• Razvojni problemi industrializacije, • Prometna problematika, Razen navedenih, Širše zasnovanih raziskav, pričakujemo še nekatere podrobnejše raziska- ve specifičnih značilnosti posameznega geo- grafskega pojava ali značilnega območja Ko- prskega Primorja (npr. poplave, morfologija naselij, speleologija, migracije, Strunjanska dolina, avtocesta, itd.). UTEMELJITEV RAZPISANIH TEM V okviru Slovenije predstavlja Koprsko Primorje (ozemlje občin Koper, Izola, Piran) glede vrste geografskih potez svojstveno regi- jo. Specifičnost regije pogojuje v prvi vrsti obmorskost, obmejnost in glede na Slovenijo robni geografski položaj ter tipična submedi- teranska sestava. Zaradi ugodnega naravnega potenciala je zlasti v ozkem priobalnem pasu prišlo do sunkovitega procesa litoralizacije z vrsto razvojnih problemov. Njihovo reševanje je v veliki meri pogojeno s celovitim pozna- vanjem regije, njenih pokrajinskih potez. Do drugačnih geografskih procesov pa je prišlo v prostorsko obsežnejšem zaledju, kjer smo priča odseljevanju, zaraščanju, propadanju kulturne pokrajine. Zaostritev prostorsko-ekoloških problemov zahteva na eni strani temeljito poznavanje osnovnih fizično- in družbenogeografskih potez regije ter njihovo vrednotenje, na drugi strani pa temu primeren izbor optimalne po- krajinske rabe. Neobhodno je tako temeljito geografsko znanje in raziskave kot tudi prak- tičnim potrebam prilagojene uporabne geo- grafske raziskave. Prosimo, da najkasneje do 30. 9. 1989 po- sredujete (na naslov IO Zveze geografskih društev Slovenije - za zborovanje, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana) prijavo in kratek vsebin- ski program (pol tipkane strani). Dušan Plut 4. SREČANJE GEOMORFOLOGOV JUGOSLAVIJE V PIROTU Od 20. do 23. junija letos je bilo v Pirotu že četrto srečanje geomorfologov Jugoslavije, ki sta ga organizirala Geografski oddelek Priro- doslovno-matematične fakultete in Geografski inštitut Jovan Cvijič iz Beograda. Namen teh srečanj, ki so se začela pred štirimi leti v Bovcu, je predstavljanje različnih metodologij geomorfološkega proučevanja in najnovejših rezultatov dela ter spoznavanje in skupno proučevanje geomorfoloških značilnostih v različnih jugoslovanskih pokrajinah. Srečanja se je udeležilo okrog 25 geomor- fologov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Make- donije. Prvi in drugi dan dopoldan smo poslu- šali 19 referatov, ki so se deloma ukvarjali z metodologijo geomorfološkega proučevanja (kraška korozija, odlaganje lehnjaka, krioni- valni procesi, visokogorski kras, geomorfolo- ško kartiranje, digitalni model reliefa idr.), deloma pa so bili predstavljeni najnovejši re- zultati geomorfoloških proučevanj (krionival- ni procesi v gorah vzhodne Srbije, denudacij- ski procesi v Julijskih Alpah, pedimenti na južnem Velebitu, suhe doline v gorah ob Dri- ni, morfogeneza Velike ledene jame v Parada- ni na Trnovskem gozdu, snežišča v Julijskih Alpah v odvisnosti od ekspozicije, drseči bloki na Šar planini, kemijska korozija v porečju Visočice v vzhodni Srbiji, morfogenetski raz- voj planine Kučaj v vzhodni Srbiji itd.). Drugi del teh srečanj so ekskurzije in skup- no terensko delo. Prva poldnevna ekskurzija je vodila v dolino Jerme in na Odorovačko polje, edino kraško polje v vzhodni Srbiji. Na drugi smo proučevali ujete meandre in ostale flu- vialne oblike v dolini Visočice ter učinke veli- kega podora pri vasi Zavoj iz leta 1963, kjer zdaj gradijo jez istoimenske hidroelektrarne. Tretja, celodnevna, ekskurzija je bila speleolo- ška, namenjena proučevanju jam v kanjonu 29 Vladikina ploča na reki Visočici. Zadnji dan smo se povzpeli še na Babin zub (1758 m) v pogorju Midžor tik ob bolgarski meji, kjer smo proučevali drseče bloke, fosilne nivalne oblike in s pretirano pašo sproženo erozijo tal. Srečanje geomorfologov v Pirotu je spet pokazalo, da so tovrstna zborovanja z manjšim številom udeležencev izredno pomembna za razvoj stroke, saj omogočajo sprotno izmenja- vanje in preverjanje metodologije ter rezulta- tov znanstvenega dela. Naslednje, peto srečanje geomorfologov Jugoslavije bo spet v Sloveniji in sicer junija prihodnje leto v Krškem. Karel Natek NOVE PUBLIKACIJE V zadnjem času je bflo natisnjenih precej, za geografe zanimimivih, knjig in različnih drugih publikacij. Zato smo se odločili, da vam bomo nekatere vsaj na kratko predstavili. Karel Natek, Drago Perko, Milojka Žalik Huzjan DRŽAVE SVETA 1989 Ljubljana, 1989.270 str. Slovenci smo po daljšem času dobili pri- ročnik, ki na pregleden in sistematičen način obdeluje vse države sveta. V primerjavi s prej- šnjimi podobnimi publikacijami, Kokoletovimi Deželami sveta iz leta 1954 in Svetom v šte- vilkah in podobah Avguština in Matjaža Laha iz leta 1977 pričujoče delo odlikuje večja pre- glednost in sistematičnost. Za vse države so zbrani istovrstni podatki, ki večinoma veljajo za leto 1986, tako imamo odlično možnost primerjav med posameznimi državami. Pri vsaki izmed 177 držav je najprej skica z vrisa- no lego države. Sledi opis države, ki je raz- deljen na štiri, približno enakovredne dele. Najprej so navedeni osnovni podatki o državi: uradno ime, površina, število in gostota prebi- valcev, narodi in verstva, uradni jezik, glavno mesto, denarna enota in narodni dohodek. V drugem delu so opisane naravne razmere. Tu najdemo podatke o osnovnih geomorfoloških značilnostih, podnebju (tip podnebja, količina in razporeditev padavin ter srednje mesečne temperature najtoplejšega in najhladnejšega meseca) in glavnih tipih rastja. V tretjem delu so prikazane družbene razmere in prebival- stvo. Kratkemu prikazu političnih razmer sledi opis poselitve, seznam večjih mest s številom prebivalcev in osnovne značilnosti prebival- stva, kot so delež mestnega prebivalstva, letna rast, rodnost, umrljivost in nepismenost. V zadnjem poglavju je opisano gospodarstvo. Opisu osnovnih gospodarskih značilnosti sledi pregled glavnih gospodarskih panog z navedbo deleža zaposlenih in družbenega bruto proiz- voda ter proizvodnje glavnih kmetijskih kul- tur, rud in industrijskih izdelkov. Na koncu so še podatki o uvozu in izvozu. Glede pisanja imen držav in drugih zemlje- pisnih imen vlada v slovenskem tisku precej- šnja zmeda. Avtorji so se naslonili na Načrt pravil za novi slovenski pravopis in na rezul- tate dela podkomisije za zemljepisna imena in terminologijo pri Zvezi geografskih društev Slovenije. Avtorji so se dosledno držali enot- nih načel. Tako je knjiga edino novejše tiskano delo, kjer lahko na enem mestu najdemo zapise vseh držav in pomembnejših zemljepisnih imen. Knjigo je založila Zveza geografskih društev Slovenije, tu jo lahko tudi naročite. Matej Gabrovec 30