrtovanja prostorskega plana. Ker je prostorski akt tik pred sprejemom in spremembe niso možne, pozivam vse, katerih pobude ne bodo umeščene v novem aktu, da na občinsko upravo vložijo nove pobude za spremembo namembnosti za naslednjo spremembo prostorskega akta.
investicija izpeljana z javno-zasebnim partnerstvom za katerega bo izveden javni razpis v skladu z Zakonom o javno zasebnem partnerstvu. V letošnjem letu je občina pristopila v članstvo k Skupnosti občin Slovenije, ki je največje in najstarejše reprezentativno združenje občin v Sloveniji, ki danes šteje že 176 občin članic. Na redni letni skupščini, ki je potekala konec meseca so me potrdili v Nadzorni odbor Skupnosti občin Slovenije za naslednji mandat.
Kljub težkim časom v katerih živimo, si želim, da nam čudež velike noči vlije novo upanje na svetlo prihodnost in odpre srca za soljudi, da postanemo delček v mozaiku dobrote, ki tako ali drugače spreminja svet na bolje.
Želim vam praznike.
blagoslovljene in mirne velikonočne
Darja Vudler, županja
Kurenti obiskali občino
Od novega leta naprej so potekali občni zbori društev, zadovoljna sem, da sem se lahko udeležila vseh in tako spoznala njihovo delo, kar je podlaga za dobro sodelovanje z občino v prihodnje. Na društva se občina zelo zanaša pri partnerskem vključevanju pri prijavi na evropske projekte, ki bodo sledili v prihodnjih letih in bodo temeljili tudi na partnerskem povezovanju.
V nadaljevanju časopisa si boste lahko ogledali osnutek idejne zasnove poslovno stanovanjskega objekta, ki smo si ga zamislili. Na občino se je že obrnil zunanji investitor, ki je iz medijev izvedel za naš projekt in ga zanimajo podrobnosti. Kot že rečeno bo
4 Novice občine Sv. Andraž
Cenik oglasnega prostora in komercialnih sporočil v Novicah:
Velikost oglasa
1/9 strani
2/9 strani
3/9
4/9
6/9
9/9
Crno-belo
20 € 40 € 60 € 80 € 120 € 180 €
Letno oglaševanje
64 € 128 € 192 € 256 € 384 € 576 €
Cene vsebujejo DDV. Za celoletno oglaševanje se prizna 20%o popust. Doplačilo za barvno oglaševan je na prvi notranji in predzadnji strani je 30%.
Več informacije na telefonski številki 02 757 9530.
Uredniški odbor
NOVICE, 51.indd 4
30.3.2015 16:18:36
občinski svet in odbori
Seji občinskega sveta
3. redna seja
Zadnja redna seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah v letu 2014 je bila 23. decembra, po vrsti 3. redna seja. Občinski svet je najprej potrdil zapisnik prejšnje seje. V nadaljevanju je bil predstavljen osnutek Statuta občine Sv. Andraž v Slov. goricah, v katerem je prišlo do nekaj novosti, predvsem je nov statut podlaga za sprejem odloka o vaških skupnostih in ustanovitvi vaških odborov. Pod tretjo točko je sledila predstavitev spremembe v Poslovniku občinskega sveta občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Status in Poslovnik sta bila primerna za drugo obravnavo. V nadaljevanju je Občinski svet obravnaval osnutek proračuna za leto 2015, posebej splošni, posebni del in nato načrt razvojnih programov. Na tretji seji je občinski svet tudi sprejel sklep o začasnem financiranju Občine Sv. Andraž v
Slov. goricah v obdobju januar -marec 2015 ter predlog sklepa o financiranju političnih strank. Sprejel se je tudi sklep o določitvi vrednosti točke za izračun NUSZ za leto 2015. Občinski svet je za predstavnico v Svet Zavoda OŠ Cerkvenjak - Vitomarci imenoval Petro Hanžel.
4. redna seja
Prva seja v letu 2015 je potekala v začetku marca, katera je bila po vrsti 4. redna seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Dnevni red je obsegal 11 točk. Po potrditvi zapisnika prejšnje seje je sledil pregled realiziranih sklepov 3. redne seje. Občinski svet je pod tretjo in četrto točko že drugič obravnaval predlog Statuta občine Sv. Andraž v Slov. goricah in predlog Poslovnika občinskega sveta občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Svetniki so oba predloga potr-
dili. Pod šesto točko so svetniki obravnavali predlog Odloka o proračunu občine Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2015. Svetniki so po dolgi razpravi sprejeli Odlok o proračunu za leto 2015. Na četrti seji je bil sprejet tudi Pravilnik o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Občinski svetniki so sprejeli tudi Predlog Pravilnika o dodelitvi denarne nagrade zlatim maturantom in študentom Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Svetniki so za odgovornega urednika javnega glasila - Novice imenovali Kristijana Majer, za odgovornega urednika uradnega glasila pa direktorja občinske uprave Mirana Čeha.
Sandra Soko
Seja odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti
Na 2. redno sejo, ki je potekala v ponedeljek 23. marca 2015 je predsednik Tomaž Toš povabil predsednike vseh društev v občini Sv. Andraž v Slov. goricah. Člani odbora so najprej pregledali in potrdili zapisnik 1. redne seje. Pod tretjo točko dnevnega reda je Tomaž Toš predstavil načrte za čistilno akcijo 2015. Člani odbora in predstavniki društev so razpravljali kje bodo zbirna mesta, kdo bodo vodje zbirnih mest in kje bi bila glavna odlagališča za odpadke.
Predsedujoči je pri točki Prostori za društva povedal vsem predsednikom društev, da je v Večnamenski dvorani soba, katera je namenjena društvom, vendar društva to zelo malo koristijo. V prihodnosti bo možnost ko-
riščenja te sobe lažja, saj je bilo iz strani občine predlagano, da vsako društvo, katero bi uporabljajo to sobo dobi svoj ključ (ključ do dvorane in ključ od sobe). Pri točki Prostovoljstvo je Tomaž Toš predal besedo predsedniku Društva upokojencev g. Edvardu Kupčič. Beseda je tekla o starejših v občini Sv. Andraž v Slov. goricah, kateri so bolni ali osamljeni. V občini je teh ljudi 41. Društvo upokojencev vsako leto obišče te ljudi, vendar bi potrebovali prostovoljce, kateri bi bili pripravljeni tem ljudem nuditi pomoč. Ta pomoč ni mišljena kot denarna pomoč, ampak kot pomoč pri prevozu v trgovini, k zdravniku, na pošto ali pa pri domačih opravilih. Naslednja točka je bila Spletna stran občine. Predsedujoči je
povedal, da že nekaj časa deluje nova spletna stran. Vse predsednike društev je pozval k oddaji kratkega opisa o društvih in slikah, saj bi bilo to objavljeno na spletni strani občine. Prav tako jih je obvestil, da naj vse dogodke, ki jih prirejajo, javijo na občino, katera bo to objavila na svoji spletni strani in Facebook strani, obvestila medije in občane preko SMS obveščanja.
Sledila je točka ureditev vitrin na avtobusnih postajališčih. Predsednikom društev je predsedujoči podal predlog, da bi se lahko posamezna društva predstavila v teh vitrinah in oglaševala svoje dogodke, predsedniki društev bodo o tem razmislili. Nadaljevalo se je s točko Srečanje društev 2015, katerega letos or-
April 2015 5
NOVICE, 51.indd 5	■(©}■	30.3.2015 16:18:36
občinski svet in odbori
ganizira Društvo mladih Vitomar-ci. Predlagani datum za srečanje je 6. junij 2015, lokacija bi bila v Mužah, od 13. ali 14. ure dalje. Program bi bil enak kot vsako
leto, vendar bi letos igre pripravili mladi sami, nato bi sledil piknik.
Med zadnjimi točkami je predsedujoči podal pobudo za razmis-
lek za 2. srečanje Andrašovčarjev, katero bi potekalo naslednje leto ob 15. letnica prvega srečanja.
Sandra Soko
Otvoritev poslanske pisarne in dan odprtih vrat
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v soboto, 21. februarja 2015 odprla poslansko pisarno poslanca državnega zbora Andreja Čuša. Z otvoritvijo poslanske pisarne so občani, kot tudi občinska uprava pridobili kar nekaj prednosti ter neposredno povezavo z zakonodajno vejo oblasti. S poslancem se boste lahko srečevali mesečno in sicer vsak drugi ponedeljek v mesecu (13. april, 11. maj, 8. junij, 6. julij) od 15. do 16. ure.
Na dan otvoritve poslanske pisarne je občina priredila še dan
tudi izkoristili čas za neformalno druženje z županjo kot tudi z občinsko upravo.
Sandra Soko
Poslanec Andrej Čuš in županja
odprtih vrat in se tako pridružila akciji Skupnosti občin Slovenije. Občani so si lahko ogledali prostore občine, ter se tudi sproščeno sprehodili po njih, hkrati pa
Naj prostovoljec 2014
Mladinski svet Slovenije že tri- javnice lahko skupaj z morebit-
najstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta v okviru katerega bodo izbrali najboljše prosto-voljce/-ke. K prijavi vabijo vse, ki so v svoje dejavnosti v letu 2014 vključevali prostovoljstvo. Pri-
nimi prilogami pošljete najkasneje do petka 10. aprila 2015, in sicer po elektronski pošti na naslov prostovoljec@mss.si ali priporočeno po pošti na naslov: Mladinski svet Slovenije, Dunajs-
Zbrani na prireditvi
ka 5, 1000 Ljubljana. Prijavnico in vse informacije o projektu Prostovoljec leta 2014, najdete na spletni strani www.mss.si.
Sandra Soko
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v letu 2015
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je pristopila k dopolnitvi evidence za odmero za uporabo stavbnega zemljišča. Glavni razlog za tovrstni ukrep je ugotovitev, da obstoječa evidenca zadnjih nekaj let ni bila sistematično posodobljena s podatki iz državnih uradnih evidenc.
Čeprav dajejo predpisi, ki urejajo NUSZ občinam precejšnjo avtonomijo glede zajema dohodka iz naslova NUSZ (določanje
6 Novice občine Sv. Andraž
meril, območij, točkovanje) pa je nedvomno, da mora v delu, ki se nanaša na fizične lastnosti nepremičnin, zajem NUSZ temeljiti na podlagah, ki zaradi svoje vsebinske poenotenosti in ažurnosti ter postopkovnih varoval pri njihovem nastajanju in vzdrževanju zagotavljajo enakovredno in pošteno obravnavo zavezancev na eni strani, ter posledično čim bolj optimalen zajem prihodkov na drugi strani. Zato je Zakon o
graditvi objektov jasno določil, da je za namen odmere NUSZ treba izhajati iz uradnih državnih evidenc, kar pomeni, da morajo občine za namen odmere NUSZ za zazidana zemljišča pridobiti podatke o stavbah in delih stavb iz Registra nepremičnin (REN). Zakon je tako zelo jasen: za namen odmere NUSZ je potrebno izhajati iz uradnih evidenc, pri tem pa je treba podatke zajemati ažurno. Občina kljub takšni zakonski ob-
NOVICE, 51.indd 6
30.3.2015 16:18:37
občinska uprava
obveznosti, ki je nespremenjena že vrsto let, ni ravnala tako pri vseh enako temveč je do sedaj v večini odmerjala NUSZ s podatki, ki niso skladni s podatki v katastru stavb oz. registru nepremičnin. Iz tega razloga smo dne 18.12.2014 prejeli tudi dopis dveh ministrstev Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za finance, ki občinam svetujejo,
Onesnaženje cest
Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bomo v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti.
Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozi-jo zemljo, blato ali gnoj. V četrti točki, drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: » Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s ces-
da v letu 2015 čim celoviteje od-merij NUSZ na vsem svojem območju. S tem bo doseženih več ciljev, povečali se bodo prihodki iz tega vira, obenem se bo povečala enakopravnost obdavčitve ter vzpostavil sistem NUSZ, ki bo omogočil bolj pregleden in nadzorovan prehod na nov sistem obdavčitve nepremičnin, ko bo v skladu z načrtovano posodobitvi-
to.«
V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: » Na cestišču javne ceste je prepovedano: -razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
-puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne naj;
-onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; -vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) pa določa, da mora voznik preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste,.....odstraniti z vozila zemljo ali
blato, ki bi onesnažilo vozišče.
Opravljanje praktičnega izobraževanja
V začetku januarja sem pričela z obveznim praktičnim izobraževanjem na občinski upravi Občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Zahvalim se lahko županji, ga. Darji Vudler, ker me je zadnji trenutek vzela na prakso. Zaupala sem v človeka, ki mi je tri mesece prej obljubil možnost opravljanja prakse v ustanovi, vendar mi je zadnji dan odpovedal to možnost. Lahko rečem, da mi je županja rešila moj zaključni letnik. Na občini je enostavno super delati. Naučili so me veliko stvari,
ki jih do sedaj nisem znala ali jih nisem razumela. Na praksi so me naučili uporabljati programsko opremo za vpisovanje prejete pošte, urejala sem arhiv, prejemala in odpošiljala pošto, sprejemala stranke in klice, fotokopirala in skenirala dokumente, pomagala urejati spletno stran ter še veliko drugih stvari. Pri vsem tem mi z nasveti pomaga direktor občinske uprave, g. Čeh in študentka Sandra, ki dela v sprejemni pisarni. Občinski upravi Sveti Andraž v Slovenskih goricah, predvsem pa
jo sistema v nekaj letih nadomestil NUSZ.
V naslednjih dneh boste na dom prejeli podatke, ki bodo podlaga za odmero NUSZ za leto 2015. Zaradi ažuriranja podatkov je potrebno vse morebitne popravke sporočati v prvi vrsti na Geodetsko upravo ter na občinsko upravo.
Občinska uprava
Predpisana globa v zakonu, zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju, preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Pri dosedanjih nadzorih smo ugotovili tudi primere odgovornega dela, saj so kmetje v času izvajanja del označili nevarnost na cesti, po koncu del pa cestišče temeljito očistili.
Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva
županji sem zares hvaležna za vse, kar so me naučili in za vse kar me še bodo.
Marjana Bedenik
April 2015 7
NOVICE, 51.indd 7	■(©}■	30.3.2015 16:18:37
občinska uprava
Čistilna akcija 2015
Tako kot vsako leto, smo se tudi letos odločili, da bomo s skupnimi močmi očistili našo občino. Čistilna akcija bo potekala v soboto, 18. aprila 2015. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija prestavljena na naslednjo lepo soboto. Čistilna akcija bo potekala od 9. do 11.30 ure.
Zbirna mesta po vaseh bodo na naslednjih lokacijah: -Drbetinci (križišče Šilec), -Vitomarci (križišče pri Berlaku), -Novinci (avtobusna postaja -Zinka Kovačec),
-Rjavci (na križišču pri Ireni Kuk-ovec),
-Velika Slavšina (avtobusna posta-
ja Košarjak),
-Mala Slavšina (pri Stanku Kretič), -Hvaletinci (pri kapeli), -Gibina (pri Antonu Ljubec).
Lansko glavno odlagališče
Glavna odlagališča za odpadke bodo na dveh lokacijah, in sicer na križišču pri Berlakovih in v
Košarjaku na avtobusni postaji. Za vsa zbirna mesta je dodeljen vodja, kateri bo na dan čistilne akcije zjutraj ob 8. uri na občini prevzel rokavice in vrečke, vse to bo razdelil nato na zbirnih mestih. Po končani čistilni akciji bo v Lovskem domu v Mužah ob 12. uri za vse udeležence topla malica za katero bo poskrbela občina Sv. Andraž v Slov. goricah. Verjamemo, da vsak od nas želi živeti v čistem in zdravem okolju, zato vas vabimo, da se čistilne akcije udeležite v čim večjem številu.
Sandra Soko
Obvestilo v zvezi s parkirno karto invalidov
V	obdobju februar - marec 2015 smo občinski redarji še poostrili nadzor nad parkiranimi vozili na parkirnih prostorih rezerviranih za invalide na območju trgovskih centrov in v okolicah šol. Pri nadzoru ugotavljamo, da manjše število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki naj bi dovoljevale parkiranje na parkirnih mestih rezerviranih za vozila v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko v sredini katere je invalidski voziček bele barve.
V	cilju zmanjšanja zlorab in za-
gotovitve parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje obvestilo: -Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS št. 67/11) določa postopek za izdajo parkirne karte, veljavnost in način označevanja vozila;
-parkirna karta se izda za vozila s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij;
-parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivanje. Zahtevi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografiji; -v 9. čl. Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, na levi
notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila. V skladu s petim odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 82/13 -ZPrCP-UPB2) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 80 €. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 € kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto.
Zakon o pravilih cestnega prometa v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalide.
Robert Brkič vodja medobčinskih redarjev
Krožna pot Svetega Andraža v Slovenskih goricah
Občino Sv. Andraž v Slovenskih goricah je v mesecu februarju obiskal novinar Slovenskih novic. Novinarja so predvsem zanimale kulturne in naravne znamenitosti, za to sta se mu pri ogledu občine pridružila županja Darja Vudler in Edvard Kupčič. Članek ste lahko
8 Novice občine Sv. Andraž
videli in ga prebrali v Slovenskih novicah 5. marca 2015. Članek je imel naslov »Po stopinjah vodje Vitomirja«. V njem je napisano nekaj zgodovine kraja, ter kulturne in naravne znamenitosti občine. Novinar je iz ogleda sestavil krožno pot, katera se začne pri župni-
jski cerkvi sv. Andraža, pelje mimo Hrgove domačije, po Novincih do Muzeja kovaškega orodja, ter se nadaljuje v Drbetincih pri Vinogradništvu Druzovič, nato pri Turistični kmetiji Pri kapeli ter konča na turistični kmetiji pri Marti. Žal je pri članku prišlo do napake, saj
NOVICE, 51.indd 8	■(©}■	30.3.2015 16:18:37
občinska uprava
je novinar pri pisanju zamenjal Bar Cobra ter Bar Rola. V novinar-
jevem imenu se obema baroma.
opravičujemo
Sandra Soko
Članek v Slovenskih novicah
Začetek leta v Kulturno umetniškem društvu Vitomarci
V prvih treh mesecih tega leta smo bili zelo aktivni; kar ni bilo konca vaj, priprav in nastopov. Izvedli smo namreč en pevski koncert, dve proslavi, premiero igre za odrasle in ponovitev le te doma ter številne ponovitve na okoliških odrih, tri delavnice za otroke, en pohod, predstavo za otroke, nastop na občnem zboru drugega društva in premiero otroške gledališke skupine ter mladinske dramske skupine. Skupno je to trinajst prireditev v treh mesecih v domači občini namenjeni našim občanom vseh starosti. V teh aktivnostih je sodelovalo pribl. sto ljudi, od tega polovica otrok in mladostnikov. Števila vloženih ur vaj in priprav pa sploh ni mogoče prešteti. Na vse to smo lahko zares in upravičeno ponosni. Družimo se, ker verjamemo v pomen ljubiteljske kulture, ker med seboj tkemo prijateljske vezi in zato, da svoj prosti čas zapolnjujemo na kreativen način z veliko pozitivne energije. Vodilo nam ni zalužek v materialni obliki, ampak osebnostna rast in kulturni razvoj. Svoje
»produkte«, najsi bo to zapeta ali recitirana pesem, igrica za otroke ali predstava za odrasle itd., pa nesebično delimo z vsem vami, spoštovani občake in občani, ki vedno v tako lepem številu prihajate na vse naše prireditve in nam s tem »dajete ognja« oz. volje za trud v naprej.
Leto smo začeli z lepo obiskanim Novoletnim koncertom v nedeljo, 4. januarja v domači cerkvi. Koncert so pod vodstvom Andreje Černel pripravili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora in Vokalno instrumentalne skupine Avis z gostujočimi skupinami. 31. januarja je bila v režiji Milana Černela uprizorjena premiera Odrasle gledališke skupine Zmeda na Vitomarškem Titaniku; ponovitev predstave se je zgodila isti vikend takoj naslednjega dne. Proslava ob Dnevu kulture je bila letos na samo praznično nedeljo 8. februarja, v sodelovanju s Podružnično OŠ Vitomarci in Ljudskimi pevkami Društva gospodinj Vitomarci. Petek, 13. februarja je
bil še posebejživahen. Najprej smo izvedli letošnjo prvo delavnico za otroke s tematiko valentinovega in pusta, zatem je Gledališka skupina Kalimero odigrala predstavo za otroke Volk in sedem kozličkov, izvedli pa smo tudi Valentinov nočni pohod z baklami.
Mesec marec je bil za nas še posebejrazgiban in aktiven. V petek, 6. marca smo organizirali letošnjo drugo delavnico za otroke s pomladansko tematiko in v znamenju ženskih praznikov. V nedeljo, 8. marca smo pripravili proslavo ob dnevu žena, ki je bila zelo lepo obiskana. 15. marca je Otroška folklorna in recitatorska skupina nastopila na občnem zboru Društva upokojencev. V sredo, 25. marca, je bila v Vito-marcih revija otroških gledaliških skupin, ki jo organizira Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Izpostava Ptuj. Na reviji sta nastopili Mladinska dramska sekcija z recitalom Lepa Vida in Otroška gledališka skupina Pavlihci z igrico Cesarjeva nova oblačila. V
April 2015 9
NOVICE, 51.indd 9

30.3.2015 16:18:41
društva
Otroci pri velikonočnih delavnicah likonočno tematiko.
Pa še naši načrti za naslednje tri mesece. V aprilu Odrasla gledališka skupina načrtuje ponovitev predstave na sam velikonočni ponedeljek. Otroška gledališka skupina Pavlihci se bo trudila dokončati svojo igrico, katero bomo staršem in gledalcem predstavili predvidoma v prvi polovici meseca maja. V soboto, 9. maja, bomo s pohodom in kulturnim programom obeležili 70. obletnico konca druge svetovne vojne. Ob tem bomo k sodelovanju povabili še ostala društva v naši občini. Vas, spoštovani bralci, pa že zdaj vabimo, da se nam na pohodu in slovesnosti pridružite. Vojna je najbolj skrajno grozljiv »produkt« človeške družbe; vsa zgodovina je polna bitk in vojn. Tudi sodobni čas ni izvzet. Žal, na več koncih sveta »vre«, in vidimo, da nasilje ter okrutnost ne poznata meja. Bodimo srečni, da je področje, kjer živimo, temu (vsaj zaenkrat) izvzeto in lahko si samo želimo (ter molimo), da bi tako ostalo. Poklonimo se žrt-
vam vojne, ki je morila in okrutno posegla v življenje v naši občini pred več kot sedemdesetimi leti. Na tak način povejmo, da njihovi boji ter prerano končana življenja niso bili zaman. Na tej zemlji smo ostali Slovenci, ki še spoštujemo trud preteklih rodov, ki smo ponosni na svoje korenine in ki z ljubeznijo negujemo lep materin slovenski jezik.
V juniju bomo pripravili kuturni program ob Dnevu državnosti. Ob zaključku tega prispevka pa še nekaj o načrtih za prireditve in aktivnosti, ki bodo potekale v počastitev ob 120. obletnici prve igre na prostem Krojač Lipe, ki so jo v Vitomarcih, kakor piše v naši društveni kroniki, odigrali daljnjega leta 1895. Naš program, posvečen tej visoki častitljivi obletnici ljubiteljskega gledališča v Vitomarcih, kot lahko tukaj berete in sami spremljate na kulturnih prireditvah, že pridno realiziramo. Predvsem v drugi polovici tega leta bo še več prireditev posvečenih ravno ljubiteljskemu gledališču. Načrtujemo večer ljubezenskih pesmi na prostem, gledališke predstave in
delavnice za otroke, razstavo fotografij, skeče na prostem, osrednjo slovesnost ob 120. letnici iger v Vitomarcih, radi bi tudi izdali bilten, se morebiti kot igralci preizkusili v kakšni drami (ali vsaj odlomku), ki je na domačem odru že zelo dolgo nismo videli.... Seveda, spoštovani gledalci, vas vabimo k sodelovanju in si želimo ter verjamemo, da boste tudi nadaljnje naše klulturne prireditve spremljali, kot doslej..
V imenu Kulturno umetniškega društva Vitomarci vam želim lepe velikonočne praznike in še najbolj miru, tako osebno kot v odnosih z bližnjimi.
Valerija Ilešič Toš, predsednica
Udeleženci in animatorji delavnic
10
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 51.indd 10
30.3.2015 16:18:45
društva
Čebelarji
Verjetno že veste, da je pri nas v občini ustanovljeno in od 1.1.2015 pravno veljavno deluje Čebelarsko društvo Vitomarci. Vključenih je 9 ljubiteljsko manjših čebelarjev in 5 podpornih članov. Pričakujemo, da se bo v društvo včlanilo več občanov, še posebej iz vrst sadjarjev, ljubiteljev narave in mladih. Čebele namreč oprašijo in vplivajo na donos jabolk 90%, veliko pa tudi opraši-jo ostale koristne rastline. Več je čebeljih proizvodov, ki koristijo našemu zdravju in zdravi prehrani v kombinaciji s domačim sadjem in zelenjavo. Koristne so pa tudi druge koristi, kot je vpliv na naše psihološko stanje z manj stresi in umirjenost življenja. Društvo je zadnji čas izvedlo aktivnost saditve medonosnih dreves. Posadili smo več dolgoživih sadik kostanja, odpornega na kostanjev rak. Korist pa bo tudi od debelo-plodnih sadov kostanja. Za drugo leto se na sadike lahko naročite
pri predsedniku Rajšp Francu v Vitomarcih. Aktivnost teče za zasaditev drugih drevesnih sadik kot je lipa in setev več ajde. Vsak človek bi moral v pozitivnem odnosu do narave posaditi za vsakega potomca vsaj eno medo-nosno drevo. Potomci naj bi na ta
Čebelarska razstava ob dnevu odprtih vrat
drevesa skrbeli kot na simbol bodočnost rodnosti in istočasno spomin na nas umrle. Te dni bo potekal v naši šoli tečaj čebelarstva za učence. Vzpodbudite svoje
mlajše za to dejavnost. Za l.maj bo društvo skupaj z društvom upokojencev postavilo v dom društva upokojencev razstavo našemu znamenitemu možu Ivanu Ju-rančiču in čebelarjenju nekoč in danes. Pri Hrgovi hiši prikazujemo kako in s kakimi panji se če-belari. Naš program je zanimiv, koristen in poučen, ne samo za čebelarje ampak še za ostale. Nedavno smo končali z razstavo o zgodovini čebelarstva, ki je bila na naši občini dobrih 14 dni. V programu je tudi izdelava hotelov za koristne žuželke. Te bi postavili na večih krajih v občini. Pridružite se tudi tej akciji.
Pri nas v čebelarskem društvu vam ne more biti dolgčas, zato se nam pridružite.
Edi Kupčič, tajnik
Ekskurzija gospodinj v Razkrižje
14. marca 2015 smo se članice Društva gospodinj Vitomarci ob 8. uri zjutraj odpeljale z avtobusom na strokovno ekskurzijo v Razkrižje. Sledila je prijetna vožnja do Ljutomera, kjer smo naredile kratek postanek za kavo, si ogledale cerkev Sv. Janeza Krstnika
Skupinska na izletu
in se sprehodile po mestu. Po ogledu je sledila vožnja v Razkrižje, kjer smo se ob prihodu okrepčale z bogračem. Sledil je ogled oljarne s pokušino bučnega olja Tomaža Zanjkoviča na Gibini. Nato smo se odpeljale na ogled zeliščnega vrta in »Zeliščne kuhinje« k družini Tivadar, kjer izdelujejo več vrst zeliščnih čajev, začimb, krem likerjev.... Poskusile smo lahko sveže zeliščne namaze na domačem kruhu in čaje. Dobro razpoložene smo se odpravile na ogled prazgodovinske naselbine izpred 5500 let na Gradišču na Šafarskem. Poskusile smo kruh iz prapeči. Zadnji postanek je bil namenjen ogledu kulturne dediščine - dimnikarskega in čevljarskega orodja družine Gašparič. Po ogledu so nas domačini pogostili z mlinci, sokom in vinom. Ob zaključku je sledilo še presenečenje naše predsednice - večerja na izletniški kmetiji v Železnih Dverih pri Milanu Belcu, nekdanjemu mentorju oddaje Kmetija Nov začetek ter za konec prijetna vožnja v smeri proti domu.
Kosec Elizabeta, tajnica
April 2015 11
NOVICE, 51.mdd 11	■(©}■	30.3.2015 16:18:43
#
društva
15. Sandijev memorial
NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih (po pravilih FIFA 4 +1).
Program prireditve:
PETEK 29. maj 2015 - ogrevanje
in žreb za glavni turnir:
-	18.00 h turnir v kategorijah od U8 do U14;
-	20.00 h turnir med zaselki občine Sveti Andraž;
-	21.00 h žreb za članski Sandijev memorialni turnir:
-	23.00 h podelitev nagrad z kratkih kulturnim programom in zabava z živo glasbo. SOBOTA 30. maj 2015 - mladinci, veterani, punce, člani:
-	11.00 h turnir v kategoriji U19 (igrajo lahko igralci rojeni 1995 in mlajši) -najboljše tri ekipe iz tega turnirja imajo zagotovljen brezplačen nastop na večernem članskem turnirju, v kolikor nastopi vsaj 8 istih igralcev;
-	15.00 h turnir v veteranski konkurenci;
-	19.00 h prijateljska tekma ženskih ekip;
-	20.30 h Sandijev memorial-ni turnir v članski konkurenci za prehodni pokal (skupinski del -bo potekal predvideno do 2.ure zjutraj).
NEDELJA 31. maj 2015 - finalni del članskega turnirja. Z pričetkom 13. uri nadaljevanje Sandijevega memorialnega turnirja v članski konkurenci za prehodni pokal (izločilni boji). Ob 16. uri ekshibicijski vložek športnih, glasbenih in plesnih gostov.
Finale članskega turnirja je predviden v nedeljo 31.5.2015 ob 18.00 h, ob 19. 00 h pa podelitev nagrad v članski konkurenci.
Za primerno vzdušje bodo poskrbele simpatične hostese, DJ in veliko animacije.
Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
Bogat srečelov.
V sklopu turnirja bomo izvedli humanitarno akcijo IGRAČO PODARI - SREČO USTVARI in okol-jevarstveno akcijo VODA JE ŽIVLJENJE .
Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša.
Animacije za otroke- brezplačna uporaba napihljivih igral (sobota med 14. in 21.uro in nedelja med 13. in 18. uro).
Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, zato bo prireditev ob vsakem vremenu!
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja
Delovanje vinogradnikov in sadjarjev
Člani društva smo imeli 6. 3. 2015 redni občni zbor. Pregledali smo poročila o delovanju v letu 2014 in sprejeli bogat načrt dela za leto 2015.
Po občnem zboru je sledila slovesnost ob 15. obletnici ustanovitve društva, kjer so bile predstavljene številne pomembne aktivnosti in dogodki, ki so se v okviru društva zgodili v preteklih petnajstih letih. Zbrane so nagovoril pobudnik ustanovitve društva in prvi predsednik društva Edi Kupčič, direktor KGZ Ptuj Andrej Reberninšek, kmetijska svetovalka Helena Vornekar, županja Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler ter sedanja predsednica Vinogradniško - sadjarskega društva Viromarci Mojca Druzovič. Vsi so bili mnenja, da je društvo eno izmed najbolj aktivnih tovrstnih društev na ptujskem področju, pomembno
12 Novice občine Sv. Andraž
Zaslužni člani društva in gostje ob prejetju cepiča potomke Stare trte
pa je tudi sodelovanje društva pri dogodkih v domači občini. Razveseljivo je, da ima društvo številne simpatizerje in vedno več članov, sedaj že skoraj 80. Ob petnajsti obletnici društva je bila zaslužnim članom za večlet-
no pomoč in sodelovanje z Vino-gradniško-sadjarskim društvom Vitomarci podeljena zahvala v obliki cepiča potomke Stare trte (sorta Modra kavčina). Da je bil dogodek še bolj slovesen, so poskrbeli člani ansambla
NOVICE, 51.mdd 12
30.3.2015 16:18:43
društva
Trubadurji. Ob tej priložnosti se predsednica društva Mojca Dru-zovič zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni obeležitvi te obletnice. Kot vsako pomlad se je tudi letos začela celoletna skrb članov našega društva za potomko Stare trte. Posebno skrb zanjo je letos prevzel novoizvoljeni viničar Karl Vršič. Rez je bila opravljena v nedeljo, 8. 3. 2015, po sveti maši na trgu pred cerkvijo, kjer trta lepo uspeva. Rez so opravili sedanji viničar trte Karl Vršič ob pomoči prejšnjih viničar-jev Edija Čeha, Edija Kupčiča in
Rez potomke Stare trte
Marjana Druzoviča. Potrebno je poudariti, da je dosedanji viničar Marjan Druzovič donegoval prvo vino bogate
žlahtne kapljice Modre kavčine, pridelano iz grozdja potomke Stare trte. Vino je bilo poimenovano po našem farnem zavetniku Svetem Andreju in bo služilo kot protokolarno vino naše občine -Andrejevo vino. Letos je bilo napolnjenih 27 steklenic s prostornino 0, 5 litra. Upamo, da jih bo - ob zdravi in obilni letini - v prihodnje še veliko.
Ivanka Čeh
PGD Vitomarci v zimskih mesecih
28. februarja 2015 smo člani PGD Vitomarci imeli 76. redni občni zbor društva. Letos je bilo na njem prvič prisotnih preko 80 članov domačega gasilskega društva, 9 predstavnikov sosednjih društev, predstavniki GZ Trnovska vas-Vitomarci in predstavniki 5-ih drugih društev iz naše občine. S svojo prisotnostjo na občnem zboru nas je počastila tudi županja Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Darja Vud-ler, veseli pa smo bili tudi obiska gostov s pobratenega hrvaškega društva DVD Vidovec, ki so bili nad našim občnim zborom še najbolj navdušeni. Z veseljem lahko povem, da se nam je pridružilo tudi nekaj novih članov in članic, ki bodo predvidoma začeli s tečajem za gasilce v jesensko-zimskih mesecih.
7.	marca smo imeli v okviru PGD Vitomarci predstavitev gasilskih zaščitnih oblek, škornjev in čelad, saj bomo v prihodnje pričeli posodabljati garderobo društva. Varnost gasilcev je pri delu na prvem mestu, zato bomo kupili tudi nekaj prepotrebne opreme, ki nam bo na samih intervencijah olajšala zadeve.
8.	marca pa smo bili prisotni na sprejemu novega gasilskega vozila PGD Gabrnik. Za sprejem nove cisterne so priredili curkomet, ki je
potekal od gostilne Žabica pa vse do gasilskega doma PGD Gab-
Predstavitev opreme
rnik. Na prireditvi je sodelovalo preko 120 gasilcev iz sosednjih in okoliških društev, kasneje pa je sledila še manjša pogostitev z živo glasbo.
V sledečih mesecih bomo pričeli tudi z operativnimi vajami s katerimi bomo poskrbeli za dobro ui-granost med gasilci in dobro pripravljenost v prihodnje. Ob tem pa naj še spomnimo, da se nam kot gasilec oz. gasilka ali pa zgolj kot podporni član lahko pridruži kdorkoli, ki bi to želel z obiskom in gasilskega doma PGD Vitomar-ci vsako prvo soboto v mesecu ob 12.00 uri.
Andrej Toš, tajnik
Curkomet - postroj gasilcev v Gabrniku
April 2015
13
NOVICE, 51.indd 13	30.3.2015 16:18:44
#
društva
Jan Soto Vargas - Regijski prvak
Tudi strelska sezona 2013/14 je bila za naše društvo tekmovalno uspešna, še posebej v pionirski kategoriji, kjer so nas zastopali Viktorija Pavlas, Jan Soto Vargas in Jure Kralj.
V regijski ligi-Sever so zasedli skupno 3. mesto, posamezno pa Viktorija 2. mesto. V šolskem prvenstvu so zasedli ekipno 4. mesto in Viktorija Pavlas je posamezno osvojila 3. mesto, udeležila pa se je tudi finalne tekme, kjer je bila 22-ta. Vsi trije strelci so se kvalificirali še na državno prvenstvo, ki je potekalo 26. aprila v Laškem. Jan je zasedel 15. mesto, Jure 59. mesto, Viktorija pa se tekme ni mogla udeležiti.
aljeval le Jan Soto Vargas, ki je z vztrajnostjo rezu-ltatsko dobro napredoval. V šolskem regijskem prvenstvu je dosegel 2. mesto in ga čaka še finalno tekmovanje . Tekmoval je tudi v 1. Državni ligi in v prvi sezoni zasedel 9. mesto. V regijski ligi-Sever je zasedel 2. mesto in je po šestih tekmah zaostal za prvo uvrščenim za samo 1 krog razlike. Je pa zato v regijskem prvenstvu posegel po samem vrhu z doseženim 1. mestom in postal regijski prvak.
Ekipno 3. mesto
Izvedli smo tudi začetni tečaj, katerega so se udeležili trije pionirji iz OŠ Vitomarci. Start sezone 2014/15 v začetku oktobra 2014 je pričela že znana pionirska ekipa, vendar jo je nad-
Upokojenci in prihodnost
Na občnem zboru 15. 03. 2015 smo sprejeli sklepe, ki zadevajo poglobljeno aktivnost društva v projektu Starejši za starejše, za čim daljše in čim bolj zdravo življenje v krogu svojih domačih. Zadnji čas ugotavljamo, da mnogi delavski upokojenci, ki so bolni, manj pokretni in ostareli kot tudi vdove omenjenih, ne koristijo pravice dodatka k pokojnini za pomoč in postrežbo iz sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pa tudi delovni invalidi ne. Denarja ni potrebno vračati in se ne knjiži na lastnino. Vsak bodoči prejemnik je odvisen od zdravstvenega stanja in zdravstvenega potrdila. Tega vam izda vaš zdravnik na vašo zahtevo. Če tega ne dobite vam lahko pomagamo z drugim zdravnikom in drugim mnenjem. Za najtežje, tj. tretjo stopnjo je bil lani dodatek 418,88 evra. Podrobne informacije dobite člani pri predsedniku društva, Ediju Kupčiču.
Jan na strelski liniji
Za konec sezone ga tako čakata še dve pomembni tekmi in sicer šolski finale ter državno prvenstvo na Rogli, pri čemer mu želimo čimbolj mirno roko in veliko uspeha.
Marjan Horvat
Druga usmeritev programa je financiranje pomoči na domu. Nudijo jo usposobljene negovalke iz centra za socialno delo. Vsem članom, ki bi to želeli jim bo društvo pri tem pomagalo. Prvo polovico urnega stroška plača država oz. občina, po zakonu. Za kritje druge polovice je več možnosti. Knjiženje na lastnino je le ena od možnosti, sicer pa tudi informacije povezane s tem dobite člani pri predsedniku društva.
Tretja naša aktivnost je nudenje pomoči skupaj z občino ali naše brezplačne pomoči, kot npr. : prevoz do zdravnika ali lekarne, trgovine, prevoz za nujna opravila na občini, upravni enoti, sodišču ali davčnem uradu. Nadalje pomoč pri zimskih težavah kot je sneg, led, kurjava itd. Podrobnosti bodo urejala pravila, ko bo občina dobila avto, skladno s pogodbo med občino in društvom, ki je že dlje časa podpisana.
14 Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 51.mdd 14
30.3.2015 16:18:44
#
društva
Obiskali vas bodo tudi društveni prostovoljci, da se podrobno dogovorite glede pomoči, ki jo pšotrebujete. Še več podrobnosti boste lahko izvedeli v društveni pisarni, ki bo v prihodnje odprta na naši občini. Za odgovore bodo na voljo strokovnjaki Zveze društev upokojencev Ptuj in drugi. Odprta bo v času uradnih ur občine za nudenje pomoči (pisanja raznih vlog in drugo).Več informacij bomo napisali v društvenih Novicah.
Vsem ki smo vas obiskali letos spomladi (41 članov), bomo poslali ponudbo na dom in vse skupaj nadgradili z obiskom prostovoljca. Pridružite se nam za vaše, naše in skupno dobro. Občinske Novice vam bodo prinesle prvi dodatek k knjigi Sveti Andraž in mi. V njem Edi Kupčič dodaja manjkajoči del zgodovine naše cerkve, kar je bilo v že objavljeni knjigi izpuščeno, poleg tega pa še dokazilo o avtorstvu posameznih člankov. Izšlo jih bo še več prekopiranih iz originala, da si boste lahko vse skupaj dodali v knjigo.
Napisana je tudi brošura oz. zvezek ob 100 letnici smrti in 150 letnici rojstva nadučitelja Ivana Streleca. Vsebina je tudi naša kulturna dediščina. Ta ohranja tedanja razmišljanja, igre, običaje, ljudsko nošo in drugo pred več kot 150 let.
Na občnem zboru smo med drugim sprejeli tudi Program dela društva upokojencev. Ta vsebuje
Snežinka sreče
Tudi v tem letu je Društvo mladih Vitomarci izpeljalo Snežinko sreče. Zbirali smo tekstil, obutev, dlje obstojno hrano, pohištvo, belo tehniko ... Priznamo, da se vas je tudi letos veliko odzvalo naši akciji in se vam ob tej priložnosti v našem imenu in imenu vseh prejemnikov vaših darov, lepo zahvaljujemo. Vse darovano smo posredovali v dobrodelne organizacije, katere
še več drugih zanimivih aktivnosti pa tudi nekaj novosti. Program ste dobili z vabilom na občni zbor. Shranite ga in večkrat poglejte, da česa ne pozabite. Že sedaj se lahko prijavite za romanje oz. izlet na Staro goro pri Novi gorici in še kam. Ta program bo objavljen v kratkem. Še naprej zbiramo predmete za muzej Hrgove hiše. Vabimo vas, da se vključite v klub muzejev naše občine ne glede na starost. Ta deluje pri Društvu upokojencev.
Zbrani na občnem zboru
Na občnem zboru je bilo sprejeto tudi poročilo o lanskem delovanju društva. Vsebuje in našteva 34 pomembnejših opravljenih aktivnosti. Največ od vseh društev v občini. Najbolj uspešno, množično, odmevno in pomembno za kraj in širše je bilo praznovanje 35 letnice Društva upokojencev. V ta namen bo letos izdan Arhivski zbornik. Iz aktivnosti je in bo ostala za vedno trajna vidna sled ter dokazi. Naštejmo jih le nekaj : 7 muzejev v naši občini, 4 velike fotografije naših znamenitih mož,
so razdelile v prave roke. Ob naši naslednji akciji vas spet vabimo, da se odzovete in tako pomagate socialno šibkim posameznikom in družinam, ki se komajda preživljajo in so za vsako vašo darovano stvar hvaležni bolj, kot si mi vsi skupaj to mislimo. Naj sporočim še, da smo vsa sredstva zbrana pri krdebačih namenili gasilcem v bližini Cerknice. Z
številne likovne razstave, opis v knjigi 500 let zgodovine naše cerkve in 2000 let in več zgodovine kraja (skrivnostna ravnica centra Vito-marcev), opis pastirja (barovčina) na paši živine več stoletij v pravasi Vitomarci. Odkritje in razstava 18. mašnih plaščev, stalna razstava 65 fotografij Tako smo nekoč živeli, številni pokali in priznanja v športu Pikado, trije grbi občine za uspešno delo in številne občinske plakete, priznanja za člane iz upravnega odbora društva in še in še ....
Zelo uspešno delo je za nami tudi na ostalih področjih kot so: Skrb za bolne, manj gibljive in ostarele v projektu Starejši za starejše. Vseh 9 prostovoljcev , koordinator in predsednik društva je dobilo državno priznanje za 10 let požrtvovalnega dela. Poslano je bilo kar nekaj odmevnih pisem na vlado, v državni zbor, poslancem in strankam kot pobude, predlogi in zahteve za boljše urejanje in življenje upokojencev. Nekaterim upokojencem smo že pomagali do dodatkov k pokojnini. Člani, koristite vse to še naprej, upravni odbor pa vam zagotavlja, da vam bomo z našim delom še naprej skušali pomagati po naših najboljših močeh. Sodelujte in sodelujmo tako množično še naprej. Le če nas je mnogo smo močnejši in uspešnejši ter dosežemo več. Lep spomladanski pozdrav.
Edi Kupčič, predsednik
zbranimi sredstvi smo namreč nakupili nove in kakovostne gasilske čevlje, ki jih bodo gasilci v primeru naravnih katastrof lahko še kako koristno porabili. Hvala vam, ob velikonočnih praznikih pa vam želimo veliko lepih, mirnih, čutnih in srečnih trenutkov.
Kristijan Majer, tajnik
April 2015
15
NOVICE, 51.mdd 15	■(©}■	30.3.2015 16:18:44
društva
Zmeda na Vitomarškem Titaniku
Igralska zasedba letošnje predstave
Vabljeni na ponovitev komedije Zmeda na Vitomarškem Titaniku, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18. uri v Večnamenski dvorani v Vitomarcih.
Kar dva meseca smo že zelo pridni, saj po premieri in prvi ponovitvi doma, pridno gostujemo tudi drugod po severovzhodni domovini. Vse tiste, ki si naše predstave še niste ogledali, pa vabimo, da nas obiščete in mi bomo poskrbeli, da se sprostite, vsaj malo nasmejete, predvsem pa pozabite na vsakodnevne težave.
Odrasla gledališka skupina KUD-a Vitomarci
šola in vrtec
OBVESTILO
Vabimo vse občane k ZBIRALNI AKCIJI STAREGA PAPIRJA, ki bo potekala do 30. aprila 2015 .
V ta namen smo pred šolo postavili kontejner. Donacija od zbranega papirja bo namenjena materialnim potrebam otrok v vrtcu in šoli.
Že vnaprej se vam zahvaljujemo
HRGOVA DOMAČIJA
Hrgova domačija je hiša zidana iz gline. Je v obliki črke L. Ima majhna okna in nizka pravokotna vrata. Streha je strma in pokrita s slamo. Na strehi je nizek dimnik. Služi različnim razstavam starih predmetov.
Nejc Vršič, 3. b
ATIJEV ROJSTNI DAN
Ko sem se zjutraj zbudila, sem atiju zaželela vse najboljše za rojstni dan. Potem sem mu izročila darilo. Čez nekaj časa smo se umili in oblekli ter se odpeljali na kosilo. Pojedli smo juho, meso, krompir in še veliko drugih dobrot. Nazadnje smo se posladkali s tortico. Potem smo se odpravili proti domu. Vsi skupaj smo lepo praznovali rojstni dan.
Taja Pučko, 2. b
ZLATA LISICA
Jaz, ata in mama smo se odpravili na Pohorje, kjer je potekalo tekmovanje za Zlato lisico. Tam smo najprej kupili karte in se postavili ob ograjo. Spremljali smo smučanje vseh tekmovalk. Tina Maze je imela startno številko pet. Za njo smo vsi navijali. Po prvem teku je začelo močno deževati. Šli smo na čaj in sendvič. Potem smo se odpravili domov.
Na mariborskem Pohorju smo preživeli lep dan.
Domen Kokol, 2. b
MOJ DELOVNI DAN
Zjutraj se zbudim, oblečem, pozajtrkujem, umijem zobe in grem v šolo. Dopoldne sem v šoli. Tam se učim in delam naloge. Popoldne, ko pridem iz šole, grem k babici na kosilo. Po kosilu grem domov in naredim domačo nalogo. Zvečer gledam risanke in se igram. Potem imam večerjo. Po večerji se umijem in grem spat.
Filip Gomzi, 3. b
OPIS OSEBE
Opisala bom mojo sestrično. Ime ji je Katja, piše se Tuš. Stara je 23 let. Po poklicu je univerzitetni diplomirani inženir živinoreje. Visoka je 178 centimetrov in tehta 53 kilogramov. Ima okrogel obraz, dolge ravne svetle lase, modre oči, temne obrvi in majhen nos. Njeno posebno znamenje so pege. Zelo rada kuha, pospravlja, lika, pomiva posodo in pometa. Zjutraj in zvečer pa gre v hlev in tam postori vsa potrebna opravila.
Nika Hojnik, 3.b
16
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 51.indd 16
30.3.2015 16:18:45
Al
Risanje na svetlo in temno risarsko podlago, Laura Draškovič, 1. b
Tihožitje s starimi predmeti, Lana Vidovič, 1. b
List iz dnevnika šole v naravi 5.b
9.	2. 2015
Danes smo prispeli na Kope. Bila sem malo neučakana. Ko smo prispeli, smo dobili ključe za sobe. Oblekli smo si kombinezone, obuli pancarje in šli na smučišče. Učitelj smučanja nas je razdelil v skupine. Bila sem v boljši skupini. Kaj hitro smo šli na progo s krogci. Po smučanju smo šli v sobe.
Adriana Draškovič
10.	2. 2015
Drugi dan... Bili smo na vlečnici. Jutri pa bomo šli na sedežnico. Tako nam je obljubil naš učitelj. Našemu učitelju smučanja je ime Uroš, mi smo ga kar poimenovali faca, ker nas vedno nasmeji.
Nato je sledila malica. Potem smo šli na nočno smuko. Po njej pa na večerjo. Ko smo se umili smo vsi utrujeni hitro zaspali.
Mojca Šilak
Ko sem se zbudil, sem imel malo domotožja. Pogrešal sem mamo in očeta. Po zajtrku smo šli smučat. Naša skupina je na vlečnici vijugala. Za drugo skupino, ne vem, kaj so delali, ker jih nič nismo videli Dan je bil zelo lep.
Tristan Berlak
Zjutraj, ko sem se zbudila, sem si umila zobe in se počasi oblekla. Nato smo šli na zajtrk. Po zajtrku pa na smučanje. Tam smo malo ponovili od včerajšnjega dne. Nato smo se učili zavoje. Po tem smo šli v svoje sobe. Te smo si malo pospravili, saj sta nam učiteljici obljubili ocenjevanje sob.
Čez nekaj časa smo šli na kosilo. Po kosilu je spet sledilo smučanje. Spet smo ponavljali zavoje. Ko smo se nasmučali, smo šli na malico. Zvečer nas je obiskal policaj- gorski reševalec. Po predavanju policaja smo imeli večerjo. Po večerji smo šli z lučkami na nočni sprehod. Ta dan mi je bil zelo všeč.
Mojca Šilak
11. 2.
Zjutraj sem se hitro zbudila. Malo mi je bilo slabo, ker sem pogrešala starše. Po zajtrku smo šli smučat. Tam smo bili do 12. ure. Sledilo je kosilo. Nato smo šli ven na sneg. Delali smo snežake, se kepali...
12. 2. 2015
Zame je bil to najlepši dan, ker je to dan pred odhodom domov. Učiteljici sta nas opozorili, da smo si že spakirali nekaj stvari. Luka Soto Vargas Zvečer smo delali srčke za Valentinovo. Nato je sledila podelitev priznanj. Po podelitvi smo šli v disko. Bilo je zelo zanimivo.
Tristan Berlak
13. 2. 2015
Vračamo se domov, najbolj mi bo ostalo v spominu: LUKA: Da je bilo tako super in smo imeli več prostega časa kot v šoli. TIMOTEJ: Tekmovanje v smučanju. FILIP: Tekma, pohod, sedežnica. ADRIANA: Skupno sem bila na tekmi tretja, vse mi bo ostalo v lepem spominu. TRISTAN: naučil sem se smučati, zelo lep hotel. MOJCA: Disko in zabava. NIKA: Vse mi bo ostalo v spominu, bilo je lepo.
April 2015
17
NOVICE, 51.indd 17
30.3.2015 16:18:45
šola in vrtec
Zimske počitnice
Ko so se začele zimske počitnice sem bila zelo vesela. Po končanem pouku sva s Tanjo šli po pustu. Nabrali sva kar nekaj denarja, ki sva si ga po vrnitvi k Tanji razdelili. Potem sva se še malo igrali. Ker sem šla popoldan na delavnice, sem morala domov. Naslednji dan sem si kupila masko. Po vrnitvi domov, sem poklicala Tanjo in šli sva dalje po pustu. Ko je Tanja odšla domov, sva midve z mamo šli k babici. Mama se je našemila in prestrašila domače pri babici.
V	nedeljo sva se z atom dogovorila, da greva na pustni karneval. Tam mi je bilo zelo všeč.
Tudi v ponedeljek in torek sem hodila po maškarah. Pridružila se nama je Tanjina teta Ana.
V	sredo in četrtek sem počivala v hiši. V petek pa je bilo sončno, zato sem skoraj ves dan preživela zunaj. Ker je v soboto pihal močan in hladen veter spet nisem mogla biti dolgo zunaj. Soseda Andreja je bila zelo žalostna. Zaradi premočnega vetra tudi z mamo nisva šli k babici.
V	nedeljo sem zjutraj šla k maši, ko sem prišla domov, sem se preoblekla, najedla in se malo učila. Zvečer sem se stuširala in šla spat.
Bila sem žalostna, ker je že konec počitnic. Mami sem rekla, da bi bila vesela, če bi se ta teden še enkrat ponovil.
Upam, da se bodo kmalu ponovile tako ali pa še bolj zanimive počitnice.
Laura Zorec, 6. b
Ko je bil že tri dni sneg smo se z Aleksom in Amadejo šli sankat. Najprej smo si naredili progo. Ena od naju je sedla na sanke, nato jo je druga močno potisnila. Aleks je prijel vrvico in z nama na sankah tekal. Na pol poti sva mu obe padli dol.
Ko je bila proga narejena, je šel
Aleks v hišo. Z Amadejo sva se še nekaj časa sankali, potem pa sva tudi midve šli v hišo. Naslednji dan sva se mislili spet sankati. Ko sva prišli ven, sva zagledali Tineta in Dannya. Odločili smo se za kepanje. Mene je nekdo zadel v vrat. Po nekem času sem odšla v hišo. Tudi Amadeja je hitro prišla za mano. Naslednji dan je k nama prišla Larisa. Šle smo na malo daljši hrib. Na tem hribu je bila manjša luknja, ki smo jo imele za skakalnico. Večkrat smo si menjale sanke. Včasih smo se ustavile pred skakalnico. Jaz sem se na sankanju tudi malo pokrampala. Z Amadejo sva bili tudi na obisku pri Larisi.
Med počitnicami sem se imela lepo.
Aneja Duh, 5. b
Šola v naravi
V ponedeljek, 9. 2. 2015 smo se s sošolci odpravili v zimsko šolo v naravi na Kope.
Vozili smo se približno dve uri in pol. Ko smo prispeli pred Lukov dom, je vsak svojo prtljago odnesel pred vhod. Tam smo počakali učiteljico, da nam je povedala v kateri sobi bomo. Z Mojco sva bili v sobi 202. Soba mi je bila zelo všeč. Do sobe sva odpeljali svoje kovčke in se razto-vorili. Sledilo je kosilo. Ker nisem bila preveč lačna, sem si nadevala samo malo juhe. Z Mojco sva se odpravili v sobo. Napočil je čas za smučanje. Oblekli smo se in obuli v smučarske čevlje ter odšli do smučišča. S smučmi smo počakali ob manjši progi na vaditelje smučanja. Vsak se je moral poskusno peljati. Po tej vožnji so nas razporedili v dve skupini. Z malo sreče sem se uvrstila v boljšo skupino. Tako smo vsak dan smučali in se učili novih veščin. Prišel je dan tekmovanja in podelitve priznanj. Ko je učiteljica prebrala moje ime, mi je začelo razbijati srce. Uvrstila sem se na
tretje mesto, pri deklicah sem bila druga. Po podelitvi priznanj je bil na vrsti disko. Malce smo plesali, peli...
V	petek zjutraj smo morali spa-kirati stvari v kovčke. Ni mi bilo preveč všeč, ko smo odhajali domov. Malo sem bila žalostna , da je že konec, hkrati pa sem se veselila doma.
V	spominu mi bo ostalo vse iz šole v naravi.
Adriana Draškovič, 5. b
Zimske počitnice
Zadnji dan šole,
konec redovalnic in neopravičenih ur,
konec te učenjaške more, začenja se pravi žur.
Prvi dan počitnic bil je odličen. Kaj bom počel zdaj? Bil sem vzhičen.
Pet dan počitnic sem se malo dolgočasil, le kaj bi naredil, da bi se kratkočasil?
Ubogi učenci, Počitnic več ni. Uboga šola, Vračamo se mi.

Sergej Ilešič, 6. b
Banana
Podolgovata je banana zato ne rase sama, zdaj je pa vesela, ker bo lahko zapela. Pela bo tako močno, da bo teknila sočno.
Sanja Ilešič, 5. b
18 Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 51.mdd 18	■(©}■	30.3.2015 16:18:46
šola in vrtec
Pust - tehniški dan
V petek, 13. februarja smo imeli tehniški dan. Bil je pustno obarvan. Za malico smo pojedli krof. Šli smo v telovadnico, kjer smo malo zaplesali. Prišli so še kurenti, ki so nam dali bombone. Tisti dan je bil zelo zabaven.
Nika Ilešič
Vesel sem bil, ko smo delali maske iz papirja. Jedli smo pustne krofe z okusno marmelado.
Nick Gavez
Punce smo se dogovorile, da vsaka prinese čim več ličil. Ko nam je učiteljica dovolila, da se našemimo smo punce porabile zelo veliko časa. Oblekle smo se in naličile. V telovadnici smo priredili pustni ples. Bilo je zabavno.
Ko smo plesali sem vrtel glasbo.
Vanessa Repič
Tine Pečar
V šoli smo imeli pustno rajanje. Izdelovali smo maske in se našemili. Ta pust mi je bil zelo všeč.
Ana Marija Roškar
Moja mama
Moji mami je ime Bernarda. Piše se Repič. Stara bo petintrideset let. Je višje postave. Njeni lasje so kratki, na koncu rahlo skodrani ter rjave barve. Ima okrogel obraz. Njene oči so modre barve, trepalnice pa kratke. Po poklicu je poštna uslužbenka. V prostem času se rada obleče v črne pajkice in vijolično majico. Ima materino znamenje in veliko pik. Njen način življenja je težak, zato se rada sprosti v toplicah. Zelo rada jo imam.
Vanessa Repič, 4. b
Našemili smo se, 1. b
Pustne maske so narejene, 1. b
Prilagodljivost
Sodobna družba je označena kot nepredvidljiva, spremenljiva, hitra, dinamična. Živimo v obdobju, kije na glavo obrnilo še klimatske razmere, kaj šele posameznika. V takšni družbi - na trenutke ledeno hladni, malo zatem neznosno vroči - se zdi ena od pomembnejših lastnosti oz. sposobnosti, sposobnost prilagajanja. Pa vendarle kako dolgo se lahko človek prilagaja spremembam in
kako dobro je to zanj?
Prilagajanje sodobni družbi Težava staršev ali otrok Primer: Odrasli radi razpravljamo o preobremenjenosti otrok. Se nostalgično spominjamo časov, ko ni bilo s številnimi dejavnostmi natrpanih urnikov. Obujamo spomine na svojo preteklost, tako drugačno času, v katerem živimo, tako drugačno sedanjosti.
Otroci so se rodili v ta svet, to družbo, to okolje. To je edini svet, ki ga poznajo. Spreminja se iz dneva v dan, tako kot se spreminjajo oni sami. Le kdor ima težave s spreminjanjem ima težave z današnjim svetom, ima težave z okolico in ima težave s sabo. Vendar človek je prilagodljivo bitje, če ne bi bil, bi bil današnji svet poseljen z neko drugo simpatično, empatično in komplicirano vrsto.
April 2015 19
NOVICE, 51.indd 19
30.3.2015 16:18:46
šola in vrtec
Morda pa postajamo prav to, komplicirana vrsta, ki "iz muhe dela slona" iz sprememb pa težave, namesto priložnosti. Današnji otroci mogoče ne poznajo gumitvista, pa ravbarjev in žandarjev, a zato niso nič manj srečni. Manj srečni smo morda mi - odrasli, ki v spremenjenem svetu ne znamo uvideti prednosti in možnosti za razvoj in srečo naših otrok in nas samih. Prožni otroci
Čim višja stopnja prilagodljivosti se v današnjem času zdi zaželena. V tem duhu vzgajamo tudi naše otroke. Tistim, ki spodleti pri vzgoji "prožnega in elastičnega otroka" so na voljo različne teorije, ki zagovarjajo prirojeno stopnjo te zaželene odlike, tistim, ki uspe vzgojiti prilagodljivega otroka pa teorije, ki privzgajanje sposobnosti pripisujejo pravilnemu pristopu, starševski pozornosti ali bolje rečeno nepozornosti in prepuščanju otroka lastni iznajdljivosti in podobno. Skratka prilagodljivost, kot ena izmed dimenzij osebnosti, ki jo v določeni koncentraciji bojda pridobimo že ob rojstvu se nahaja v nevarnem precepu oziroma postavlja v nevaren položaj našo samopodobo in duševni mir. Kakšen je prilagodljiv otrok? Je to mali "ciganček", ki skače iz naročja v naročje in se vsepovsod počuti domače? Je to otrok, ki se hitro udomači v prostoru, ga raziskuje in se neovirano giblje po neznanih koordinatah? Je to otrok, ki natančno ve kaj, kdaj in komu mora kaj reči, da bo dosegel svoje?
Kaj pa tisti otroci, ki imajo velike težave s prilagajanjem? Otroci, ki težko sprejmejo novega človeka, otroci, ki bi najraje cele dneve preživeli doma. Otroci, ki jih zmoti že najmanjša sprememba vsakdanje rutine. Bi nas moralo skrbeti za takšne otroke? Kako bodo le ti shajali v sodobnem svetu, polnem hitrih in nenadnih sprememb?
20 Novice občine Sv. Andraž
Rutina
Zavedajmo se, da vsi otroci rabijo stalnost, rutino, običaje, obrede. Le tako zadovoljujejo svojo potrebo po varnosti. Če je dan enak dnevu; če kosilu sledi počitek in malici prihod staršev, potem bo tudi jutri kosilu sledil počitek in prihod staršev. Stabilne rutine omogočijo otroku da predvideva kaj se bo zgodilo v prihodnje in mu ponudijo možnost, da se nauči primernega načina vedenja za vsako situacijo tekom dneva. Otrok se tako počuti samozavestnega in pridobiva občutek kontrole nad svojim življenjem. Pomen rutine:
1.	otrok ve kaj lahko pričakuje;
2.	uravnava otrokova čustva;
3.	usmerja otrokov vedenjski in socialni razvoj;
4.	daje občutek varnosti;
5.	zmanjšuje konfliktne situacije in stisko.
Potreba po ustaljenem dnevnem ritmu je naravna potreba odraslih in otrok. Tako kot odrasli potrebujemo jutranjo kavo ali pet minut za časopis, tako otroci potrebujejo poljubček in objem, preden stečejo v igralnico. Rutina navdaja otroka z občutkom udobja. Pa vendarle je življenje nenehen proces spreminjanja. Določena mera prilagodljivosti spremembam pa nujno potrebna. Poudarjam, določena mera! Pomislimo.
V sodobni nenehno spreminjajoči se kulturi kot rečeno visoko vrednotimo prilagodljivost. Vendar hitro se prilagajajoči posamezniki lahko tekom dneva in tekom življenja ugotovijo, da so se tako voljno prilagajali svojemu okolju, da so spregledali oziroma pozabili na svoje potrebe. Po drugi strani pa težko prilagodljive posameznike nenehno spreminjajoče zahteve okolja hitro preplavijo in premagajo. Prilagodljivost kot odlika je torej na preizkušnji svoje odličnosti ali funkcionalnosti. Med spremembami in stalnostjo Kako vzgajati, da bodo naši otroci
razvijali to tako zaželeno in nujno lastnost sodobne družbe in pri tem ne izgubili samega sebe? Otroke želimo vzgojiti v samozavestne, radovedne, razgledane, družabne ljudi, ki se dobro razumejo z ljudmi, ki nimajo večjih težav pri prehajanju iz vrtca v šolo, iz šole v službo. Ljudi, ki se veselijo novih izzivov, so ustvarjalni in odprti za novosti. Inovativnost, kreativnost, samozavest, samoi-niciativa in nenazadnje prilagodljivost so vrednote sodobne družbe. Pri vzgoji otrok bodimo pozorni na naslednje lastnosti in procese, ter razvijanje in spodbujanje le teh:
•Intelektualna razgledanost -znanje je moč!
•Sposobnost opazovanja; stvari, ljudi, odnosov, dogodkov •Analitično mišljenje •Domišljija •Samozavest
•Izražanje svojega mnenja
•Razumevanje in strpnost do drugih	0
•Bogastvo izkušenj •Sodelovanje, timsko delo
Prilagodljiv človek se ne obrača po vetru. Prilagodljiv človek ima veliko znanja. Zato razume ljudi, odnose med njimi, in njihova dejanja. In ker razume je strpen. Tol-erira drugačnost in časti pestrost življenja. Odprt je in ljubezniv. Zato je srečen. Prilagodljiv človek premore zadostno mero poguma, da se pokaže v pravi luči. Prilagodljiv človek si upa vsak dan biti drugačen. Pa ne zato, ker to od njega zahteva okolica. Temveč zato, ker se vsak dan nekaj novega nauči. Nekaj kar ga spremeni, prilagaja. Prilagaja se novim občutkom, dojemanju sveta in ljudi okoli sebe. Prilagodljiv človek se ravna po polni luni in si dovoli biti slabe volje. Prilagaja se ljudem in okolju, saj mu le ti nekaj pomenijo. Prilagodljivemu človeku beseda kompromis ne zveni nepošteno. Kompromise sprejema vsakodnevno in v tem uživa.
NOVICE, 51.indd 20	■(©}■	30.3.2015 16:18:46
šola in vrtec
Prilagodljivega človeka ne spreminjajo zahteve družbe, temveč notranji vzgibi in resnič-
no hotenje - biti v stiku s seboj in ljudmi.
Holc Mateja, vrtec Vitomarci
Vrtec Sončki
JVI IN VVZ OŠ CERKVENJAK-VITOMARCI na
podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08 in št. 40/2012) in Pravilnika o kriterijih in postopku za vpis otrok v vrtec Cerkvenjak in Vitomarci
OBJAVL J A SKUPNI JAVNI VPIS NOVINCEV V JAVNI VZGO-JNOVARSTVENI ZAVOD VRTEC Cerkvenjak in Vitomarci ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016
Vpis otrok v vrtec bo potekal od 1. do 30 aprila 2015. Obrazci za vpis so na voljo v tajništvu šole Cerkvenjak, v obeh enotah vrtca Cerkvenjak in Vito-
marci ter na spletni strani http://wwww.o-cerkven-jak.mb.edus.si.
Ponovni vpis ni potreben za otroke, ki so se že vpisani med letom. Starši lahko vpišete otroke v vrtec v starosti od 11 mesecev do vstopa v šolo. Izpolnjene obrazce lahko v času od 1. 4. 2015 do 30. 4. 2015 oddate v tajništvu OŠ Cerkvenjak-Vitomarci ali v obeh enotah vrtcev. Po tem datumu vpis več ne bo mogoč.
Za vse ostale informacije smo na voljo na tel.štev.: 729 58 43 (svetovalna delavka Jasna Lipovž).
mag. Mirko Žmavc, spec, prof., ravnatelj
April 2015 21
NOVICE, 51.indd 21	■(©}■	30.3.2015 16:18:46
0
šola in vrtec
Vrtec Zmajčki
Izdelali smo si lutke na palici	Praznujemo rojstni dan
prispevki občanov
Snežak orjak
Sneg je za kmeta gnojilo, so nam povedali ob obisku Dank-ove kmetije v Novincih 28, v zaselku ki mu pravijo Vršec, nahaja pa se v občini Sv. Andraž v Slovenskih Goricah. Tja smo bili povabljeni, da zabeležimo postavitev mogočnega snežaka, ki stoji na kmečkem asfaltiranem dvorišču, Irene in Mirka Danka. Domačije ni bilo težko najti. Nahaja se ob lokalni asfaltirani cesti, ki vodi v središče občine Sv. Andraž. Že od daleč smo na dvorišču Dan-
22 Novice občine Sv. Andraž
kovih zagledali orjaka, ob njem pa gručo ljudi, ki so opravljali zadnja dela na snežaku. Ta je gotovo največji snežak v Slovenskih goricah. Z metrom smo izmerili njegovo višino, ki znaša 7,70 metra. Potem ko smo ga ujeli v objektiv fotoaparata so nas povabili v hišo, ki pa ni nič kaj kmečka. Rekli bi bolj "gospočka". Take so sedaj na deželi po večini novozgrajene hiše. Ko vstopiš v tako hišo kot je Dankova, imaš občutek, da si vstopil v hišo, ki stoji v ali na robu
kakega mesta. Sedli smo za veliko kmečko mizo, kjer smo izvedeli nekaj več o postavitvi snežaka velikana.
Snežaka je tri dni postavljala vsa družina, pomagali pa so tudi sosedje in prijatelji. O postavitvi nam je največ povedal sin Miran Danko, saj so ga postavili po njegovi želji in ideji. . »V službi delam kot voznik tovornjaka, zato sem stalno na poti. Tokrat pa sem imel ob božiču in novem letu nekaj več prostih dni, zato sem si
NOVICE, 51.indd 22	{mV	30.3.2015 16:19:02
prispevki občanov
lahko izpolnil dolgoletno željo, da bi postavil velikega sneža-ka. V manjši obliki sem jih rad postavljal že kot otrok. Za gradnjo pa sem navdušil še 61-letnega očeta Mirka in prijatelje: Kajetana, Denisa in Klemna. Sam sem skrbel za postavitev, oče in drugi pa so vozili sneg iz okolice. Pobirali smo tistega, ki ga je ob cesto naril snežni plug, nekaj pa iz travnika. Ker je bil sneg suh, smo morali narediti opaž, v katerega smo nasipali in tlačili pripeljani sneg. Da bi ga utrdili smo ga polivali z vodo. Ob začetku smo opaž polnili z elevatorjem za silos, ko pa elevator ni več dosegel željene višine, pa z "ajmarji". Za
izdelavo smo porabili več kot 100 delavnih ur. Ker je delo trajalo tri dni, smo poskrbeli tudi za okrepčilo. Za to je poskrbela naša mama Irena.«
Ob snežaku moramo omeniti, da je njihovo domačijo osvetljevalo več kot 3000 lučk in 310 m svetlečih cevi, ki so bile razporejene po vseh gospodarskih in stanovanjskih objektih. Dankovi kmetujejo na 13 ha veliki posesti, redijo 4 krave in oddajajo mleko. Njihova glavna panoga pa je prašičereja, reja mater za prirejo odojkov. Ko smo gospodarju Mirku omenili, da je postavitev tako velikega snežaka in osvetlitve zahtevala veliko žrtev
in denarja, je dejal: »Res je bilo veliko dela, stalo je tudi nekaj denarja, vendar je vse to poplačalo naše zadovoljstvo«.
Ludvik Kramberger
Orjaški snežak v Novincih
Elitizacija in centralizacija nujne medicinske pomoči ter urgentnih centrov?
Spoštovane občanke in občani!
Verjetno ste lahko v zadnjih tednih zasledili veliko polemik in razprav na temo izgradnje urgentne-ga centra Ptuj.
Urgentni center Ptuj je v načrtih Ministrstva za zdravje že od leta 2003, potem pa je bilo do leta 2011 vse tiho, ko se je takratni minister za zdravje dr. Marušič javno zavezal, da bo gradnja ur-gentnega centra Ptuj šla naprej in da bo vključen v mrežo urgentnih centrov. Žal se zadnja vlada ni odločila, da bi urgentni center Ptuj vključila v gradnjo urgentnih centrov, ki bodo financirani iz evropskih sredstev. Dobili pa smo obljubo, da bo UKC Ptuj zgrajen iz sredstev iz državnega proračuna in neverjetno je, da se moramo o vključevanju urgentnega centra Ptuj v mrežo urgentnih centrov sploh pogovarjati. Kljub temu sem na podlagi mnogih prizadevanj kot član Odbora za zdravstvo predlagal nujno sejo
Odbora za zdravstvo, kjer smo na svoji 2. redni seji, ki je potekala v sredo, 11.2.2015, sprejeli sklep, ki se glasi: »Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da vključi urgentni center Ptuj v mrežo urgentnih centrov.« Sklep je prejel soglasno podporo vseh strank, kljub temu pa moram izpostaviti, da so boljši predlog sklepa, ki bi zahteval takojšen pristop k izgradnji urgentnega centra, zavrnili poslanci Stranke Mira Cer-arja in DeSUS.
Sprenevedanje vladajočih, da so bile v preteklosti narejene raz-norazne napake ni sprejemljivo, prej gre za neopravičeno prestavljanje odgovornosti na druge. Tako je tudi jasno, da predloga amandmaja k rebalansu proračuna, ki bi zagotovil izgradnjo urgentnega centra Ptuj, ni podprla koalicija Mira Cerarja. Odgovornost je izključno njihova. Ob tem je potrebno opozoriti, da je prizadevanje za čim prejšnjo
izgradnjo UC Ptuj podprlo 20 županov občin Spodnjega Podravja, ne glede na politično opredelitev, saj je na SB Ptuj vezano vsaj 120 000 prebivalcev Slovenije. Ob tem opozarjam, da je bilo v preteklem letu na našem koncu 44.364 urgentnih obravnav, kar razgalja tudi jasno upravičenost in potrebo po organizaciji UC Ptuj, in to celo stopnje C2, saj se bo sicer nadaljevala in poglabljala neenakost obravnave prebivalcev omenjenega področja, ki že tako leta prejema bistveno manj zdravstvenih programov in denarja kot ostala primerljiva okolja. SB Ptuj je s svojimi aktivnostmi glede urgentnega centra tako daleč, da je že vložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, prav tako pa je SB Ptuj do sedaj skupaj vložila lastna sredstva v višini cca. 100.000 evrov in je skrajni čas, da končno pričnemo z izgradnjo UC Ptuj. Odgovornost je predvsem
April 2015 23
NOVICE, 51.indd 23
30.3.2015 16:19:03
ostali prispevki
na ministrici in na tistih, ki so glasovali proti amandmaju, ki bi zagotovil izgradnjo UC Ptuj v letu 2015. Vse drugo je sprenevedanje in navadno zavajanje. V kolikor bi bil interes za čim prejšnjo izgradnjo UC Ptuj res prisoten, bi koalicija Mira Cerarja amandma podprla, saj gre za 3 milijone evrov. Poglejmo, koliko je vlada Mira Cerarja popustila vsem drugim pogajalcem in socialnim partnerjem. Zdravje je področje, kjer ni prostora za politične delitve, ampak moramo vsi stopiti skupaj ter si prizadevati za čim prejšnjo izgradnjo urgentnega centra Ptuj. S svojimi prizadevanji za izgradnjo urgentnega centra Ptuj bom nadaljeval v prihodnje, v upanju da bomo pri tem čim bolj enotni in uspešni. Prizadevanja za čim prejšnjo izgradnjo urgentnega
centra Ptuj so podprli tudi: Darja Vudler, županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, Milan Gabrovec, župan občine Markovci, Rajko Janžekov-ič, župan občine Dornava, Vladimir Vindiš, župan občine De-strnik, Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, Alojz Benko, župan občine Trnovska vas, Anton Butolen, župan občine Žetale, Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, Marko Maučič, župan občine Podlehnik, dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk, Miran Vuk, župan občine Zavrč, Janez Jurgec, župan občine Cirku-lane, Friderik Bračič, župan občine Videm, Alojz Sok, župan občine Ormož, Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, mag. Stanislav
Glažar, župan občine Hajdina in Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž.
Oprema za ločeno zbiranje odpadkov
Ali ste vedeli, da v posameznem letu povprečen prebivalec Slovenije proizvede nekaj manj kot 400 kg odpadkov? Količina se le malo zmanjšuje, se pa povečuje ločeno zbiranje odpadkov. Nastajanje odpadkov je odvisno od vsakega posameznika in je pogojeno z njegovim načinom življenja, dela, zadovoljevanja vsakodnevnih potreb po hrani in pijači, oblačilih in obutvi, bivanju, potreb po aktivnem preživljanju prostega časa, ...
Andrej Čuš, poslanec DZ RS
In ker večina odpadkov nastane kot posledica iztrošenos-
ti in neuporabnosti predmetov ali tekočin, moramo o njihovem nastajanju razmišljati že v fazi načrtovanja nakupov. Preden se odpravimo po nakupih, moramo tehtno premisliti ali vse, kar si želimo tudi dejansko potrebujemo in ali je naš nakup lahko drugačen, drugačne vsebine, v drugačni embalaži, ki je lahko vračljiva oz. zamenljiva ali celo brez embalaže. Premišljen nakup je prva faza na poti preprečevanja nastajanja odpadkov ter odločitev s katerimi odpadki se bomo kasneje srečevali.
Statistični podatki na ravni Slovenije za pretekla leta kažejo, da je bilo odloženih nekaj več kot 313.000 ton odpadkov, od tega dobršen del na občinskih odlagališčih. Žal se nastajanju odpadkov zmeraj ne moremo izogniti, zato se moramo takoj ob njihovem nastanku odločiti, kako bomo ravnali z njimi. Slovenska zakonodaja zahteva obvezno ločevanje posameznih vrst odpadkov na izvoru njihovega nastajanja od drugih vrst
odpadkov, zbiranje odpadkov v ustrezni opremi namenjeni za to, prepuščanje pooblaščenim zbiralcem ter zagotavljanje odstranjevanja v skladu s predpisi. Razvojtehnologij, opreme, objektov in naprav za zbiranje, obdelavo in končno odstranjevanje, je dosegel raven, da je možna rešitev za sleherno vrsto odpadka. To pomeni, da imajo povzročitelji oz. imetniki odpadkov vse tehnične možnosti za njihovo pravilno zbiranje in oddajo. Večina komunalnih odpadkov nastaja v prostorih gospodinjstva, zato je najprimerneje, da se njihovo zbiranje zagotovi čim bližje mestu oz. viru nastajanja. V nadaljevanju predstavljamo nekaj rešitev:
- Organske kuhinjske odpadke (ostanki pri pripravi hrane, ostanki hrane, sadje, zelenjava, servie-te, ...) se lahko zbirajo v priročni posodici, ki jo lahko hranimo pod pomivalnim koritom ali v drugem kuhinjskem elementu. Priporočljiv prostor je tudi shramba ali balkon. Zbrane organske
24
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 51.indd 24	+©4	30.3.2015 16:19:03
0
ostali prispevki
kuhinjske odpadke odložimo na kompostnik, če pa tega nimamo, jih moramo odložiti v rjavi zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov ter jih prepustiti zbiralcu odpadkov.
-	Odpadno jedilno olje lahko zbiramo v plastenkah ali priročnih posodicah, mesto zbiranja pa je lahko podobno kot za organske kuhinjske odpadke. Zbrano odpadno jedilno olje bomo zbirali s premično zbiralnico v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov v vaši občini.
-	Plastenke, pločevinke, konzerve, folije, PVC vrečke, tetrapake ipd., lahko zbiramo v različnih prenosljivih vrečkah, škatlah, zabojih ali posodah, skupaj kot mešano embalažo. Pri zbiranju mešane embalaže je pomembno, da je brez
tekočin in očiščena ter zaradi zmanjšanja prostora tudi stisnjena. Za stiskanje plastenk lahko uporabimo priročne stiskalnice, lahko jih stisnemo tudi ročno ali nožno oz. z vročo vodo. Zbrano mešano embalažo odložimo v namenske vrečke za zbiranje mešane embalaže, ki jih lahko namestimo na priročna stojala.
-	Revije, časopise, prospekte, knjige ipd., lahko zbiramo v priročnih zabojih ali škatlah. Zbran papir in papirno embalažo odložimo v namenski zabojnik za zbiranje papirja, ki je zelene barve z rdečim pokrovom.
-	Za zbiranje steklenic lahko uporabimo različne plastične zaboje in posode, ki zadržujejo tekočine. Zbrano stekleno embalažo odložimo v zabojnike za steklo na
skupnih zbirnih mestih (ekološki otok).
- Mešane komunalne odpadke običajno zbiramo v vrečkah, ki jih položimo v namenske koše, tako, da odpadke skupaj z vrečko odložimo v črn zabojnik.
Posamezne vrste odpadkov lahko zbiramo ločeno, vsakega v svoji embalaži za zbiranje, lahko pa v embalaži, ki omogoča zbiranje dveh ali treh različnih vrst odpadkov, vsako vrsto odpadka v svoji embalaži. Najprimernejše mesto za zbiranje vseh navedenih vrst odpadkov je v shrambi.
Čisto mesto Ptuj, d.o.o.
Kaj se zgodi z odvrženimi oblačili v zabojnike Humana?
Dobrodelne organizacije vse bolj tožijo po pomanjkanju oblačil in obutve za socialno ogrožene ljudi. So za to krivi tudi zabojniki Humana? Zabojnika Humana sta v naši občini postavljena na dveh lokacijah. Prvi se nahaja pred Večnamensko dvorano v Vitomarcih, drugi pa pri križišču na Košarjaku. Koliko tekstila se dejansko nabere v teh dveh zabojnikih nimamo podatkov, je pa dejstvo, da je zabojnik za ljudi, ki ne vedo kam z rabljenimi oblačili vedno dobra rešitev, saj tak sistem omogoča oddajanje oblačil praktično 24 ur na dan. Veliko ljudi pa ob tem sploh ne ve, kaj se pravzaprav zgodi z oblačili, ki jih oddajo v tak zabojnik. Dobro ohranjena in uporabna oblačila se uporabijo kot 'second hand' oblačila. To pomeni, da podjetje, ki upravlja s temi zabojniki zbrana oblačila pošlje v zbirne centre, nato pa prodaja v 'second hand'
trgovine širom po svetu. Te kupci kupijo in jih uporabljajo zase. Vsa neuporabna oblačila pa gredo v reciklažo, s katero se pridobi toplotna energija, naravna vlakna pa gredo skozi posebni tehnološki postopek iz katerega nastane nov izdelek.
Vse dobro in prav, vendar se poraja eno vprašanje: kako to vpliva na količine prejetega tekstila v humanitarnih organizacijah? Dejstvo je, da v zadnjem času primanjkuje oblačil v skladiščih teh organizacij. Najbrž tudi zato, ker ljudje lažje in hitreje odvržejo tekstil v zabojnike. Malokateri darovalec pa ve, da je zbiranje tekstila v zabojnike Humana pravzaprav del socialnega podjetništva in da eni na ta način služijo, medtem ko se bo humanitarnim organizacijam ob takšnem trendu zmanjševala količina zbranih oblačil za pomoč socialno ogroženim posameznikom.
Zatorej predlagamo in naprošamo, da vsa uporabna oblačila in obutev še naprej prinašate na naše akcije zbiranja tekstila, saj le ta pridejo v skladišča dobrodelnih organizacij. Ves neuporaben tekstil pa odvrzite v zabojnike Humana. Podjetje bo poskrbelo, da se bo vse recikliralo, s tem pa bodo zavarovali okolje in ustvarili še kakšno prosto delovno mesto.
Kristijan Majer
Zabojnik pred Večnamensko dvorano
Rubrika: Za vas odgovarjamo
Ponovno vas vabimo, da nam zastavite kakršnokoli vprašanje, ki se nanaša na naš odbor, občinsko vodstvo, občane ali druge lokalne ustanove ali pa eno vprašanje kar tako - iz radovednosti. Za vas bomo z veseljem poiskali odgovor s prve roke.
Uredniški odbor
April 2015 25
NOVICE, 51.indd 25
30.3.2015 16:19:06
0
povedali so nam
Predstavljamo novega direktorja občinske uprave
V zadnjih marčevskih dneh sva se odpravila v prostore naše občine, da spoznava novega direktorja občinske uprave. To je Miran Čeh, nekaterim bolj, drugim manj znan. V sproščenem klepetu sva o njem izvedela marsikaj zanimivega, kar želiva deliti tudi z vami. Prijetno branje.
Miran Čeh, direktor uprave
Na začetku se nam na kratko predstavite. Kakšne so vaše delovne izkušnje in kako ste se sploh znašli na občini?
Že srednja šola je bila usmerjena strojno-tehnično, zato sem šolanje tudi nadaljeval na strojni fakulteti v Mariboru. Po nekaj letih sem diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, svojo prvo zaposlitev pa dobil v podjetju Primat v Mariboru, kjer sem opravljal delo tehnologa proizvodnje, kasneje projektanta in podobno. Tam sem delo opravljal kar 10 let, nato pa leta 1995 bil izvoljen v občinski svet v takratni občini Destrnik -Trnovska vas - Vitomarci. To delo sem opravljal le za kratek čas, saj sem bil čez leto dni imenovan za direktorja občinske uprave in to delo opravljal štiri leta. To seveda pomeni, da sem že takrat sodeloval in deloval s takratno našo krajevno skupnostjo, vaš bivši župan, g. Franci Krepša pa je bil takrat moj tajnik. Direktor občinske uprave v občini Destrnik pa sem bil vse do leta 2012, hkrati pa tudi predsednik odbora za infrastrukturo podravske regije pri
26 Novice občine Sv. Andraž
Mariborski razvojni agenciji. Od leta 2012 pa do prihoda na vašo občino sem bil direktor Projekta inženiringa Ptuj.
Vprašali ste, na kak način sem prišel na občino? Moram reči, da nikoli nisem razmišljal o tem, da bi delal v upravi. To niti nikoli ni bila moja želja. Moja želja je bila biti podjetnik. Ampak pojavila se je priložnost, v tem sem se hotel preizkusiti in nazadnje ugotovil, da pa je to vseeno delo, ki me zanima.
Ker ste nekaj izkušenj z našo občino vendarle že imeli v preteklosti, ko smo bili še združeni, Vam verjetno ni tuja. Pa vendar...zakaj ravno občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah?
Izključno zaradi prenove občinskega sveta in novega vodstva. Glejte, mene ne zanimajo stvari za nazaj, ne zanima me preteklost. V mladih svetnikih in ambiciozni županji pa vidim prihodnost. Ti ljudje niso obremenjeni, ne zanima jih preteklost in imajo polno novih idej. Upanja je veliko. Res je, da trenutno uprava še ne funkcionira tako kot bi morala, vendar sem prepričan, da bo kmalu.
Kako pa bi Vi komentirali trenutno stanje naše občine? Bi lahko bilo narejenega kaj več oz. ali moramo kaj sprememniti v prihodnje?
Moram povedati, da 18 let nisem imel stika s tem krajem. In 18 let nazaj so bili Vitomarci deset let pred Destrnikom kar se tiče razvoja cestne infrastrukture. Danes pa občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah v primerjavi z občino Trnovska vas, močno zaostaja v razvoju. To se kaže tudi pri letošnjem proračunu. Naša občina ima 500.000 evrov dolga, Trnovska vas - ki je z našo občino še najbolj primerljiva - nima nobenega dolga. V Trnovski vasi se je spremeni-
lo veliko, tukaj pa neke večje spremembe niso vidne. Za to seveda ne krivim nekdanjega župana, vendar menim, da se v preteklih letih ni delalo dovolj v tem kraju. Vedno pravim, da moraš sodelovati. Ne glede na to, če je to tvoj prijatelj ali sovražnik. Samo da ne delaš v škodo občine. Moj moto je, da se da z malo denarja narediti veliko ali pa z veliko denarja nič, če ga ne znaš pravilno investirati. V občini manjka strategije. Pa tudi komunikacijsko smo slabo razviti. Ko nekoga vabiš v investiranje se moraš najprej sam vprašati, ali bi ti investiral v tako stvar? Če sam nebi, potem tudi nekdo drug ne bo. Eni namreč govorijo...ja, potem pa pripeljite nekoga, ki bo investiral. Ni človeka na tem svetu, ki bo dal denar, zato ker nas ima rad. Investitor mora iz vloženega denarja nekaj narediti in imeti.
Kako pa ste se ujeli z našim novim vodstvom? So Vas lepo sprejeli?
Mislim, da smo se kar dobro ujeli. Lahko bi ostal direktor podjetja še naprej, vendar sem ravno v tem novem vodstvu videl veliko potenciala in idej, zato sem si še sam zaželel dogodivščine. Slišal sem, da so se ljudje veliko pritoževali nad menjavo občinske uprave. Glejte, občinska uprava mora bili uprava občine, ne župana. Uprave ne smejo zanimati volitve, ne sme biti pristranska. Veliko se govori tudi o avtobusni liniji. Županja ni kriva, saj ni ona delala razpisa. Pa dajmo občana iz Vitomarške vasi in Rjavc v isto pozicijo. Tukaj nastopi uprava, da reši probleme in ne nastopi pristransko. Najboljše je, da se posvetimo naslednjemu razpisu za prevoz šolskih otrok, ki bo hitro. S pogovori se da veliko rešiti.
Kaj pa z »Andrašovčarji«, ste se že imeli priložnost spoznati?
NOVICE, 51.indd 26	{mV	30.3.2015 16:19:0
povedali so nam
Veliko ljudi v vaši občini že poznam, nekaj sem jih spoznal na otvoritvi poslanske pisarne, nekaj pa jih je že pristopilo do mene. Ko bodo rešene stvari v upravi, se bom veliko več posvetil občanom na terenu, operativno, kar ljudje od mene tudi pričakujejo. Sicer pa sem za občane dosegljiv vedno v uradnih urah, tudi za slabe stvari.
Povedati ste že kaj bi se v naši občini dalo spremeniti in na čem je treba še delati, kaj bi pa na drugi strani lahko pohvalili?
Pohvaliti moram zagotovo razvitost sadjarstva in vinogradništva.
Ujeli smo ...
Uredniški odbor Novic še vedno pridno išče trenutke za rubriko Ujeli smo. V poznih zimskih dneh smo prisostvovali pri sajenju mladih dreves najbolj znanega sadeža v naši občini. Tako so pri Mojci in Marjanu Druzovič sadili nov sadovnjak, ki bo že drugo leto rodil. Vsem pri sajenju, sejanju in podobnem želimo veliko uspeha in da bo vaš pridelek obilen.
Uredniški odbor
Kot sem povedal, če ne bi bil v politiki bi bil podjetnik. Tudi sam imam doma 4 ha zemlje, vinograde, zato mi je zelo žal, da se na tem področju ne dela več na promociji. Škoda se mi zdi, da ljudje ne hodijo raje kupovat sadja, zelenjave, mleka ipd. direktno h kmetu, ampak kupujejo v trgovini, kjer so izdelki bistveno dražji in manj kakovostni. Upam, da bodo mladi začeli razmišljati v smeri razvoja sadjarstva, zelenjadarstva in turizma nasploh.
Za konec še vaši cilji, in ali dejstvo, da prihajate iz druge občine smatrate za prednost ali slabost?
Cilji se vedno usklajujejo z vodstvom, torej z županom in njegovim predvolilnim programom in seveda tekočimi zadevami. Pomembno je, da uprava sledi vodstvu. Kar se pa mojega prihoda tiče pa ga absolutno smatram kot prednost, ker z občani nisem imel še veliko stikov, zato bom lažje nepristranski, poleg tega pa ne vem kdo je s kom skregan ipd.
Mateja Toš in Kristijan Majer
Pri sajenju
Na svet so prijokali in razveselili svoje starše:
-	deček Nejc, rojen 6. 12. 2014; mamica Albina Druzovič, Drbetinci 47
-	deklica Lora, rojena 22. 12. 2014; mamica Hermina Dolinar Fridau, Vitomarci 5a
-	deček Noel, rojen 6. 1. 2015; mamica Polonca Lovrec, Vitomarci 35a
-	deklica Stela, rojena 27. 1. 2015; mamica Marjanca Vnuk, Gibina 19
-	deklica Eva, rojena 26. 2. 2015; mamica Irena Toš, Vitomarci 58
V svet tišine je odšel:
-	Ivan Štebih, Novinci 9, rojen 6. 2. 1936, umrl 7. 2. 2015
Vabilo
Strelsko društvo TRAP Vitomarci vabi vse, da se jim pridružite na kresovanju na Ostragovi, ki bo 4. aprila 2015 od 20. ure naprej.
Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in glasbo.
April 2015 27
NOVICE, 51.indd 27	{mV	30.3.2015 16:19:10
razvedrilo
Kitajski horoskop 2015
Kitajski horoskop 2015 je letos v znamenju koze. Veliko astrologov meni, da se bodo v letošnjem letu stvari končno razpletle tako, da bomo morda vendarle ugledali luč na koncu tunela. Gospodarske razmere v svetu pa bi se naj končno začele umirjati in stabilizirati. Za ljudi pa to pomeni tudi boljše življenje. Po kitajskem hosroskopu naj bi se s tem letom začela nova doba, doba, ki bo celotno človeštvo spet navdala z več upanja za lepšo prihodnost. Mi smo vam skupaj z našo astrologinjo Luno pripravili predogled kitajskega horoskopa.
OPICA	1920	1932	1944	1956	1968	1980	1992	2004
PETELIN	1921	1933	1945	1957	1969	1981	1993	2005
PES	1922	1934	1946	1958	1970	1982	1994	2006
PRAŠIČ	1923	1935	1947	1959	1971	1983	1995	2007
PODGANA	1924	1936	1948	1960	1972	1984	1996	2008
BIVOL	1925	1937	1949	1961	1973	1985	1997	2009
TIGER	1926	1938	1950	1962	1974	1986	1998	2010
ZAJEC/MAČKA	1927	1939	1951	1963	1975	1987	1999	2011
ZMAJ	1928	1940	1952	1964	1976	1988	2000	2012
KAČA	1929	1941	1953	1965	1977	1989	2001	2013
KONJ	1930	1942	1954	1966	1978	1990	2002	2014
KOZA	1931	1943	1955	1967	1979	1991	2003	2015
Podgana
Za vas bo to leto velik izziv. Preveč se boste razdajali ljudem, ti pa vas bodo le razočarali. Ker vsega, kar boste v odnose vložili, ne boste dobili povrnjeno, boste čustveno prizadeti. Nujno je, da se naučite znižati svoja pričakovanja. Sploh pa, poskrbite kdaj pa kdaj tudi zase. V letu 2015 se boste morali naučiti tudi sprostiti in se kdaj pa kdaj razvajati. Kakšna krajša pustolovščina ne bi bila slaba ideja.
Bivol
Zgodile se vam bodo velike spremembe na področju prijateljstva. V vaše življenje bodo vstopili novi, zanimivi ljudje. Ožji družinski člani vas bodo v tem letu neprestano potrebovali. Leto je zelo naklonjeno dopolnjevanju znanja, zato izkoristite priložnost in svoje ekspertize tako ali drugače nadgradite. V letu 2015 so mogoče poti, ki bodo povezane z denarjem ali poslom.
Tiger
To leto bo nadvse obetavno. Vaše finance se bodo uredile, me-dosebni odnosi pa poglobil in dobili večji pomen. Če morda že
nekaj časa razmišljate o podmladku, je to leto pravi čas, da se za ta korak tudi odločite. V letu Koze se radi zgodijo tudi razni večji premiki, kot je npr. nakup novega bivališča ali selitev v drug kraj. Ne čudite se, če se bo v vas zbudila dobrodelna žilica, prav tako bi vas lahko zamikalo tudi potovanje.
Zajec
Leto družabne Koze bo poskrbelo, da boste svojo mrežo prijateljev in družine lepo vzdrževali. Nekaj več pozornosti bo potrebno nameniti tudi svojemu partnerju. Nikar ga ne jemljite za nekaj samoumevnega. V tem letu se boste doma počutili bolj udobno in varno, čas pa je tudi primeren, da si obudite kakšnega od svojih ljubih hobijev, ki vam bodo krajšali čas. Še to: to leto ni najbolj primerno za daljša potovanja.
Zmaj
V letu Koze bo Zmajem uspevalo sklepati zanimiva prijateljstva. Poskrbite le, da bodo ta vredna vašega zaupanja. Pogosteje si vzemite čas za vam ljube stvari v življenju. V tem letu vam bodo še posebno dobro od rok šli razni hobiji. Priporočeno je, da si v tem
letu vzamete več časa zase in si kaj dobrega tudi privoščite. To je lahko bodisi adrenalinska avantura ali pa popoldan čisto zase, na kavču in z dobro knjigo.
Kača
V letu Koze bodo rojeni v znamenju Kače imeli malce več težav v svojih razmerjih. A če boste ostajali zvesti svojim najbližjim in prijateljem, vam ne bo hudega.. Proti koncu leta bi znali postati nekoliko nemirni, a bi vaše dvome znalo umiriti že kakšno dobro delo. V trenutkih, ko boste čutili pomanjkanje življenjske energije, se s svojimi najljubšimi odpravite na kakšen izlet. Pomagalo bo.
Konj
Leto Koze bo za Konje leto izzivov. Še posebno na področju medosebnih odnosov. Malce boste morali popaziti, kako komunicirate. V tem letu se vam obetajo velike spremembe. Nove priložnosti se odpirajo v smeri študija ali raziskovanja. Morda bi ne bilo slabo, če se v tem letu preizkusite v kakšnem umetnostnem hobiju. Če vas bodo zasrbeli podplati, si le privoščite kakšno pot. Poživila bo vašega duha.
28
Novice občine Sv. Andraž
NOVICE, 51.mdd 28	■(©}■	30.3.2015 16:19:11
0
razvedrilo
Koza
Leto Koze bo za Koze zelo srečno leto. Vaše življenje bo postalo lahkotnejše in bolj radoživi boste, mreža vaših prijateljstev pa se bo še širila in plemenitila. V tem letu bi vas znalo zanesti v spiritualne vode, spoznanja, ki jih boste prinesli s te poti, pa bodo znatno izboljšala vaš pogled na življenje. Bolj boste samozavestni in suvereni. Upajte si sanjati velike sanje.. Če se vam ponudi priložnost za potovanje, jo izkoristite.
Opica
V letu Koze boste doživeli kar nekaj turbulenc na področju prijateljstva. Ker ste radi v središču pozornosti, vam to leto najverjetneje ne bo najbolj po godu. Ker ste po naravi zelo nemirna osebnost, vas bo življenje toliko bolj zasipalo s priložnostmi za osebnostno rast. Morda bi ne bilo slabo, če bi obu-
Hudi vici
LEPILO
Možakar pride v lekarno in vpraša prodajalce: »Kdo je prejšnji teden prodal moji ženi lepilo namesto zobne paste?!«
Prodajalec ves prestrašen dvigne roko: »Ja. ja. jaz!« Možakar nadaljuje: »Tukaj imate 20 evrov v zahvalo!«
TEHNIKA
Konj in osel se prepirata, kdo je več vreden. Konj je ponosen na svojo preteklost, osel pa na svojo prihodnost: »Tehnika bo konje povozila, osli bodo pa vedno ostali!«
LOČITEV
Prijatelj vpraša bogataša: »Sta imela
dili kakšen svoj že pozabljen hobi ali pa se naučili nečesa čisto novega. Najverjetneje vam bo uspelo zlesti tudi na zeleno vejo.
Petelin
V	letu Koze Petelini končno spregledajo. Končno boste med svojimi prijatelji prepoznali prave in iz častne vrste le izločili 'črne ovce'. Da pa bi ne bilo prehudo, bi se morda v tem letu lahko naučili biti kdaj tudi sami s sabo in morda celo razvijali svojo predolgo zanemarjeno kreativno plat.
V	tem letu vam potovanja sicer niso dobro pisana na kožo, zato pa boste imeli veliko veselja s krajšimi izleti v družbi prijateljev in družine.
Pes
V	letu Koze bodo Psi našli veliko veselja in zadovoljstva v svojih prijateljstvih. Spoznali boste, da
vam največ težav povzročajo prav vaše neizgovorjene misli. Vzemite si več časa za svoje predolgo zanemarjene hobije in ideje. Spoznali boste nekaj novih ljudi in se srečali z nekaj eminentnimi posamezniki. Dovolite si iti na kakšno pustolovščino ali vsaj zanimiv izlet. To bo pomagalo umiriti vaše utrujene živce.
Prašič
Leto Kozo bo za Prašiče zelo plodno v smeri novih prijateljstev. Družabni boste kot že dolgo ne. To leto bo odlično leto za najrazličnejša napredovanja v družbi. Čas je pravi, da uresničite svoje sanje. Leto Koze je tudi odlično leto za daljša potovanja, na katerem si boste zares in temeljito oddahnili od kariere in domačih bremen.
Astroioginja Luna
Ur-1
T

z ženo ob ločitvi kaj problemov pri delitvi premoženja?« »Sploh ne! Ona je vzela vrtnarja, jaz pa sobarico!«
SOSEDSKA Srečata se sosedi.
Prva: »Gospa, pa menda niste kaj bolni? Že 14 dni vsako opoldne vidim zdravnika, ko odhaja iz vaše hiše.« Druga: »Veste kaj, ko je k vam ves mesec hodil oficir, tudi nisem spraševala, ali je vojna!«
10 DELOVNIH ZAPOVEDI
1.Delo	je napor!
2.Rodili	smo se utrujeni in živimo zato, da počivamo!
3.Počivaj	podnevi, da boš lahko
ponoči spal!
4.Ljubi	svojo posteljo bolj kakor samega sebe!
5.Če	vidiš koga, ki počiva, mu pomagaj!
6.Od prevelikega počivanja še ni nihče umrl!
7.Ne	delaj danes, kar lahko preložiš na jutri!
8.Nikoli	ne delaj tistega, kar delajo drugi!
9.Delaj,	koliko zmoreš, in tisto, kar zmoreš, prepusti drugim!
10.Če	te prime, da bi delal, sedi in počakaj, da te mine!
April 2015
29
NOVICE, 51.indd 29
30.3.2015 16:19:11
#
razvedrilo
Nagradna križanka
Nagradna križanka
Rešitve nagradne križanke (celotna križanka) pošljite naslov: Občina Sv. Andraž v Slov. Goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, Nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve križanke, ki bodo prispele na naš naslov do torka, 21. aprila 2015. Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali tri dobitnike.
Nagrade za križanko:
1.	nagrada: Plinska jeklenka, gospodinjski plin. Inplan d.o.o. Ob Dravi 3,Ptuj.
2.	nagrada: Košarica domačih dobrot. Turistična kmetija PRI KAPELI. Drbetinci 26, Vitomarci
3.	nagrada: Sadike, različne vrste. Sadike Druzovič d.o.o. Drbetinci 66a,Vitomarci.
Nagrajenci prejšnje križanke:
1.	nagrada: Vilma Firbas, Novinci 57, 2255 Vitomarci
2.	nagrada: Roman Čuš, Drbetinci 66, 2255 Vitomarci
3.	nagrada: Tija Lovše, Jurovska cesta 41 d, 2230 Lenart Prejeli smo 13 rešitev križanke, a le 6 je bilo pravilno rešenih.
1 Sadike., Druzovič
Sadike Druzovič, d.o.o., Drbetinci 66
t	tig; Priitnii"
30 Novice občine Sv. Andraž
Turistična kmetija PRI KAPELI, Drbetinci 26
NOVICE, 51.indd 30
30.3.2015 16:19:13
#
Naročilo na brezplačno prejemanje obvestil občine
1. Obkljukajte tipe obvestil ki jih želite prejemati
Tip obvestila
E-pošta (mail)
Naravne nesreče (poplave, požari, zapore cest...) Občinske pridobitve (odprtje nove ceste, igrišča...) Občinske dogodki (krajevni prazniki, prireditve...):
Telefonska številka	Elektronski naslov
	
Odjava in prijava iz SMS obveščanja je omogočeno na spletni strani občine.
Idejna zasnova poslovnega centra


Prikazana je ideja, katera se bo kmalu pričela realizirati. Poslovni center bo najbrž stal v centru Vitomarc, v neposredni bližini občinske stavbe. V njem bo trgovina, splošni zdravnik, zobozdravnik, veterinar in bar. Več informacij bo s strani občinske uprave sledilo kmalu.
NOVICE, 51.indd 31
April 2015 31
30.3.2015 16:19:14
Sodobno e-poslovanje
Spletna vrata občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
L—
„
Ss-sar ^
^HM«""**
V sodobnem času informacijske tehnologije, tudi naša občina sledi uvajanju e-poslovanja z občani. E-poslovanje poleg možnosti prihranka v poslovanju prinaša 24ur dnevno dostopne storitve, enostavno poslovanje ter visoko stopnjo preglednosti.
Prednosti e-poslovanja z našo občino:
+ predstavitev vlog občine
+ elektronski dostop do občinskih vlog (vvord ali pdf) + spletna oddaja vloge od doma preko e-obrazca
+ spletno plačilo takse za oddano vlogo___
+ popolno elektronski1
Možnost
; vlog, za obremenitev okl ° Z™"*' "*» * v'oga za delno ali ™ , ,ashruPom
'no al, popolnoaporo občinske ceste
Prijava nepravilnosti:
+	prijava divjih odlagališč
+	poškodbe cestišč
+	poškodbe javne razsvetljave
+	predlogi in pobude
Ostalef^!^» -
+ oc
ZS4
- 4

NOVICE, 51.indd 32