TE D N I K glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XXV. št. 40 Ptuj, 19. oktobra 1972 Cena 1 din Solidarnost delavcev in kmetov Pod predsedstvom Zdravka TURNŠKA je bila v petek, 13. oktobra 1972, seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Ptuj. Razpravljali so o nalogah Socialistič- ne zveze v pripravah na referendum o združitvi zdravstvenega zavarova- nja delavcev in kmetov. Za izvedbo te naloge so sprejeli tudi akcijski program. Uvodoma je Zdravko Turnšek, predsednik občinske konference SZDL, obrazložil potek dosedanjih priprav, od iniciative, kije vzniknila v SZDL do konkretnih sklepov družbenih in političnih organov na območju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Maribor, ki zajema pet občin, povezanih v svetu podravskih občin. NajviSja samo- upravna organa skupnosti zdravstve- nega zavarovanja delavcev in kmetov z območja podravskih občin sta že lansko leto izrazila pripravljenost in željo, da se izenačijo pravice obeh skupin zavarovancev po novome- škem vzoru. To bi pomenilo tudi konkretizacijo enega od stališč IIL konference ZKS. Temu so sledile razprave v vseh petih občinah in v medobčinskih forumih. Konkretno v ptujski občini sta 31. marca letos - plenum občinske- ga sveta ZSS in izvršni odbor občinske konference SZDL - na skupni seji sklenila podpreti akcijo. Oba organa bosta tudi glavna politična nosilca priprav in izvedbe referenduma za združitev. Za tem sta prizadevanja za združitev enotno podprla tudi komite občinske kon- ference ZKS in skupščina občine Ptuj. Podoben postopek je bil tudi v drugih občinah mariborskega ob- močja. Na osnovi enotne družbene pod- pore v vseh petih občinah so stekle organizacijske priprave na referen- dum, ki bo za kmečke zavarovance F o krajevnih skupnostih v nedeljo 9. novembra, za delavce pa po delovnih organizacijah v ponedeljek 20. novembra letos. Na obeh refe- rendumih se bodo delovni ljudje - zavarovanci izrekli za solidarnost in izenačitev pravic zdravstvenega var- stva. Pri tem je še zlasti nujna solidarnost in razumevanje delavcev. Čeprav so pravice iz zdravstvenega zavarovanja kmetov precej manjše, kot pravice zavarovancev iz delov- nega razmerja, kmetje za leto 1972 plačujejo za svoje zdravstveno zava- rovanje po 320 din pavšala na gospodarstvo in 25 odstotkov od katastrskega dohodka. Ce bi hoteli kmetje sami kriti stroške izenačitve zdravstvenega zavarovanja z delav- skim, bi morali prispevati 70 odstot- kov od katastrskega dohodka. To je glede na druge davčne obveznosti in prispevek za pokojninsko zavarova- nje kmetov, ki se uvaja, dejansko nemogoče, zato je nujna solidarnost delavcev. Ne smemo tudi pozabiti, da je. kmetijstvo vsa leta po osvoboditvi veliko prispevalo za graditev industrije in da večina delavcev izhaja iz kmečkih družin. Delavci v letošnjem letu plačujejo 6,6 odstotka od bruto osebnih dohodkov za zdravstveno varstvo in 1,1 % prispevka za nesreče pri delu in poklicne bolezni; v tem prispevku so' upoštevane tudi investicije v zdravstvu. Za izenačitev zdravstve- nega varstva obeh kategorij zavarc^- vancev bi morah delavci dodatno prispevati le 0,51 odstotka od brutt) osebnih dohodkov, upoštevajoč pri tem tudi investicije v zdravstvu. Tega dodatnega prispevka delavci ne bi plačevali neposredno od svojih neto osebnih dohodkov, temveč bi prispevek obračunala vsaka delovna organizacija, tako kot vse druge prispevke po plačilni listi, iz svojega sklada. Izračuni kažejo, da to za naše gospodarstvo ne bi bila znatnej- ša dodatna obremenitev. Za večjo preglednost še navajamo število aktivnih zavarovancev obeh kategorij, ki bodo imeh volilno pravico in bodo na referendumu odločaH o združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov: Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so sprejeU tudi akcijski program priprav na referen- dum, ki obsega predvsem naslednje , naloge: 1. Še v tem tednu bodo sklicali posvet predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL, jih podrobno seznanili z nalogami in se dogovorili tudi o formiranju volilnih odborov za izvedbo referenduma. 2. V času do 15. novembra letos bodo množični sestanki v vseh KO SZDL, po potrebi pa tudi po vaseh in na njih bodo seznanili vohvce z namenom referenduma in pomenom združitve oziroma izenačitve pravic zdravstvenega varstva kmetov z delavskim. - I 3. Pri občinski konferenci SZDL bodo ustanovili poseben politični aktiv za pripravo in izvedbo referen- duma; podobno, kot ob vsakih skupščinskih volitvah. F. Fideršek Protestni shod ptujske mladine v ponedeljek, 16. oktobra so se na ptujskih ulicah zbrali srednješol- ci, ki so s transparenti in vzklikanjem izrazili svoje nezado- voljstvo z dogodki v sosednji Avstri- ji. Protestni pohod dijakov se je pri- čel pred ptujsko ekonomsko šolo in .se nadaljeval po poti okoli gradu, kjer so se mu priključili difaki ko- vinskega centra in gimnazije. Pro- testni pohod se je končal na Tito- vem trgu, kjer je mladini spregovoril v imenu občinske konference ZMS Zvonko Masten, kije orisal dogodke na Koroškem in njihov pomen za nas in naše rojake, ki so žrtev izpa- dov avstrijskih nacionalistov, ki na- šim rojakom preprečujejo uveljavi- tev svojega materinega jezika, ki^im gre po 7. členu avstrijske drž. po- godbe. Uijakmja gminazije je prečitala protestno pismo mladine in dijakov, namenjeno avstrijskemu konzulatu v Ljubljani, ambasadi SFRJ na Duna- ju, RIS-u v Ljubljano in celovški gimnaziji. Protestno pismo se glasi: Živimo v času, ko si vse de- mokratične sile v Evropi priza- devajo, da bi dosegle čim večje in tesnejše sodelovanje med na- rodi. Hkrati pa smo velikokrat priča dogodkom, ki so v popol- nem nasprotju z demokratični- mi idejami naprednega sveta. V Evropi so še vedno žive sile, ki v našem času sploh ne bi smele obstojati; vse premalo odločno se upiramo njihovim akcijam in njihovo dejavnost nekateri celo podpirajo. Izgredi na avstrijskem Koro- škem pomenijo nevarnost ne le za obstoj slovenske manjšine na Koroškem, ampak tudi za naše nadaljne odnose z Avstrijo. Uni- čevanje dvojezičnih napisov, fi- zični obračuni in druge terori- stične akcije rušijo najosnovnej- še človeške pravice in priprav- ljajo vzdušje strahu in nasilja. (Nadaljevanje na 8. strani) Ptujska mladinska protestna povorka (Foto: Kosi) VREME do nedelje 29. oktobra 1972. Polna luna bo v nedeljo, 22. oktobra ob 14.25. Pregled vj-emena. Padavinsko območje, ki je bUo prejšnji teden usmerjeno iznad Francije proti Sloveniji, je bilo zaradi visokega zračnega pritiska nad našimi kraji potisnjeno na jug države. Tako je zajelo le Make- donijo in območje proti Črne- mu morju. Napoved: Padavinsko ob- močje bo verjetno zajelo naše kraje ob koncu tedna, ah pa šele v ponedeljek, 23. oktobra. Zato lahko računamo na spremenljivo vreme v.prihodnjem tednu. Padavine bodo izdatne. Na večje ohladitve pa ni računati. V drugi polovici prihodnjega ted- na, se bo vreme za kratek čas izboljšalo. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — CETRTjEK, 18. oktobra 197^ Sekretariat za zunanje zadeve SFRJ BEOGRAD Izvršni odbor Občinske konference SZDL Ptuj obsoja v imenu svojih članov uničevanje dvojezičnih napisov na področju Južne Koroške v sosednji Avstriji. Slovčnska narodnostna skupina je doživljala v teh krajih v zadnjih 50 letih najbolj grobe oblike nespoštovanja pravic naroda, ki živi na narodnostno mešanem ozemlju. Narodi Jugoslavije, predvsem pa slovenski narod, ki meji na Avstrijo, so dokazali v povojnem času vso pripravljenost, da bi se uredilo kar najbolj ugodno vprašanje slovenske narodnosti na Koroškem. Vsa leta nazaj smo razvijaU in utrjevaU medsebojne sosedske vezi na vseh področjih gospodarskega in javnega življenja, ki zelo koristijo obema državama in ki dokazujejo uveljavljanje novih odnosov med državami, narodi in narodnostmi v duhu načel aktivnega miroljubnega sožitja in medsebojnega sodelovanja, ^htevamo, da soseda Avstrija prepreči in kaznuje v prihodnje izpade mračnih sil, ki ne želijo, da bi se sedanji odnosi še krepih in se hočejo vriniti v razmere najbolj mračnih dni, ki jih je pred desetletji doživela Evropa. Zahtevamo, da Avstrija spoštuje določila 7. člena državne pogodbe in da izpolni slovenski jezikovni skupini vse obljube kot temeljne pravice naroda in narodnosti. Občinska konferenca SZDL Ptuj S takšnimi plakati so koroSki šovinisti vabili svoje somišljenike na nedeljski zbor, naperjen proti slo- venskim krajevnim napisom na Ko- roškem. Besedilo se glasi: Koroška domovinska služba — Tvoja varstvena zveza 1920: Pravica do samoodloč- be, zagotovljena od sovražnih držav 1972: z zakonom o krajevnih napisih zavržena pravica do opredelitve Kam to vodi? K neupravičenim darilom manjšini na osnovi novih brez- mejnih zahtev slovenskih vodi- teljev, k nemiru v deželi, k brezpravju večine, k slovenski Koroški? ? ? Iz besedila na plakatu se vidi, kakšno demogogijo uganjajo, da bi preprečili Koroškim Slovencem uporabo svoje^ jezika v javnosti. Ni jim mar predpis lastne države, ki je celo ustavne^ značaja, ker ima državna pogodba, ki zagotavlja pra- vice koroScih Slovencev, značaj ustavnega predpisa. Vsemu temu bi se verjetno čudili, če jih ne bi poznali, avstrijskih šovinistov namreč. Tako pa je ta zgodba, kot je stara, ker datira iz časov, ko smo Slovenci in Nemci prišli v stik, tako je primitivna in nekulturna in anahronistična, ker nestrpnosti do človeka, če govori drug jezik, ni mogoče drugače imenovati. ESPERANTSKI TEČAJI Interesenti, ki žele obiskovati tečaje mednarodnega jezika - pouk bo enkrat tedesko - naj se oglasijo v . četrtek, 26. 10. ob 18.30 v NA- RODNEM DOMU (I. nadstropje) Učitelj TROBOJ STRELSKIH DRUŽIN V VARAŽDINU V Varaždinu bo 22. oktobra troboj strelskih družin Maribor, Ptuj in Varaždin. Ptujčani na tem trobo- ju branijo prvo mesto, ki so ga dosegli lani. Nastopili bodo s senior- sko, mladinsko in žensko ekipo v tekmovanju z malokalibrsko puško in s seniorsko ekipo v streljanju s MK pištolo. Enotna podpora borcev NOV v soboto, 14. oktobra 1972 je bila v Ptuju seja občinskega odbora ZZB NOV, ki jo je vodil njegov predsednik Cvetko PANTAR. Osrednje vprašanje je bila razprava o vsebini pisma predsednika ZKJ tov. Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Razpravo so povezali s kon- kretno analizo družbenopolitične aktivnosti članstva Zveze borcev in vojaških vojnih invalidov. Pri tem so ugotovili, da je aktivnost zadovolji- va, saj je dobra četrtina borcev članov ZK, vsi so člani SZDL, tri četrtine članov je vključenih v družbeno in politično dejavnost, le ena četrtina je zaradi bolezni in starosti nekoliko pasivnejša. Na seji so sklenili, da bodo borci NOV daU vso podporo Zvezi komu- nistov pri uresničitvi nalog, saj je program ZKJ obenem program ZZB NOV. Prav tako kot so se v času narodno-osvobodilne vojne bojevaU pod vodstvom KPJ, se bodo tudi sedaj, saj se njihov odnos do ZKJ ni v ničemer spremenil. Kritično so ocenili stališča in obnašanje posameznih članov ZZB NOV, v duhu objektivne kritike in samokritike. Sklenili so aktivno sodelovati v boju za odpravo social- nih razlik, ki ne izhajajo iz dela in uspehov dela in pri uresničevanju drugih sklepov, ki jih je sprejela ZK. Z vsem tem bodo seznanili svoje člane, s pojasnilom in navodilom, kako pri tem aktivno sodelovati. Konkretno so tudi predlagaU, da komisija za ugotavljanje izvora pre- moženja, ki jo je že imenovala skupščina občine Ptuj, takoj začne z delom. Prav tako so predlagali, da se ustanovi posebna komisija, ki naj analizira stanovanjsko politiko v občini in zahtevali, da tisti občani, ki imajo lastne hiše, ne morejo istočasno zasedati družbenega sta- novanja. V razpravi so dali precejSen poudarek tudi vzgoji mlade genera- cije. Zavzeli so se za čimprejšnjo reformo učnega programa v srednjiii šolah in predlagali, da se v program vključi tedensko najmanj dve učni uri marksističnega pouka, ki naj bo osnova za idejno izobraževanje mla- dih. Zlasti v zadnjih letnikih sred- njih Sol bi morali mladino temeljito seznaniti tudi s programom ZKJ ij posvečati posebno skrb sprejemanju mladih v Z K. Na mlade ne bi smeli pozabiti tudi tedaj, ko končajo šolanje in se zaposlijo, ampak je treba nadaljevati z obUkami družic- no-ekonomske in politične vzgoje, zlasti pomembno vlogo pri tem mora imeti večerna politična šola. Poseben poudarek so na seji dali tudi kadrovski politiki. Predvsem pri razpisih za vodilna delovna mesta in vsa mesta, za katera se zahteva viilja ah visoka strokovna izobrazba, je nujno upoštevati tudi moralno-poli- tične kvalitete. Zahtevali so, daje treba v bodoče uvesti prakso da bo vsak tisti, ki bo izstopil iz ZK ali bo izključen iz njenih vrst, moral oditi tudi s svojega vgdilnega mesta. Izkušnje kažejo, da vodilni delavci brez morahio-političnih kvalitet, kljub svoji strokovnosti večkrat škodljivo vplivajo, zavirajo samo- upravljanje in stike z družbenopoli- tičnimi dejavniki. Pri tem ne gie podcenjevati pri nekaterih kadrih z visoko izobrazbo njihove klerikalne usmerjenosti in pretirane tolerance do teh kadrov ali do klera nasploh. Borci tudi ugotavljajo, da 5e vedno ni dovolj uveljavljeno načelo ^vnosti dela, ki ga je treba dosledno uveljaviti in ostro ukrepati proti kršilcem tega načela. Pri tem gie tudi za javnost podatkov o neupravi- čenem bogatenju in o drugih defor- macijah posameznikov. F. Fideršek krediti za poplavuence Našim kmetovalcem in drugim prizadetim, ki so pretrpeli škodo ob poplavah in neurju v letu 1972 posredujemo vsebino odloka, ki ga je izdal izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije o uporabi sredstev poštne hranilnice za potrošniške kredite občanom. Narodna banka Slovenije je iz sredstev poštne hranilnice dala poslovnim bankam 20 milijonov novih dinarjev kredita za dodelje- vanje potrošniških kreditov obča- nom, ki so letos pretrpeli škodo ob poplavah in neurju na območju občin: Gornja Radgona, Lendava, Lenart, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi in Slovenska Bistrica. Prizadeti prebivalci navedenih občin tako lahko dobijo pri poslovnih bankah iz teh sredstev potrošniške kredite po največ 6 odstotni obrestni meri na leto. Banke smejo.dajati kredite za nakup gradbenega materiala, za odpla- čevanje gradbenih del in popravil poškodovanih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, za nakup tiste vrste pohištva, gospodarskih predmetov (razen avtomobilov in živil) in gospodarske opreme, ki so jim bili uničeni ter za obnovo poškodovanih nasadov, vinogradov in drugih kmetijskih zemljišč. Prosilci za kredit morajo prošnji za kredit priložiti potrdilo pristoj- nega občinskega organa o tem. kolikšna in kakšna škoda jim je bila povzročena. Občinska skupščina lahko tudi določi, da se dajejo potrošniški krediti občanom tudi po nižji obrestni meri od določenih 6 odstotkov, če občina zagotovi poslovni banki ustrezna nadomestna sredstva za razhko v obrestih. Potrošniški kredit se daje za dobo pet let s tem, da prične odplače- vanje teči 1. oktobra 1973. Višino potrošniškega kredita določi po- slovna banka glede na kreditno sposobnost prosilca. Kredit ne sme presegati ocenjene škode, nastale ob poplavah in neurju in sme znašati največ 30.000 dinarjev na posa- mezno gospodinjstvo. Poslovna ban- ka pri kreditih te vrste ne zahteva gotovinskega pologa. Ob koncu bi radi še spomnili občane, ki so jih prizadele popove in neurja, da morajo z najemanjein 50tr6šniških kreditov pohiteti, saj ahko prošnje vložijo pri poslovni banki najpožneje do 30. novembra , 1972. Časa je torej samo še dober mesec. Nizka obrestna stopnja i" sploh ugodni pogoji, ki jih banka nudi, so nedvomno privlačna oblika pomoči, ki jih družba nudi priza- detim posameznikom. jgpNIK — četrtek, 18. oktobra 1972 STRAN 3 Kolesje za združitev se obrača Pred nedavnim so se pričele prve konkretne akcije za združitev delav- skega in kmečkega zavarovanja. Iz- vršni in nadzorni odbor občinske konference SZDL Ormož sta že sprejela navodila o načinu izvedbe volitev za združitev obeh zavarovanj na področju občine Ormož. Minuh petek pa je predsednik ob- činske konference SZDL Ormož Vlado Ožbolt sklical manjšo tiskov- no konferenco, na kateri je novinar- je seznanil s pripravami na volitve za združitev zavarovanj. O pripravah v Ormožu je Tednik že poročal, zato naj navedemo samo nekaj novosti. . V Ormožu so močno zaskrbljeni, ker se o združitvi sorazmerno malo piše in govori. Izjema sta le Tednik in Lokalna radijska postaja Ormož, je povedal Vlado Ožbolt. Večer bi tudi lahko odigral svojo vlogo. Kako se bo odločilo delavstvo Maribora, je lahko odločilno pri izvedbi voli- tev za združitev, zato je nedvomno potrebna večja obveščenost. Soli- darnost, za katero bodo glasovali de- lavci in kmetje, bo vsekakor pomoč kmetom, ki so pa po vojni pomagali graditi industrijo. So ljudje, ki pravi- jo, da je to stara fraza to pa gotovo iz razloga, ker resnice ne morejo spodbiti s tehtnim argumentom. Policentrični sistem, ki ga je Mari- bor vedno zagovarjal, si po besedah Vlada Ožbolta nekateri nekoliko preozko razlagajo. To vsekakor ne pomeni razvoja nekega mesta, ampak razvoja celotne regije, saj me- sto brez zaledja ne pomeni ničesar. Maribor bo torej rastel z razvojem zaledja in sedaj se mu ponuja prilož- nost, da se pokaže kot središče naše regije. Poleg tega pa velika večina tamkajšnjih delavcev izhaja iz naših krajev, iz kmečkih družin, zato je pričakovati, da bodo volitve za združitev obeh zavarovanj tudi v Mariboru uspele. Tako bi že v začet- ku prihodnjega leta naš delavec in kmet imela enake zdravstvene knji- žice in kmetje ne bodo več pri zdravniku v podrejenem položaju. Kolesje priprav za združitev se v Ormožu že vrti z veliko hitrostjo. Naloge ne podcenjuje, čeprav se v kmetijski občini, kot je ormoška, za izzid volitev ni bati. Akcija pa ima veUk in enkraten politični in social- ni pomen. Priprave potekajo po dveh tirih: pohtičnem in organizacijskem. Ime- novah so posebno volilno komisijo, ki je že pripravila vse potrebno. Ju- tri bo že v Ormožu posvet vseh lju- di, ki bodo sodelovali pri volitvah. Obenem se bodo pogovorih o pome- nu in načinu vohtev. Ustanovih bo- do tudi občinski pohtični volilni aktiv. Temu razgovoru bodo sledile kon- ference krajevnih odborov sociali- stične zveze in sestanek kmečke sekcije na občinski ravni. Občinski svet zveze sindikatov Slovenije pa bo organiziral sindikalne zbore v vseh delovnih organizacijah. Tako je vehko delo steklo, oziroma bo'stek- lo po začrtanih smereh. Vsakdo bo moral opraviti svoje delo temeljito in s čutom odgovornosti do dolgo zapostavljenega dela naših občanov - kmetov. jr S SEJE SO PTUJ V ospredju še vedno nelikvidnost v dvorani narodnega doma je bila v torek skupna seja obeh zborov skupščine občine Ptuj, prva po le- tošnjih skupščinskih počitnicah. Odborniki so najprej razpravljali o poročilu o letošnji škodi, ki so jo povzročile v kmetijstvu in na komu- nalnih objektih poplave ter nasploh letošnje neugodne vremenske razme- re. Skupna škoda znaša v ptujski ob- čini okoli 35 milijonov din, od tega odpade na julijske poplave okoh 12,5 milijona, preostali znesek ško- de pa so povzročile neugodne vre- menske razmere od spomladanskih pozcb, nenehnega dežja pa vse do toče, kije ponekod oklestila kmetij- ske pridelke. Pričakovali smo, da se bo razvila ob tej točki dnevnega reda živahna razprava pa ni bilo tako. Slišali smo le opozorilo, da se je treba, seveda v kohkor je to mogoče, pred podob- nimi poplavami preventivno zavaro- vati že sedaj. Odborniki so opozorih na pametnejšo in čvrstejšo izgradnjo nasipov na Pesnici in ob vseh drugih vodah v občini, ki so letos tako ne- ' usmiljeno prestopile svoje bregove. Kot smo že poročali, je bUa uniču- joča vodna stihija najhujša v Mez- govcih, kjer je porušila voda stano- vanjske hiše in pspodarska poslop- ja. V imenu krajanov Mezgovec se je zahvalil vsem, ki so nudili temu kra- ju pomoč — odbornik Kolenko iz Dornave. Odborniki so potem prav tako brez večje razprave razpravljali še o polletnih poslovnih rezultatih delov- nih organizacij v ptujski občini in pri tem ugotavljali, da je nelikvid- nost še vedno v ospredju težav, ki spremljajo gospodarstvo. Poročeva- lec je ugotavljal, da se je skupni do- hodek delovnih organizacij v letoš- njem prvem polletju precej izboljšal od obravnavanega obdobja v lan- skem letu, vendar pa to ne opraviču- je odbornikov zbora delovnih skup- nosti, da na seji o gpspodarskih vprašanjih ptujske občine niso sko- raj ničesar razpravljah. Bolj kot pri gospodarskih vprašanjih so se usta- vili ob problemih, ki se pojavljajo pri gradnji nove ceste Macelj-Ptuj. Ponovno so sprožili vprašanje, zakaj pelje nova cesta tik ob hajdinski osnovni šoli, kjer je s tem ustvarjena za šolaije izredno nevarna prometna past. Opozorili so tudi na številne prometne nesreče, od katerih jih je bilo nekaj celo s smrtnim izidom in s težjimi poškodbami, čeprav ta ce- sta uradno za promet še ni odprta. V nadaljevanju seje so razpravljali še o poročilu o dosedanji proračun- ski potrošnji in težavah, ki spremlja- /jo realizacijo proračuna, o pristopu k družbenemu dogovoru o izhodi- ščih za politiko in financiranje druž- benih denarnih pomoči, o pristopu k družbenemu dogovoru o pogojih za sprejemanje otrok v vzgojno var- stvene zavode in o osnovali za dolo- čanje diferenciranih oskrbnin v vzgojno varstvenih zavodih ter o drugih pomembnih vprašanjih. ,,Lola, če sem odkrit, ti moram povedati, nisi prva ženska, ki sem jo poljubil." „Tudi jaz bom odkrita. Pero, še marsikaj se boš moral naučiti." KOROŠKI PEVCI NA OBISKU V CIRKOVCAH IN PTUJU Prvič na obisku v Ptuju, od sobotnega in nedeljskega popoldne- va, 14. in 15. oktobra 1972, je imel mešani pevski zbor KPD iz Globas- nice v Podjuni na avstrijskem Koroškem možnost spoznati Cirkov- ce in Ptuj, spoznati nekaj njihovih ljudi in videti krajevne zanimivosti, zlasti zanimivosti Pokrajinskega mu- zeja Ptuj pa tudi kletarstva »Sloven- skih goric ' in končno še kulturnega spomenika na Ptujski gori. Čas dvodnevnega izleta si je razdelil pevski zbor koroških Slo- vencev za ogled in obisk krajev Lipnice in Karnile v sosedni Avstriji, potem pa še za obisk Cirkovc na Dravskem polju, čeprav že proti večeru. Tam jih je prisrčno sprejel ravnatelj šole Lojze Knafeljc v imenu šole in vasi, potem pa še Tone Brglez v imenu folklorne skupine „Vinko Korže". Gostitelji iz Cirkovec so spremljah koroške pevce potem v Ptuj. Po večerji pri „Belem križu" so se odrasli pomen- kovah, mladi pa kratkočasih ob zvokih Slakovega ansambla. V lepem, sončnem nedeljskem dopoldnevu sta sprejela Ivan Rau kot predstavnik skupščine občine Ptuj in Jože Stropnik kot predstav- nik družbenopohtičnih organizacij goste iz slovenske Koroške pred Pokrajinskim muzejem na gradu. Pevski zbor je zapel več slovenskih narodnih, predstavnika pa sta jim izrekla dobrodošlico, obenem pa sta izrazila upanje, da mora zmagati v boju za pravice koroških Slovencev trezen razum in vpUv naprednih sil v Avstriji in v svetu, da ne bodo več teptane pravice in jamstva koroških Slovencev iz mirovne pogodbe za Avstrijo. Me^ni pevski zbor iz Globasnice, 32 po številu vodi pevovodja - skladatelj Janez Petjak, spremljah pa so ga na izletu podžupan Lojze Gregorič, predsednik društva (KPD) Lukej Hudi, podpredsednik Albert Smrečnik in Janez Vric. Vsi skupaj so bili presenečeni nad vso prisrč- nostjo v Cirkovcah in v Ptuju in obsodbo zaskrbljujočega in nevzdrž- nega početja šovinistično nastroje- nih „heimatdienstovcev", velikp- nemških nestrpnežev na Kbroškem. Njihovo sedanje početje je znano iz pripovedovanja Slovencev, pa tudi iz radia in tiska iz Avstrije. Odstranje- vanje dvojezičnih napisov je sestavni del njihovih sovražnih akcij proti Slovencem. Prizadeti in ogroženi koroški Slovenci se dobro zavedajo namenov in ciljev sovražnega delova- nja proti njihovi osebni in ekonom- ski varnosti. Upravičen boj koroških Slovencev za obstoj in uveljavitev svojih pravic iz mirovne pogodbe je preizkušen in oprt na napredne avstrijske državljane ter njihove pohtike ter na vsestransko oporo matične Jugoslavije, socialističnih dežel ter na napredno svetovno javno mnenje, ki je v stalnem spopadu s temnimi, hujskaškimi, vedno grozečimi silami sovražnikov svobode, neodvisnosti in napredka svobodoljubnih narodov. Izmenjava mnenj med gosti iz Globasnice in iz Ptuja ter Cirkovec je potrdila, da je našemu ljudstvu znano mučno dogajanje na avstrij- skem Koroškem, vendar žal obsodba sovražnega početja proti Slovencem nima zadovoljivega učinka, da bi bili šovinistični elementi prisiljeni pre- nehati sprva s podtalnim, sedaj že javnim sovražnim delovanjem proti Slovencem. Ivan Rau je želel ob slovesu gostom iz Globasnice srečno pot in čimprejšnjo zmago njihovega boja za mirno življenje na Koroškem. Skorajšnje svidenje jim je želel tudi Tone Brglez v imenu folklorne skupine in prebivalcev iz Cirkovec. J. V. MLADINA BISTRIŠKE OBCI- NE V PRIPRAVAH NA 3. KONFERENCO ZKJ Mladina občine Slov. Bistrica ne stoji ob strani dogodkov v pripravah na 3. konferenco ZKJ, ki bo obravnavala probleme mladih. Zato bodo v prvi polovici oktobra v vseh aktivih ZM na območju občine organizirali razprave o tezah za pripravo dokumentov za to konfe- renco. Ob tej priložnosti bodo obravnavali tudi probleme dejav- nosti mladih v posameznih krajevnih skupnostih in jih posredovali občin- ski konferenci ZM Slov. Bistrica. Obravnavane zaključke in pred- loge bodo nato na prvi skupni seji občinskih konferenc ZK in ZM dokončno obravnavali, sprejete skle- pe pa bodo posredovali RK ZMS. Pričakujejo, da se bo razprav o tezah za pripravo na 3. konferenco ZKJ o mladini udeležilo nad 1000 mladih iz občine. VH 4 stran TEDNIK — CETRTjEK, 18. oktobra 197^ POLKOVNIK ALBIN ŠTOK JE OB DNEVU TOPNIŠTVA SPREJEL PREDSTAVNIKE PTUJSKIH DRU2BEN0-P0LITIČNIH ORGANIZACIJ Ob dnevu topništva so ptujsko g^rnizijo obiskali predstavniki druž- benopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in šol. Predstavnike je povabil in sprejel polkovnik Albin Stok. Po kratkem pozdravnem govoru, v katerem je goste seznanil z delom, pomenom in cilji naše armade, so si gostje ogledali učne kabinete, v katerih se naši vojaki novinci seznanjajo z mnogimi veščinami in znanjem, ki je potrebno pri rokovanju z orožjem in pri obrambi države. Kabineti naše garnizije so prepro- sti, vendar bogato opremljeni z učnim materialom, katerega so v največ primerih izdelali vojaki sami ob podprari in svetovanju svojih starešin in vojaških strokovnjakov. Gostje so si najprej ogledali elektro-raketni kabinet, v katerem zraven obveznih primerkov uporab- ljajo pri predavanjih diapozitive, ki so jih posni sami. Največ pozornosti je med gosti vzbudil električni avtomat za novo avtomatsko streli- šče. Komandni avtomat so izdelai v g^rniziji, s čemer so prihranih kar precej milijonov starih dinarjev, ker samo komandna avtomatska miza stane okoli sto miUjonov. Ko bo avtomatsko strelišče narejeno, bo dostopno tudi civilni uporabi. V prometni učilnici so gostje izvedeh, da vojaku, ki dobro vozi, skrajšajo vojaški rok in gre takšen vzorni voznik lahko celo tudi cel mesec prej domov. S takšnim ravnanjem dosežejo pri voznikih večjo prizadevnost in marljivost. Ob pomoči ptujske garnizije deluje tudi strelska družina Jože Lacko, ki jo vodi kapetan Slavko Ivanovič. Strelska družina je v zadnjih tre h letih dosegla vidne uspehe z osvojitvijo prvih mest vrepubhškem pa tudi v državnem prvenstvu. Gostje so si ogledali njihovo strehšče, osvojene pokale in diplo- me. Dveurni obisk v ptujski garniziji se je končal v njihovi menzi, kjer so gostom postre^i s pristnim vojaškim fižolom in s steklenico piva. Cas med kosilom in po kosilu so posvetili medsebojnim pogovorom. Zvečer je bila v domu JLA svečana prireditev, namenjena starešinam naše armade in njihovim svojcem. PTUJSKE ŽELEZNIŠKE ZA PORNICE ZLOMLJENE V petek, 13. oktobra je tovornjak- -hladilnik, ki je peljal proti Zagrebu, zadel drugo zapornico in jo popol- noma zlomil. Voznik tovornjaka ni upošteval signalnih luči, da se zapornice spuščajo in je kljub temu zapeljal na železniški prelaz, vsled česar se je pripetila nesreča. IMENOVANJA RAVNATE- LJEV PTUJSKIH SREDNJIH, POKLICNIH IN OSNOVNIH ŠOL Na torkovi seji skupščine občine Ptuj so imenovali za ravnatelja gimnazije Eušana Kvedra v Ptuju - prof. Rudolfa Ceha, ki je opravljal to dolžnost že doslej. Za ravnatelja šolskega centra za gospodarstvo in upravo Jožeta Lacka je bil imenovan dosedanji ravnatelj prof. Jože Strop- nik. Alojz Gojčič, doslej profesor na ^mnaziji Dušana Kvedra je bil imenovan za novega ravnatelja šol- skega centra za kovinsko stroko v Ptuju. Nadalje so imenovali še ravnatelje osnovnih šol: Katica Bračko bo še nadalje ravnateljica osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju, Radovan Verk, ravnatelj osnovne šole Martina Koresa v Podlehniku, Hilda Sleko- vec-.Milenkovič je bila imenovana za novo ravnateljico Posebne osnovne šole v Ptuju, Zvonimir Kralj pa je prevzel dolžnosti novega ravnatelja ptujskega dijaškega doma. Matildo Soda, diplomirano pravni- co iz Ptuja so izvolili za sodnico za prekrške pri sodišču za prekrške skupščine občine Ptuj. MLADINA IZ BRATSKEGA ARAND2EL0VCA NA OBISKU PRI VRSTNIKIH V PTUJU V petek zvečer je prispel v Ptuj avtobus iz Arandželovca, v katerem so bili dijaki in vajenci poklicnih šol iz tega s Ptujem pobratenega mesta. Ko smo jih dobri dve uri čakali v Narodnem domu, smo končno le zaslišali hrup avtomobilskega motor- ja. Kmalu za tem so v dvorano, kjer so bili zbrani mladinci in mladinke iz ptujskih srednjih in poklicnih šol, prišli mladi Arandželovčani v sprem- stvu svojih profesorjev in predstav- nika enega izmed proizvodnih pod- jetij. V imenu Ptujčanov je spregovoril Feliks Bagar, ki je mlade goste prisrčno pozdravil in izrekel željo o nadaljnjem sodelovanju med obema občinama, ki se naj s pomočjo mladih krepi in razvija. Po kratkem uradnem delu so naši mladi vrstniki odšli na domove njihovih gostiteljev, mladincev in mladink iz Ptuja in neposredne bližine. V soboto dopoldne je bilo prija- teljsko športno srečanje na stadionu Drave, kjer' so se pomerili v raznih tekmovalnih veščinah in dokazali lepe uspehe. Ptujčani so - boljši nogometaši in atleti, rokomet pa je kot izgleda, priljubljena športna panoga deklet iz Arandželovca, pa tudi krogla je iz nihovih rok poletela dalje. Pri vseh pa je vladalo pravo tovariško in športno vzdušje po znanem pravilu: ,,Ni važno zmaga- ti . . ." Po kosilu je bil na programu ogled slikovitih vinorodnih Haloz, ki so bile za naše drage goste doživetje zase, saj so spoznali popolnoma nov svet, kakršnega doslej še niso videli, saj so bili večina od njih prvič v Ptuju. Z mladimi Ptujčani so kmalu našli skupen jezik in se kar hitro spoprijateljili. Zvečer so si ogledali še grad Bori in se tam malo poveselili, potem pa so spet odšli na svoje začasne domove, kjer so prebili drugi in hkrati poslednji večer letošnjega bivanja v Ptuju. V nedeljo dopoldne so si ogledali še ptujske kulturno zgodovinske znamenitosti, potem pa so spet ■ kreniU na dolgo pot v bratski Arandželovac, v upanju in želji, da se ob letu spet srečajo/ s svojimi novimi prijatelji in da se vezi prijateljstva z njihovim odhodom ne bodo pretrgale. S. S. In skovale so se prijateljske vezi. . . Foto: S. Kosi Večji vpliv članstva ORMOŠKI KOMUNISTI V SEDANJEM TRENUTKU Ne spomnim se več točno, zdi se mi pa, da je na koncu jugoslovan- skega filma „Zgodnja dela" pisalo, da narod, ki svoje revolucije ni izbojeval do konca, ni zdrava in klena družba. Takšne misli so se mi porajale, ko sem minuli petek zvečer poslušal razpravo na skup- nem sestanku članov osnovne orga- nizacije ZK in mladinskega aktiva mesta Ormož. Potem, ko je bilo prebrano pismo predsednika ZKJ tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki je namenjeno vsem komunistom Jugoslavije, so si prisotni dali duška ob nakopičenih slabostih in zahtevali konkretnih sklepov s konkretnimi zadolžitvami in strogo kontrolo. Idejna pozicija partije je sedaj postala premalo. Pismo zahteva, da se komunisti pojavijo na vseh področjih odloča- nja in da svojo vlogo dosledno izvajajo. Ali je Partija glede na trenutno stanje sposobna reaHzirati v pismu zapisane zahteve? S tem so dane na preizkušnjo idejno politične sposobnosti članov ZK, ki bodo morali v bodoče krepiti samokritiko ob ustreznem izobraževanju in disci- plini. Tito govori tudi o čistkah v organizaciji ZK, zato se je v razpravi pojavila dilema, ali ni to odstopanje od demokracije, ki je bila kaj hitro pobita. Demokracija je nekaj, kar služi ljudstvu, ko tega več ne dela, se sprevrže v kriminal, je poudaril Marijan Irgl. Socialna diferenciacija je kljub številnim sklepom dosegla take razsežnosti, da o tem vprašanju ni mogoče več razpravljati znotraj članstva zveze, arnpak je treba to povedati javno. Porast cen vodi v inflacijo, to je stara modrost, ki je fffi nas nihče ne upošteva. Imamo zakone in druge predpise, ki omo- gočajo nekaterim pridobivanje veli- kega premoženja. Že pred leti so bile znane stvari okrog znatnih sredstev, ki gredo mimo davčne službe ali pa v zasebne žepe. V Ormožu sicer slonov te vrste ne bi našli, kakšnega z^čka pa že, je podčrtal Vinko Stefančič. Naša davčna služba pa je zaradi doseda- njega odnosa do nje nemočna. Posamezniki so iznašli mnogo stvari. Tako je npr. Rudi Zidarič menil, da je vsak pošten državljan, ne samo partijec, vedel za vse nap^ne poti in da po dvajsetih letih spet govorimo o tistem, kar je bilo znano že med vojno. Na splošno pa so razpravljalci v svojih izvajanjih enotno izražah svojo nemoč ob močnem tehnokratskem pritisku znotraj partije, ki članstvo sili v pasivo. Partija naj ima vpliv po svojih članih ne pa po sekretariatih. Ta vpliv je treba čutiti v smeri navzgor in navzven. Osnovna orga- nizacija naj bo tista, ki bo ob ustreznem usklajevanju dela kreirala poHtiko partije, saj bo le-ta samo na ta način dejansko začrtana na potrebah prakse. V nasprotnem primeru ne bo mogoče delati. Cebi „vrhovi" poslušali mnenja baze, do takih odstopanj ne bi prišlo. Zato so ormoški komunisti naslovili na višja partijska vodstva priporočilo, da naj v bodoče osnovne' celice zveze sodelujejo tudi pri kreiranju politike. ne samo pri izvajanju nalog. Tako bo Titovo pismo, ki daje osnovni pomen najmanjši partijski cehci mogoče realizirati. Glede na to, ker govorimo o konkretnih stvareh v hudo konkretnem in problematič- nem položaju naše družbe so se ormoški komunisti tudi upravičeno vprašali, kje so krivci za takšno stanje, kdo bo za to odgovarjal? Ce ne drugače pa kot komunist. Titovo pismo je treba vzeti kot rezultat silno resne in kritične situacije v partiji ne pa kot znak za alarm. V nadaljevanju so prediskutirali osnutek sklepov komiteja občinske konference ZK, in predsedstva ob- činske konference ZMS, ki bodo osnova za izdelavo programov obe h organizacij ter njunega akcijskega in delovnega sodelovanja. Ormoški ko- munisti so se odločiU zavzeto pomagati svojim mlajšim somešča- nom, članom mladinskega aktiva Ormož pri vse njihovih konkretnih akcijah in problemih, vendar se v program dela mladine ne bodo spuščali. Le-tega si naj mladina postavi sama in tako ohrani svojo samostojnost. jr jgpNIK — četrtek, 18. oktobra 1972 STRAN 5 Razvoju ormoškega Šolstva na pot v zadnjih nekaj letih smo bili pri- ča zelo hitremu razvoju otroškega varstva ter osnovnega in posebnega šolstva v občini Ormož. Že nekaj let nazaj so se pristojni zavzemali za po- stopno izboljševanje osnovnošolske- ga prostora, za širjenje mreže pred- šolskih ustanov in pred dvema leto- ma pristopih k ustanavljanju poseb- ne osnovne šole v Ormožu, ki ima sedaj v treh razredih in šestih oddel- kih 59 učencev. Kako smiselno razvijati šolstvo na- prej, je bilo vprašanje, kije zanimalo mnoge. Temeljna izobraževalna skupnost je zato pri Ekonomskem centru v Mariboru naročila izdelavo posebne študije o nadaljnjem razvo- ju otroškega varstva in omenjenih izobraževalnih ustanov. Pri izdelavi programa so poleg predsednika or- moške občinske skupščine in pred- stavnikov družbenopohtičnih orga- nizacij še sodelovali vsi ravnatelji osnovnih in pedagoški vodje podruž- ničnih šol, vsi učitelji in vsi usluž- benci krajevnih uradov. S pomočjo omenjenih je bila izvedena izredno široka anketa, na katero so odgovar- jali otroci in njihovi starši. Tako so z anketo zajeli skoraj 5.000 otrok in nekoliko manj družin, če upošteva- mo, da imajo nekatere družine po .več otrok. Na ta način je bila dob- ljena izredno bogata in dejanska sli- ka, ki je pomagala Ekonomskemu centru izdelati program in ga posta- viti na trdne temelje. Anketa je zajela vse otroke, ki so bih rojeni vse do zadnjega dneva v lanskem letu in vse tiste, ki so bili do junija letos v ormoških osnovnih šolah - tb je 15 letnikov. Zato je omenjeni program zasnovan na že rojenih otrocih, se pravi na tistih, ki bodo obiskovali osemletko do leta 1986. Zato številke v analizi niso od nikoder prepisane, ampak so vzete iz matičnih knjig šolskih okolišev. Število otrok bo z majhnimi odsto- panji glede na doseljevanje ali prese- ljevanje v večini šolskih okohšev bolj ali manj padlo. Pogled malo širje nam pove, da v celotnem slovenskem prostoru do leta 1978 občutno pada število šolo- obveznih otrok in to po vseh naših občinah in zanimivo, tudi mestih. Slovenci imamo premalo število roj- stev in smo odmirajoč narod. Tudi v občini Ormož je v zadnjih letih ob- čutno padlo število prebivalcev, v večini primerov zaradi odseljevanja. Zato so nekatere ugotovitve, zapisa- ne na terenu in obdelane v omenjeni študiji, bile za prosvetne delavce ormoške občine nekoliko zaskrblju- joče. Na srečo pa bo po letu 1978 število šolskih otrok vsaj malo pora- slo. §e posebej je opaziti naraščanje števila otrok na področju Podgorc in Velike Nedelje. To je nekako ra- zumljivo, saj iz območij omenjenih krajev dnevno hodi mnogo mladih ljudi na delo v Ptuj in Kidričevo. Prebivalci drugih krajev občine Ormož, ki delajo drugod, težijo za odhodom v kraj zaposlitve. To so po večini mladi ljudje, ki odpeljejo -s-se- boj tudi svoje otroke, starejši občani pa tohko otrok nimajo. Zato bo šte- vilo otrok v drugih šolskih okoliših še nadalje kritično. Temeljna izobraževalna skupnost Je omenjeno študijo hotela imeti tu- di zaradi tega, ker so bistveni prob- lemi osnovnošolskega prostora bili v občini rešeni, študija pa je odgovori- la na vprašanje, kako v bodoče Usmerjati gradnjo osnovnih šol. predšolskih ustanov in kakšne bodo potrebe po posebni šoh. Študija je prikazala te stvari zelo pozitivno, še posebej zato, ker upo- števa količinski izkoristek obstoje- čega učnega prostora po posamez- nih osnovnih šolah. Pouk na vseh osemletkah poteka v največ dveh iz- menah. To so dosegh na nekaterih šolah z določenimi adaptacijami, drugod pa z novogradnjami. Letos je bila kot zadnja adaptirana šola na Runču in zgrajena popolnoma nova šola pri Tomažu. Tako so pridobih potreben šolski prostor in v glavnem zadostih potrebam in zahtevam. S tem je bila prva faza osnovno- šolskega učnega prostora končana. Povsod ni vse urejeno tako, kot bi moralo biti, saj so npr. telovadnice zelo redke. V Ormožu vlada prepri- čanje, da bodo delo ob podpori ob- činske skupščine nadaljevah. Omenjeno študijo bodo obravna- vali zbori volivcev, ker bo postala se- stavni del srednjeročnega programa razvoja občine Ormož. jr VRNJACKA BANJA: LISTINA O POBRATENJU Vrnjačka Banja, občina v SR Srbija, ki je pobratena z občino Ormož, je zadnje dni prejšnjega tedna praznovala svoje tri velike fraznike. Vsako leto se od 10. do 3. oktobra spominjajo svojih vehkih trenutkov nacionalne zgodo- vine in pod skupnim imenom „Vmjačka jesen" pripravijo vrsto kulturnih, pohtičnih in drugih manifestacij. Zanimivo je, da so se največji dogodki v zgodovini tamkajšnjih prebivalcev z\Tstili v času štirih oktobrskih dni. Vmes so seveda leta. Tako 10. oktobra praznujejo osvo- boditev tah krajev iz I. svetovne vojne, ko so solunski borci leta 1918 dokončno strU sovražnika. Spominjajo se začetkov narodnega prebujanja in prve bitke na Popini 12. oktobra 1941, ko seje majhna skupina prvih partizanov na hribčku nad veliko cesto ob Moravi uprla premočnemu sovražniku. Vsi parti- zani so padli. Nekaj je bilo tudi Slovencev, ki jih je Hitlerjeva vojska izselila v te kraje. Boiba pa je trajala dalje in tako so 13. oktobra 1944 dočakaU tudi veliki dan - dan zmage. Tako je tudi prebivalcem občine Vrnjačka Banja bilo omogo- čeno svobodno ^življenje v novi Jugoslaviji. Slovesnosti, ki so se minule dni odvijale v spomin na te velike dogodke, so se udeležih tudi predstavniki občine Ormož. Delega- cija, ki so jo sestavljali: Franc Novak, predsednik SO, Terezija Štefančič dipl. inž. sekretarka komiteja OK ZKS, Edvard Pajek, predsednik ZRVS, Marica Brazda, sekretarka OK SZDL, Drago Zabav nik, član 10 SZDL in Franček Šumak, član ZB NOV je bil .t v nedeljo priča podpisa hstine o pobratenju občin Ormož in Vrnjač- ka Banja. Takšno hstino so v Ormožu že podpisah letos junija ob prihodu vlaka „Karavana bratstva in enotnosti 72". Z hstino, ki so jo v nedeljo podpisah predstavniki druž- benopolitičnih organizacij in skup- ščine občine Vrnjačka Banja, je bratstvo med obema občinama, ki se je skovalo med pripadniki dveh narodov v času NOV, tudi formalno potrjeno. jr Opomin komunistom Člani komiteja občinske konfe- rence ZKS Ormož so skupaj s sekretarji osnovnih organizacij in aktivov ZK prejšnjo sredo obravna- vali pismo predsednika Z K Jugosla- vije tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Razprava je tekla z vidika uresničevanja dogovorov in sklepov, ki jih je tudi v Ormožu dovolj. Sekretarka komiteja inž. Terezija Štefančič je v svoji ostri razpravi o reahzaciji tako imenova- nih delavskih amandmajev, kar je sicer spadalo v drugo točko dnevnega reda, povedala, da v Ormožu ni bilo po teh vprašanjih prav ničesar narejenega. Titovo pismo prihaja kot nekakšen opomin komunistom, ki jih naj spodbudi k bolj resnemu in zavzetemu delu. Potem so sklenili, da bodo pismo obravnavah vsi komunisti v svojih osnovnih organizacijah in aktivih. Vodstvom le-teh so priporočih pogostnejše sestajanje komunistov na terenu in v delovnih organizaci- jah. Sestanki pa naj bodo zato bolj kratki in jedrnati. V nadaljevanju seje so komunisti razpravljali o tezah za 3. sejo konference ZK Jugoslavije. Na osnovi obširnega gradiva so izdelah in sprejeli osnutek tez, ki zajemajo probleme domače občine in ki bodo osnova za načrtovanje skupnih delovnih programov komunistov in mladine. Ob koncu so se dogovorih, da bo 3. seja občinske konference ZK Ormož ob koncu tega meseca. Obravnavah bodo vprašanja mladine in vključevanje mladih v družbeno- pohtični sistem. Druga točka bodo delavski amandmaji, zadnja pa vohtve delegata za 3. konferenco ZK Jugoslavije, ki bo, kot je znano, razpravljala o problemih mladine v Ju^slaviji. jr MOPEDIST PRED AVTOMOBIL Na cesti IV. reda v vasi Šalovci pri Središču ob Dravi se je pripetila prometna nesreča zaradi nepravilne vožnje mopedista. Jože Kovačič iz Kranja, delavec, se je peljal s pony expresom po omenjeni cesti iz smeri Središča. V bližini Šalovec ga je dohitel voznik osebnega avtomobila Anton Horvat, upokojenec iz Središča ob Dravi in mopedistu dajal zvočne znake ter ga tako hotel prehitevati. Ko je Horvat pripeljal v bhžino Kovač ič a je ta nenadorria padel po cestišču in dobil več manjših poškodb. Nudena mu je bila zdravniška pomoč, kaj več pa ni bilo treba. Materialne škode je za približno 400,00 dinarjev. Obema udeležencema prometne nesreče so vzeh kri za analizo. jr - Tovariš desetar, zakaj vozite brez luči? - To pa je vojaška tajnost. ZGLEDI PA TAKI Zgodilo se je na naših ulicah. Mlado dekle je izgubilo zlat uhan in ga pravi trenutek ni pogrešalo. Našla ga je Ida Tement, učenka 6: razreda osnovne šole T. Žnidarič v Ptuju. Poiskala je lastnico in ji uhan izročila. Za svojo poštenost pa ni dobila niti prijazne besede, kaj šele zahvalo. Mlade Ptujčanke, ste vse take? -nak , Kako vam je ugajala drama mojega sina? " „Odlično, imenitno! Zlasti tatovi, ki so imeli pomembno vlogo, so bih karakteristični. Še to, kar so govorili, je bilo ukradeno." , Špela, zakaj pa daješ pismonoši vedno tako bogato napitnino? " Pa se Špela potrka po čelu: ,,Glav'ca, glav'ca! Da večkrat pride, ne!" „Možek, zunaj pred vrati je neki revež, ali naj mu kaj odstopim od najinega kosila? " , Seveda draga, kar daj mu, potem ga za gotovo ne bo nikdar več." 6 stran TEDNIK — CETRTjEK, 18. oktobra 197^ Spornih in zanemarjenih 20 km od Ptuja do Poljčan (5. nadaljevanje) Nova cesta Maribor-Zagreb, ki bo naslednje leto popolnoma dograje- na, bo za Ptuj pomenila dokončni »udarec v hrbet". Večina ljudi vidi v njej boljšo in hitrejšo zvezo z Zagre- bom in drugimi kraji, morda celo boljšo trgovinsko izmenjavo, kar pa je tudi že dvomljivo. Hrvaška ima cenejše storitve zaradi nižjega repub- liškega standarda, cene potrošnega blaga pa so tam tudi nižje kot v Sloveniji. Vse to bo imelo določene posledice na ptujsko trgovino. C& Ptuj ne bo v najkrajšem mož- nem času - morda celo z ntladinski- mi akcijami uredil in razvil turističnih objektov na pravih me- stih in obnovil že obstoječih, preden bo magistrala predana javnemu pro- metu, bo to za našo občino hud udarec in morda vseh posledic sploh še ne predvidevamo, morda jih ne- predvidevajo niti najbolj skrajni pe- simisti. Treba bo pričeti delati, kajti izgubljenega časa' ne bo mogoče nadoknaditi. Tujci, ki poznajo Tra- koščan in Krapino, res ne' bodo zavijali z magistrale, da bi parkirali v Ptuju. Torej nam nova cesta sama ne bo prinesla nič, kvečemu vzela še tistih nekaj nestalnih gostov in turi- stov. Kljub kritičnim trenutkom za naš turizem, moramo ravno v turizmu iskati rešitev sedanjega stanja. Ptuj- ska občina ima kar precej industrij- skih objektov, vendar je njih dejav- nost in proizvodnja vezana na ko- operacijo, kar pomeni, da je njih razvoj odvisen od razvoja njihovih kooperantov. Torej kakšnih poseb- nih dohodkov naša občina v tej panogi ne pričakuje. Ostane še kme- tijstvo, ki se samo razvija, zato ne more ustvarjati presežkov, bi to bilo pome'mbno za dvig standarda. Bo pa se to zelo poznalo v naslednjih nekaj letih. Občina ima veliko šolarjev, kar je zvezano z ogromnimi izdatki, zato je za našo občino najlažja in najpametnejša rešitev turizma v ka- terega se vključijo vse zgodovinsko- kulturne zanimivosti, glasbeni festi- val, pustni karneval in morda še kakšna originalna in edinstvena no- ■ vost. Osnovni pogoji za turizem pa so urejene prometne zveze. Asfaltiranje ceste do Poljčan je ena izmed najce- nejših rešitev, ker Ptujčaini in Bistri- čani na tem področju ne bodo imeli konkurence drugih gostinskih in tu- rističnih organizacij. Zraven vsega pa bo ta cesta imela za to področje vehk gospodarski pomen, ker bo to področje postalo novo zaledje mesta Ptuja. PR Gasilci iz Spuhlje šo lULARNEJŠE MELODIJE I V ZADNJEM TEDNU NARODNA GLASBA 1. Zlati zvoki (Avsenik) 2. Čakal sem ob potoku (Štirje kovači) 3. Materi (Fantje treh dolin) 4. Vrni se, oče (Kreže) 5. Gremo na Pokljuko (Avsenik) 6. Stari mornar (Beneški fantje) 7. Me žena je pustila (Henček) 8. Tam na kamnitem Krasu (Ottavia Rajko) 9. Nikar domov (Avsenik) 10. Stara čuvajnica (R. Marodini) ZABAVNA GLASBA 1. ,Pop Corn (Rod Hunter) 2. Tri palme na otoku sreče (Opatijski suveniri) 3. Can not You hear the song (Wayn Newton) 4. Neka život teče (Crveni koralji) 5. Burning love (Elvis Presley) 6. Zbog jedne divne črne žene (Kruno Slabinac) 7. Little bit of loving (Petula Clark) 8. Dugi su dani (VIS Stranci) 9. Spomin na Marijano (Šerfezi) 10. MyGuy (Petula Clark) Tudi ta teden je v narodni in zabavni glasbi precejšnje zatišje, edina lovost je plošča ansambla Ptujski kvintet, ki pa bo v prodaji prihodnji eden. Na njej so posnetki, katerih avtor je priznani zamejski skladatelj laše narodne glasbe Miroslav Berta. V zabavni glasbi bosta na tržišču kmalu tudi novi LP plošči s x)snetkom ansambla The Sweet in E. Presleya. Dež m solze je melodija, kije pred tremi leti osvojila svet v angleški verziji, danes pa je ponovno popularna pri naših sosedih v Italiji. Pri nas to melodijo izvaja ansambel Crveni koralji iz Zagreba. OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ Vzhod: Rogoznica- Gorišnica 1:1 Zavrč-Partizan, Ptuj 3:3 Grajena-Stojnci 5:2 Dornava-Vičanci 3:0 Markovci-Prvenci 3:0 Zahod: Leskovec-Dravinja 3:4 Videm-Lovrenc 3:1 Zlatoličje-Makole 3:1 Kidričevo-Skorba 2:4 Gerečja vas-Hajdina 3:1 Prepolje-Makole 3:3 Vzhod: 1. Partizan, Ptuj 64 1 1 26:12 9 2. Dornava 6 4 1 1 23:14 9 3. Zavrč 6 24 0 19:16 8 4. Rogoznica 6 2 3 1 16:13 7 5. Gorišnica 6 3 12 17:15 7 6. Grajena 6 2 2 2 19:15 6 7. Stojnci 6 3 0 3 24:20 6 8. Markovci 6 3 0 3 23:25 6 9.Vičanci 6 1 0 5 9:28 2 10. Prvenci 6 00 6 0:18 0 Zahod: l.Skorba 6 4 20 29:10 10 2. Dravinja 6 5 0 1 19:14 10 3. Lovrenc 7 5 0 2 21:17 10 4. Videm 54 10 17:8 9 5. Zlatohčje 64 0 2 16:8 8 6. Hajdina 6 3 1 2 25:9 7 7. Makole 7 3 1 3 21:23 7 8. Gerečja vas 6 2 04 10:19 4 9.Prepolje 6 0 3 3 15:21 3 10. Kidričevo 6 0 0 6 13:32 O 11.Leskovac 7 0 0 7 13:38 O URNIK TELOVADBE TVD Partizan Ptuj v letu 1972/75 Oddelek čas vadbe mesto vadbe vodnik odJJ ' ■ ■ "S 16.30-18. Ekon. sred. Šola Jelka Berlič 17.-19. „Fran. Qojnik" Erika Zupančič ML. PIONIRKE sreda 17.-19. „Fran. Osojnik" Erika Zupančič F-18.-19. „T. Žnidarič" Marjeta Fine 17.-19. „T. Žnidarič" Marjeta Fine 17.-19. „F. Osojnik" Mirko Šeruga in flP^i^Jrlr. P^^®'^ 17.-19. „F. Osojnik" Žarkovič ^onedelj. 19.-20.30 „T. Žnidarič" Irena Krambergei četrtek 17.-19. „F. Osojnik" Irena Krambergei torek (atl.)l9.-20.30 „T. Žnidarič" prof. Milan Cimet. MLADINCI petek (atl.)i9.-20.30 „T. Žnidarič" prof. Milan Cimet CLANICE torek 18.-19.30 Ekon. sred.-šola Anica Skerlovnik CLANICE petek 17.-18. Ekon. sred. šola Anica Skerlovnik Vstop v telovadnice je dovoljen samo v copatah in pod vodstvom vaditelja-ii Urnijc vadbe velja od 15. oktobra 1972 dj IMUNOST ČASNIKARJA? Ah ima novinar neko vrs imunitete in lahko na nek nač sodeluje v prepovedanih dejanjihi ni dolžan pristojnim oblastni organom povedati, kaj je videl? i| lahko vse to javno pove v svoji časopisu kot priča dogodkov? Reporter „Novosti" že nekaj či na vsa postavljena vprašai odgovarja pritrdilno. V omenjeni listu namreč opisuje svoje doživlj v svetu podzemlja, katerega članii evropskih železniških proa praznijo žepe dremajočih potniki Reporter ničesar ne skriva, amp izčrpno opisuje prizore kraj spalnikih, pri katerih je na n način tudi sam sodeloval. Koristi te imunitete so povst problematične. Iz časopisa zvem kar smo že znah: da se po vM krade in da za to obstaj! specializirani lopovi. ZvedeUpasi tudi to, da nekaterih od teh kiaj bi bilo ali pa bi se vsaj nekaterii tistih tatov znašel v zaporu, če bi namesto novinarja med lopo pomešal nekdo drug. V HAJDINI SO NAŠLI RIMSKI VODNJAK (Nadaljevanje z 9. strani) ter lociran ob nekdanji rimski ces ki je vodila iz Petovie do Celeje dalje proti Emoni. Kot smo poročali, so našli na tem mestu tiil rimsko grobišče - žganih pokope Vodnjak je verjetno služil popoii kom, ki so potovali po nekda! rimski cesti. Med zadnje zanimi" najdbe v Hajdini sodijo tudi m- mornati zaobljub ni kamen, pos* čen rimskemu bogu Silvanu, novcev ter okrasni in uporat pridatki, ki so jih našli v grobo« Prof. Zorka Subičeva, kustodir. v ptujskem Pokrajinskem muzeju preperator Janez Gojkovič ne i trjujeta zaman, da je Ptuj z okoli' zlata jama za ar heologe, saj skoi ne minejo zemeljska dela, da ne naleteh na kakšne več ali mJ dragocene izkopanine. To so td zgolj naključne najdbe, saj načrtne in intenzivne razisks zaenkrat še ni dovolj detiat Najdejo se tudi ljudje, ki zasnie'' jejo arheologe češ, lahko b' poiskali kakšno bolj „pametii' delo. Tem v odgovor samo stavek: „Delo je dovolj pametn" koristno, samo vaša misel je " ra . . ." jgpNIK — četrtek, 18. oktobra 1972 STRAN 15 dober den drogi brolci Ker je že štora novada, da se najpret malo o vremeni pogučimo, van naj poven (to pa ste vena tudi sami že preštimali), da smo letos celo leto vremen preklijali, toti zodji jesenski dnevi pa so nan te fseeno malo sunčeka prinesli. Prafzapraf so bli letos srečni tisti, ki so si lehko na sunci kožo poforbali. No ja, saj ne rečen, da man jas mlečno kožo, rjovi sen kak lisica. Samo ne od sunca, pač pa mi je od deža koža zarjavela. Jas od letošje jeseni jo ko dosti priČakuvlen še posebno zavolo pred- videnega referenduma o oženitvi delavskega no kmečkega zavarovoja. Zato_ bi jas rad gnes v imeni fseh kmečkih lidi toplo apelira na fse delafce, naj na toten referendumu na debelo zaokrožijo, da so za družitef in nan s ten omogočijo no zagotovijo bojšo no enakopravnejšo zdrafstveno varstvo. Mislin pa, da je tota združitef tudi dug fseh tistih, ki so zapustili kmečko zemlo, duma ostarelega oče no mater no si zdaj v fabrikah no drugih službah kruh služijo. Saj vete, kak je blo po vojski, kda smo rekli „zaj mo najpret zgrodli industrijo - potli pa mo še kmete na zeleno vejo spravli". Od totih oblub blo je malo izpu- njenega no je zdaj najlepša prilika, da pokožemo svojo solidarnost no glasujemo na referendumi za zdru- zitev delafskega no kmečkega zava- rovoja. Delafci ne vzemte totega mojega pisaja za politično propaga- ndo, pac pa vas čen le spunti, da slučajno ne bi pozobili, kaj je dolžnost fseh tistih, ki ste na kmečki zemli svoje korenine spu- stih, no ste zdaj v nekmetijski dejavnosti zaposleni. Saj vete, kak je s kmečkin človekon, da se kumer te k dohtari sprovi, kdo bi mu že lehko mrliškega oglednika domu zezvali. Ce smo že ob ten, vas naj še spunin, kak je na deželi z našimi porodni- cami no materami, ki otroke rodijo. Ženska, zaposleni v delovni organi- zaciji ali pa kokšni ustanovi^ ma zajamčenih 105 dni porodniškega dopusta, kmečka mati pa si že za por dni po porodi svojega otroka v cote zamota, v šajtrge naloži no v gorico ali pa na njivo pela. Tokšno je toto podeželsko otroško varstvo no prvo srečaje malega človečeka s socialnin razlikovojon, o keren tak radi gučimo pa zlo malo haska naredimo. Najbolj žalostno pa je še to, da majo pune jezike socialnega razlikovoja^ ghh tisti, ki bi jin mogli pri priči črno na belen ugotoviti, odkod izvira njihov vikend, najso- dobnejši avto, lepa hiša, kup penez na hranilnih knjižicah (tudi v Švici) no^ še druge „srmaščine". Nič ne rečen, če je fse to z delon zasl^uženo, vrag pa naj vzeme tiste, ki živijo na račun žulof drugih lidi. Zodje cajte se neke čuje, ke mo pre zdaj začeli ugotovlati, odkod enin liden tejko bogostva. To je fse lepo no praf, samo jas predlogan, da naj bojo v totih komisijah tokšni no tisti Udje, ki nemajo grehof na svoji duši, drgačik se lehko uresniči tisti pregovor, da vrana vrani ne izkluvle oči. Drogi Udje, če ste poslušali zodje guče našega predsednika Tita, te van je lehko fsen z menoj vred jasno, da je treba po krotken postopki „prelu- ftati" fse tiste (tudi v ptujski, ormoški no slovenskobistriski ob- čini), ki delajo drgačik, kak zahtevle naš družbeni no socialistični red. Dosti, ogromno smo naredli v naši držovi od osvoboditve pa do gnešjih dni. . . Momo §e resen s čen pohvolti no zato tudi uživlerno ugled v sveti, še več bi pa naredli, če ne bi meli med soboj lidi, ki gledajo samo svoj žep no želodec. Dugo smo jih božali z belimi rokavicami, po Titovih besedah pa je zaj priša cajt, da pokažemo s prston na nje no jin rečemo: „Pje Lujzek, zadosti dugo si nan koza mesec v vodi, dokoži odkod izvirajo tvoji nenormalni dohodki, to si si zasluža s svojin delon — to je tvojo, za fse drugo pa si delovne lidi petriga — to pa mo ti vzeli. Ne zamerte mi, gnes sen ba malo boj ojšter, mislin pa, da tak more biti. Ce se čuti keri užaljenega, naj se jovi na moj antres: Uredništvo Tednika — za Lujzeka. Te pa srečno, vaš Lujzek jRadijski »roaram NEDELJA, 22. OKTOBRA: 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.0S Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizva- jalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Rad^ski in TV spored; 8.05 Radij- ska igra za otroke; 8.40 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Iz-na- ših krajev; 9'.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00-11.15 Poročila; 11.50-12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 PoročUa; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Reportaža; 13.50 Do- mači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Operne melodije; 14.30 Hu- moreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05-17.15 Športno popoldne; vmes ob 17.00 Poročila; 17.15 Ra- dijska igra; 17.50 Godala v ritmu; 18.00 Novo, novejše, najnovejše; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni- ce; 19.25 EP; 19.30 Radjjski dnev- nik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 23.00 Po- ročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj na- slednji program: 4.30-8.00 Dobro jutro; Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila - Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.2 5 Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poroči- la. PONEDELJEK, 23. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in od- mevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 VrtUjak; 16.40 Orkester Boston Pops; 17.00 Poročila;' 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavne me- lodije; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel bratov Kovačič; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ti in opera; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24. Poročila. TOREK, 24. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Glasba mladih; 14.30 Trio Slavka Žnidaršiča; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljakj 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Pianist Entremont igra Gershvvina; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvi- denje; 18^45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila,. 19.15 Ansambel Henčka Burkata;' 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij (sttereo); 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Makedonska glasba; 24.00 Poročila. SREDA, 25. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Slovenske narodne; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskoč- na deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Gerharda VVehnerja; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Po- ročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glas- beni intermezzo iz studia; 20.30 Simfonični koncert; 22.00 Poročila; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nok- turno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 26. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Enajsta šola; 14.5 5 EP; 15.00 Do- godki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Skladatelj Kruno Cipci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Orkester Parris Mitchell; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.2 5 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni ve- čer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05. Literarni nok- turno; 23.15 Iz nemške koncertant- ne literature; 24.00 Poročila. PETEK, 27. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital Miloša Mlejnika; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Or- kester jugozahodnega nemškega ra- dia; 17.00 Poročna; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 An- sambel Mihe Dovžana; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00^ Sre- čko Kumar in pevski zbor Učitelj- ske zveze; 20.30 Toj)-pops 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23. Poročila; 23.05 Literarni nok- turno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 28. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odme- vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Kitara v ritmu; 17.00 Poročila; 17.10 An- sambel Old Merry Tale jazz-band; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poroči- la; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Vedri zvoki; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljen- ce; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Po- ro T-ila. Teden varčevanja od 23. do 31. oktobra 1972 OBČANI, OBIŠČITE V TEH DNEH POSLOVNE ENOTE PTUJSKE KREDITNE BANKE ALI POŠTE OTROCI, MLADINA, PRIDITE S SVOJIMI HRANILNIKI S POLOGOM VSEH SVOJIH PRIHRANKOV NA HRANILNO KNJIŽICO BOSTE NAJLEPŠE POČASTILI 31. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARČEVANJA PRIČAKUJE VAS KREDITNA BANKA'PTUJ - MESTNA HRANILNICA PTUJ - KIDRIČEVO 16 STRAN TEDNIK — CETRTjEK, 18. oktobra 197^ NEDELJA, 22. oktobra: 9.45 Po domače s kvintetom Do in J. Kam- pičem; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška mati- neja; 11.50 Poročila; 11.55 Mestece Peyton; 12.45 TV kažipot (do 13.05); NEDELJSKO POPOLDNE: 18.25 Poročila; 18.30 Operacija Beograd; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-2-1; 20.35 Košarkarski fi- nale za pokal Jugoslavije; 22.05 Stih in pesem; 21.20 Športni pregled; 22.50 Poročila. PONEDELJEK, 23. oktobra: 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Francošči- na; 16.45 Madžarski T V pregled; 17.50 Gori, doli, naokoli; 18.15 Ob- zornik; 18.30 Kremenčkovi; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek film; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-2-1; 20.35 Mala antologija jugoslovanske T V drame: B. Andrič: Daleč je pač Avstralija; 21.40 Kulturne diagona- le; 22.20 Poročila. TOREK, 24. oktobra: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.35 Nemščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski TV pregled; 17.50 1. Cankar: V goz- du; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Poje zbor „France Prešeren iz Kranja"; 19.00 Mozaik; 19.05 Iz sveta oblikovanja; 19.25 Sosedska pomoč; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Reportaža; 20.35 3-2-1; 20.45 Knjigarnar, ki se ni več kopal; 22.10 W. A. Mozart: So- nati št. 1 in 2; 22.30 Poročila. SREDA, 25. oktobra: 8.20 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobraz- be; 16.45 Madžarski T V pregled; 17.50 Vitez vihar; 18.15 Obzornik;. 18.30 Jazz; 19.00 Mozaik; 19.05 Od filma do filma; 19.25 S kamero po svetu; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-2-1; 20.40 E. Zola: Nana; 21.25 Po sledeh napred ka;.22.15 Poročila; ČETRTEK, 26. oktobra: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 T V v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 Polka je ukazala; 18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sve- ta; 18.55 Mozaik; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Če- trtkovi razgledi; 21.25 A. P. Čehov: Snubač; 22.00 Koncert ob dnevu združenih narodov; 23.00 Poročila. PETEK, 27. oktobra: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobraz- be; 16.45 Madžarski T V pregled; 17.40 L. Suhodolčan: Slikar; 18.15 Obzornik; 18.30 Zakaj rekreacija; 18.40 Ekonomsko izrazoslovje; 18.45 Glasba za oči; 19.05 Mozaik; 19.10 Sodobniki: Ela Peroci; 19.50 Cik-cak; 20.30 3-2-1; 20.40 Ne- nehno na poti; 22.35 Kratek film;. . . Poročila. SOBOTA, 28. oktobra: 9.35 TV v šoli; 16.30 Državno prvenstvo v ko- šarki; 18.05 Obzornik; 18.15 V de- želi klobukov; 18.40 Gospod Piger; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristicna oddaja; 19.45 Kratek film; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Zabavnoglasbena od- daja; 21.45 Serijski film; 22.35 TV kažipot; 22.55 Poročila. Zahvala Ob bridki izgubi ljubljene mame in stare mame MARIJE KELC roj. Zoreč iz Podvinc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Trgovskemu podjetju IZBIRA za darovani venec in sočustvovanje ter gospodu župniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Globoko žalujoči: mož Franc, hčerki Anica in Majda z družinama, sinovi, vnuki in ostalo sorodstvo, . RODILE SO: Marija Bezhč, Kicar 54 - Martino; Nevena Kovačec, Gajevci 48 - Sebastijana; Zdenka Lesjak, (Zerovec 30 - Mirana; Antonija Kirič, Vrazova 6, Ormož - dečka; Marija Plohi, Polenšak 37 - dečka; Frančiška Obran, Pršetinci 24 - Janeza; Marija Malek, Grajena 31 - Romano; Ana Trafela, Draženci 86 - Antona; Marija Mohorko, Podleh- nik 44 - Stojana; Kata Jovanovič, Greg. dr. 88 - Siniša; Marija Jerenko, Slovenja vas_ 25 - Andrejko; Vida Horvat, Žgečeva 2 - dečka; Marta Peršak, Cerovec 17 - Rada; Ana Simeonov, Vintarovci 53 - dečka; Jožefa Vnuk, Rakovci 22 - Alberta; Elizabeta Grmič, Ul. Kerenčiča 17, Ormož - Blanko; Terezija Kurež, Zg. Hajdina 104/a - dečka; Štefka Matela, Bučkovci 5 - dva dečka, Ana Skrbinšek, Pobrežje 35 - dečka; Angela Vidovič, Placar 1 - dečka; Marija Herega, Strmec 10 - dekhco in dečka; EUzabeta Cafuta, Brstje 5 - deklico; Angela Majerič, Zg. Velo- vlak 18 - dekhco; Elizabeta Plohi, Sejanci 21 _ - Ehzabeto; Angela Bukovič, Žetale 88 - Štefana; Angela Fišinger, Bukovci 74 - dečka. POROKE: Rudolf Zavec, Vitomarci 86 in Vanda Pravdič, Drbetinci 6; Jožef Vidovič, Gruškovje 143 in Ivana Cafuta, Gruškovec 143; Ladislav Horvat, Ul. Šercerjeve brigade 18 in Nada Purg, Ciril-Metodov dr. 6; Vojko Gatnik, Lukežiči 13 in Silvestra Šulek, Veržej 156; Maks Šajn, Prešernova 18, in Nada Petrovič, Zagrebška 38; Jožef Klemenčič, Zg. Hajdina 1 in Anica Malger, Skorba 43/a; Alojz Ličen, Moškanjci 35 in Ivica Bombek, Dornava 82/a; Uroš Langerholc, Mariborska 36 in Angela Korpar, Dornava 135. UMRLI SO: Brigita Blažek, Gradišče 56, roj. 6. avgusta 1972, umrla 9. oktobra 1972; Janez Petan, Zg. Leskovec 7, roj. 1906, umrl 10. oktobra 1972; Neža Coh, Brstje 6, roj. 1883, unirla 10. oktobra 1972. horoskop OVEN: Kljub mrazu ljubezen na prostem. Pričakovana navezanost zelo hitro narašča. Sorodnica še tna- lo laže, ker ji je nerodno. Gosposko boste jedli dvakrat. BIK: Na drugo povabilo se boste odzvali. Šele nedavno zaposlena ose- ba vas rada gleda. Obisk, ki pride v nedeljo, vas bo počastil in navdušil DVOJČKA: Pametno znate sveto- vati drugim, sebi še ne. Lepo ureje. no gospodinjstvo vam nekateri zavi- dajo. Zamenjali brtste obrtnika in obleko. RAK: Dve stvari boste imeli zj delo, eno za veselje. Veseli dogodek bo takšne, kot si ga želite. Močna oseba bo hitro povedala, dS je za vas vneta. LEV: Do nedelje boste še čakali potem nič več. Ponovila se bo lan ska ljubezen. V hiši, kjer še niste bi- li, bo veselo. Sorodnica še dela za vas. DEVICA: Iz majhne hiše prihaja veliko veselje. Denarne zadeve naj- lepše uredi sorodnik. Temnolasa oseba vas bo prijazno gledala. Slu- čajno srečanje prinese gospodarski uspeh. TEHTNICA: Za vas se bo zavzel znanec. Uveljavljanje na področju, ki je za vas čisto novo. Nič kaj ugledna oseba vam ne bo več v na poto. Vaša ljubezen ovene. ŠKORPIJON: Končno bo tudi vam ugasnil žar poletja, vendar bo po dveh sestankih svet spet lepši Črnogledi sorodnik bo vesel. Ob- ljubljeno bo gotovo prišlo. STRELEC: Starejša oseba ne mo- re skriti, da ste ji vseč. V?lika zaba- va ob dolgi obloženi mizi pod ogle- dalom. Yašemu dragemu nadrejeni ne bo več zoprn. KOZOROG: Radi boste med mlajšimi, pa ne za dolgo. Po nedelji pride ponosna dolžnost. Dvorjenje, ki se ponuja, boste opravili na tihem in na hitro. VODNAR: Klepetava oseba po- staja vedno prijetnejša. Doslej pogre- šano razumevanje najdete spet v ne- deljo. Potovanje po deželi in spreho- di po gozdu. RIBI: Zaradi vaše ljubezni še ne kdo vedno misli, da niste pri pravi Učili se boste od osebe, ki veliko ve, pa ni dobra. Čudovita družba vas pripelje v neznan kraj in v dobro vo- ljo. ,,Upam, da boste zadovoljni z menoj," reče novi uslužbenec svoje- mu predpostavljenemu. ,,Delam za tri." ,,0, to me pa veseh!" „Da - delam zase, za mojo ženo in otroka." RADIO ORMOŽ •1546 Khz - 194 m ČETRTEK, 5. oktobra: 14.30 Napoved programa in poročila; 14.40 Ckvestila in reklame; 15.00 Od melodije do melodije po vaši izbiri. NEDELJA, 8. oktobra: 9.00 Napoved programa in poročila; 9.10 Cas in preteklost; 9.15 Svet pravljic in bajk; 9.30 Glasbeni mozaik; 11.15 Za naše kmetovalce; 11.30 Obvestila in reklame med zabavno ^sbo; 12.00 Poročila; 12.1' Čestitke poslušalcev - sledi odda Za vaš nedeljski odmor. On in ona sedita na kavču. On zelo boječ, toda končno se le opogumi: „Ce bi vas zdajle poljubil, ljubljena, potem gotovo ne bi spregovorili z menoj več besede!" „Nek^ vam bom zdajle povedala, Nace. Ce hočete, da še naprej ostaneva prijatelja, se boste pač morali otresti tega vašega pesimiz- ma." Renata se jezi na svojo sestro: „Sram te bodi, Jana, spet, sem razločno shšala, kako si se v svoji sobi poljubovala." ,,Nikar se ne razburjaj. Saj se ti tudi!" ,,0, pri meni je pa čisto nekaj drugega. To je moj zaročenec." „Saj pri meni je tudi - tvoj zaročenec!" ,,Kaj, vi ste se drznili mojo hčerko prositi za roko? Zakaj pa niste najprej mene vprašali? " ,,0, nisem vedel, da me tudi vi ljubite." VAJEN KO za frizersko stroko išče- mo. Frizerski salon Elza Berlič, Ptuj, Miklošičeva 5. SOBO in kuhinjo v Ptuju iščem. Dam nagrado. Krojaštvo šoštarič, Ptuj, Jadranska 10. DOBRO ohranjen moped ugodno prodam. Naslov v upravi. PREKLICUJEM prevzemni blok št. 10478 z dne 3. maja 1972, izdan od' Obrata za kooperacijo J. Lacko. Ptuj, obrat Desternik. Verona Zele- nko, Gomilce 4, Desternik. UGODNO prodam globok otroški voziček. Kristina Breznik, Maribor- ska 22. PRODAM ali dam v najem 5 hi zemlje (vinograd^ sadovnjak, gozd in hiša) v Gradišču pri Cirkulanah Ivan Puž, Vošnjakova 7, Ptuj. PRODAM dobro ohranjene kuhinj; ske elemente, mizo, 2 klopi in na olje EMO-8. Vprašajte pri Kola- riču, Kettejeva 3 (Vičava). UGODNO PRODAM zaradi bolezni lepo posestvo ob glavni cesti Mari- bor - Šentilj, (1,80 ha vinograd na žici, 4 ha travnikov, njiva) hisa z vo- dovodom, dva ribnika za športni ri- bolov, pripravno za kmečki turizern- Ponudbe na upravo lista pod ,,ugod- na priložnost" PRODAM hišo za rušenje. Budina 53.