Ilustrirani slovenec
leto II.
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 19. septembra 1926, itev. 214.
Štev. 38.
Sv. Frančišek AsISkl.
Čigar 700 letnico smrti praznuje z največjimi slovesnostmi letos ves kulturni svet. Naša slika je posnetek znamenite Giottove slike, ki jo hrani
nacionalni muzej v Louvru.
318
S seje Zveze narodov v Ženevi,
kateri predseduje to pot naš zunanji minister Ninfic; slika kaže pogled na predsed^lvene ti'ibun<\
Dr. Karel Kramaf,
naPelnik češke nleniokratske. stranke, ki i/raža v zadnjih fasili ob vsaki priliki svoje simpatije /a laške fašiste ter odkrito zagovarja fašistovsko ravnanje s primorskimi Slovenci.
Pogled na Tanger v severni Afriki. •
Kakor znano, so zaradi gospodarstva nad njim izbruhnili med velesilami zopet ostri zakulisni boji.
Angleški kralj Jurij
v čudni uniformi škotskih čet prisostvuje njih paradi; naša slika nam ga kaže, ko pozdravlja njih poveljnika, majorja Chalmerja.
Šauen, sveto mesto upornih Rifancev,
katerega so nedavno zasedle Španske Čete, vendar pa popolnejša miru v .Vlaruku še ve<lnu ni.
319
Dr. Fr. Lukman,
novi ipktor slovenske iinivoiv.e v Ljubljani.
Otvoritev razstave »I>jubljana v jeseni« dne 4. septemtira 1926,
kiilPi-p so SP iiflelfžili med ilrupiini minister J. Pucelj (1). \'. Rnhrman (2). ravnatelj Dular (3). piprls. Bona? (4). preils. Praprotnik (o). I). Hribar (ß). arli. Coslapernria (7), dr. Marn (8). Ivan Ogrin (9) itd. Ve.s sloven.ski narod pa čuti sramoto, da je manjkalo ob tako svečani priliki zastopstvo nipsovp nrestolnice.
Slovenska Krajina manifestira svojo zvestobo do slovenstva.
Množire slovenskih Prekmurcev prihajajo k zborovanju. Mase slov. Prekmureev se uvrši-ajo po shodu k obhodu.
Kakor znano, so začeli radičevskl hrvaški mpgaloinani zadnje mesece / intenzivno propagando, da bi se priključila Slovenska Krajina        Prek-murje) k Hrvaški, ker upajo razni špekulantj< kovati lepe zaslužke pri reševanju agrarne reforme na račun prekmurskih Slovencev. Da to agitacijo že v kali zaduši, je priredilo prekmursko prebivalstvo dne '-",). avgusta dve ogromni manifestaciji v .Murski Soboti in v f'rensovcih, na katerih je rezko odklonilo ladičevsko pohlepnost. Na obeh zborovanjih je nastopilo več poslancev SLS /. dr. Korošcem na čelu.
Slike k ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu''.
Celestina Josip
(1845—1912), matematik.
Chrobath Blaž
(1797—1848), mecen in politik.
Celestin Fran
(1843—189.5). kulturni filozof in leposlovec.
320
0b 700letnici smrti sv.
Frančiška Asiškega.
Sv. Franfišek blagoslavlja ptice.
(fo (iiottovi sliki.)
Povelifanje sv. Franči.^ka.
(Po Ciottovi sliki.)   '
Sv. Frančišek postavlja prve jaslice.
(Po (nntlovi sliki.)
Sv. Frančišek se odpove posvetnemu bogastvu.
(Po Gioitovi sliki.)
Sv. Frančišek predloži papežu Honoriju III. pravila svojega reda,
(Po niottovi sliki.) « - , «
Pogled na mesto Assisi; na levi bazilika in samostan sv. Frančiška.
321
Spomenik sv. Frančiška
v Assisiju.
S Frančiškovega leta v Assisiju:
rlel velike |)rocesije <1oniačino\. v kateri nosijo svetnikove relikvije.
Začetek jubilejnih svečanosti
v Assisiju, ki jih je otvoril sam italijanski kralj Vil<ti)i- Emanuel ( X )•
Bazilika sv. Frančiška v Assisiju,
kjer se vrše letos veličastne proslave jubileja svetnikovie >mrti.
Podzemeljski del bazilike sv. Frančiška,
kjer je tudi svetnikov grob; stene so okrašene /. /.namenitimi riiottovimi freskami.
Pogled na frančiškanski samostan v Pazinu,
ki ga je zgradila tamošnja občina 1. 1481., 1. 19(12. je bil pa prenovljen. Pred vojno so bili v njem slovenski patri. Po prevratu jih je pa italijanska vlada izgnala.
Pogled v notranjščino frančiškanske cerkve Marija Nazaret
pri .Mozirju. ;^amostan je osnoval tam ljublj. škof R. Scarlirhi 1. 1633., v njem biva sedaj redno 7 redovnikov-duhovnikov, ki oskrbujejo žufi-nijo; tu je zjičasno tu<li redovni novirijat.
322
Iz  moderne  tehnike.
Nove ogromno lokomotive.
kalore UMijajo na nekaterüi .-imoriških piocah.
Najnovejši stroji za graditev cest /4 iiiiMn.
izvršp vsake štiri dni 1 km betonske reste, široke it m.
Najnovejši orjaški aeroplan Sikorskega
s tremi 425 HP motorji in SS m širine. Baje bo prelete! ta aeroplan iz Francije v
Največji most na svetu:
Delawaski most iz Camdena v Philadelphijo.
Brezžično prenašanje slik:
pošiljalni aparat s kamero (D), ki sprejme poslano sliko
Najzanimivejša petrolejska polja na svetu
se nahajajo v Kaliforniji. Polja leže pod morjem in posebne sesalke črpajo petrolej izpod vo<te.
323
Križem   Slovenije.
Gusti Starin,
junaškii mladenka iz Ljubljane, ki je dne ¦-'9. avgusta 19'26 rešila iz vode šoferja V. Zupančiča, pred par leti pa tudi dve svoji sorodnici.
Slovenci ob bolgarski meji.
Naša finančna kontrola poil frnim vrhom (Carev Vis), kjer se je nedavno pripetil krvav incident med našu obmejno stražo in bolgarskimi komitaši. Prva dva od leve na deszio sta Slovenca
.Vlarkič in Zorman.
S hmeljske trgatve v Savinjski dolini,
kateri je hmelj tudi pomagal do današnjega blagostanja. .Naša slika je posneta pri Braslovčah; na avtomobilu stoji g. Tristan iz Tariželj, sin enega prvih hmeljarjev v Savinjski dolini. (Fot. Weiss, Polzela.)
Organist in skladatelj Matej ^'urnik,
na Črnučah pri Ljubljani, ki je praznoval pred kratkim W letnico svojega delovanja; na sliki je videti tudi njegovo soprogo .\no, ki je praznovala ob tej priliki .50 letnico kot cerkvena pevka, ter njiju sina. dr. Stanka, poznanega glasbenega in umetnostnega kritika.
Vrsta deložiranih družin na travniku
pred šentpetersko vojašnico v Ljubljani, ki že mesece in mesece okuša vse
vremenske nezgode.
Popolnoma dograjena hiSa
pred srednjo tehniško šolu, ki stoji že več nego tri leta prazne.
324
.>lurrliesc i.. (Javotti.
italijanski generalni konzul.
P. J. Flatli.
francoski konzul.
K FRANČIŠKOVI 700 LETNICI.
Sv. Frančišek i/, .assisija — kako velik svet idealov vsebuje to ime. S kako veliliim občudovanjem püz<lravljajo tega osrečevalca človeštva ne I'-" tisti, ki ga imenujejo svojega duhovnega očeta, nr saniu tisti, katerih versko prepričanje je še dane-isto. kakor ga je imel Seraf iz .^ssisija. ne, ampak tudi nekatoličani caste velikega ljubitelja uboštvu in se zanj navdušujejo. V celem srednjem veku ne najdemo osebnosti, ki bi na vseh poljih zasejahi tako bogato in trajno setev, ki bi zaj)ustila tako izrazite sledove ne samo v cerkvenem, ampak tudi v socialnem, literarnem in umetniškem življenju kot sv, Frančišek.
Prelepo mesto .\ssisi je tisti tihi količek zeni-Ije. odkoder je pred "iKi leti izšel pokret, ki naj bi Krizaneniu pridobil mnogo zvestdi spoznavavcev. dal cerk\i celn vrsto sietnikov. zožil prepad mei bogatimi in revnimi, pokret. ki ga dane- prijatelji in neprijatelji cerkve /, \iietno proučujejo in gi imenujejo frančiškan:>ki pokrci. Ta pokret je zasegel tri \olike kroge. Najprej je objel moški sve! V začetku majhna l)i nepomembna družba sv. Frančiška je \ kratkem talio narasla, da je približn > deset let po :-vojem nastopu zbral v Assisiju okoli sebe ver tisoč učencev, ki so odtoil šli v vesoljni svet. ila hi širili Frančiškove ideje, /a normo ži\-Ijenja jim je dal natančna naxoilila, ki jih je leta ri«!!). potrdila aposloUka -^lolica. .s tem letom se je začelo življenje, ki nI imeln primere na svetu. Sinovi a^iškega očaka so se zapirali \ ilupline sa-binskega pogorja, ali pa so prebivali v zelenili gozdovih, hodili, kakor brat Hernard 3(» dni po vrhovih gora, da so na višavah premišljevali in opazovali minljivost sveta. Prebivali so \ malili mestih Umbrije. prejievali na Irgih sv. pesmi, ozna-njevali verske resnice in dolžnosti, opravljali ročna dela. Za plačilo so zbirali miloščino: nekoliko pese in koščeke kruha. Karkoli jidi je dala usmiljena roka, so povžili na hišnem pragu ilobrotniUov. In zopet hite iz malih mest v doline, kjer se oij daleč blešči Perugia, potujejo v bahato Sienn. \ mesto Luka, Fir(Mico in Wim k velikemu papežu Inmen-ciju. I?, šumečih mest .<e zopet vračajo v svojo ljubljeno samoto k .Mariji .\ngel-'ki. da se v molitvi in premišljevanju |>ripravijo za novo (hdovanje. — Prp|)evali, zadovoljno se smejati, otroško moliti, največje težave premagati z mirnim obrazom, ničesar na zemlji se bati. z eno nogo stati v trnju in trpljenju življenja, z drugo se pa opirali na nebeška tla; popustljivi, usmiljeni, prijazni z vsemi lju<imi in se nikdar ne vkloniti sirovi sili; brez strahu preri mogočnimi tega sveta, zaupljivi do poglavarja cerkve, polni spoštovanja do najmanjše besedice sv. jiisma; ljudje, ki veliko n\islijo, ki ne poznajo lenobe, ampak vedno ilelajo; zaupanja vredni, da se jim bližajo ljudje in celo živali; to je Frančišek in njegova prva družina.
Iskra, ki jo je vrgel sv. Frančišek med ljudstvo, je knuilu vžgala tudi ženski svet. Kot prva učenka je šla za njim sv. Klara, njenemu zgledu so sledile mnoge druge mladenke. Tudi njim je svetnik predpisal smer in pot življenja ter je tako postal ustanov itelj drugega reda. ki se po sv. Klari imenuje red klaris.
Med tistimi, ki jih je zajelo to versko gibanje, so bili mnogi |)o svojem stanu vezani na družino in na svet. Da bi zadostil tudi njihovi gorečnosti,' jim je dal posebna navodila, da bi sicer živeli v svetu, toda ne po načelih >veta. Navajal jih je. da bi si v družini osvojili redovnega duha. Predv.^em naj bi se varovali vsake zapravljjvosli in razkoš-nosti, se ne udeleževali hrupnih veselic, o gotovih časih |)rejemali sv. zakramente itd.
l'dje tretjega reda. živeči med svetom, so postali mogočno sredstvo za razširjevanje frančiškanskih idej ter zanesli svetnikova naziranja in načela v svetišče družine. Tako je bil dosežen veliki cilj sv. Frančiška, ki je hotel prepojiti krščansko ljudstvo z redovnim duhom, zamislili vernim, ki so dobre volje, način življenja, kako naj se v sredi svojega časnega poklica, ne toliko po telesu, pač pa po duhu odtrgajo od sveta in se udeleže blagoslova, miru in zasluženja samo.stanskega življenja. Ta čudoviti svetnik, ki je izrastel iz ljudstva, se je zarasel v ljudstvo; njegovi redovi so bili ljudstvo njegovega časa. Zato po pravici gledajo poglavarji cerkve v sv. Frančišku in njegovem duhu vir pre--novljenja krščanskega ljudstva, preobrat potov in ciljev tudi za ljudi našega časa.
Oitkod to, da vplivajo Frančiškovi ideali tudi na se<lanjost. in sicer tako, da pričakujejo celo državniki (.stegerwald) rešitev iz bede ča.sa od po-vratka k asiškemu svetniku? Ljudje sedanjosti so po večini nezadovoljni, bogati prav tako kakor revni. V Frančišku i)a gledajo vkljub njegovemu uboštvu zadovoljnost, ki nima primere, neuničljivo veselost, srčno srečo, po kateri hrepene vsi iz dna
duše. Ta odgovor ne bi bil napačen. Človeško srce je namreč ustvarjeno za srečo in" mir, in če to pogreša, se rado ozira po tistih, ki uživajo zaželjeni zaklad v upanju, da jim bodo pokazali pot. ki vodi ilo prave sreče. In resnično more najti naš čas rešen je iz svoje notranje razklanosti in zunanje bede le na ta način. <ta gre k Frančišku in se od njega uči. Predvsem bi temu času zaklical; vrata, skozi katera pride sreča k nam, se odpirajo samo v naši notranjosti. In to bi bilo prvo veliko razočaranje za mnoge ljudi. Materializem v teoriji in praksi, v nauku in življenju trdi, da zavisi izboljšanje notranjega položaja samo od izboljšanja zunanjih razmer. Zmota v dvojnem oziru! Večina zastonj čaka na izbolj.šanje zunanjih razmer, in tisti posamezni, ki jim je bila zemeljska sreča mila, niso dosegli svojega cilja vkljub vsem dobrinam sveta. Frančišek je iskal in našel svojo srečo tam, kjer edino jo moremo najti; pri Hogu, jiraviru vse blaženosti. Seveda je treba žive združitve z Bogom: z;»kaj krščanstvo ni samo verski sistem, ampak živo versko življenje. In prav to brezimgojno vdanost Bogu, ki jo zahteva religija, vidimo v Frančišku vtelešeno kakor v malokaterem človeku pred njim in za njim. Bil je radikalen kristjan, kakor so mnogi naših delavcev radikalni smdalisli. Kakor je že veliko nasprotje med obojnim tipom, je vendar premostitev v našem slučaju lažja kakor med napol kristjani in proletarci našega časa. Ali naj v oči-gled tega gledamo krivdo samo na drugi strani?
.\ ne samo na verskem, ampak tudi na socialnem polju je Frančišek naš učitelj, ki nam podaja ključ do rešitve glavnih vprašanj, od katerih za-vise vsi drugi [wsamezni problemi, (ilavno vprašanje v tem oziru je vprašanje o nositelju gospodarskega življenja, o človeku. Kako moramo biti du-ševno usmerjeni ()roti bližnjemu, s katerim skupno socialno živimo? Odgovor sleili Frančišku sam j)o sebi iz njegovega stališča in razmerja do Boga. Kakor .se je samega sebe čutil za otroka božjega, tako je gledal tudi v svojem bližnjem otroka božjega, svojega brala in svojo sestro. Vez. ki mora družiti v.se k skupnemu socialnemu delovanju je tedaj bratska ljubezen, odkritosrčna, od Boga hotena ljubezen. Iz te ljubezni je izhajalo Frančiškovo socialno delovanje in tu je skrivnost njegovega vpliva na ljudi in njihovega duha. Za Frančiška je človek središče vsega gospodarskega življenja, ne denar, ne blago. Ako je tako, ])otem se mora vse gospodarsko življenje ukloniti moči etičnih idealo\'. A tudi znanost bo morala v človeku gledati več kot delovni stroj; ne sme ga sjimo ekonomično ocenjevati, ampak tudi etično, versko; na-kopičenje gospodarskih dobrin mora ziivreči, v kolikor se dosega samo na škodo človekovega dostojanstva in njegove .sreče.
Iz tega programa Frančiškovih idej je vstalo stoletje usniiljenosti in milosrčnosti, iz njega se je razvil čas, v katerem je krščanska dobrodelnost sama priskočila na i>omoč v vseh neprilikah življenja, čas, ki so v njem uživali delovni stanovi .spoštovanje in je delo določalo življenjski poklic ter stališče v družabnem življenju, čas, ki ni poznal brezdelnega življenja, ampak je lenuhe obsojal in zaničeval življenje, ki se izrablja samo v uživanje, čas, v katerem se je pravičnost oznanjevala kot družabna čednost, ki daje poštenemu delu tudi pošteno plačilo in ob.soja pritrgovanje pravičnega zaslužka kot vnebovpijoči greh.
Tako je sv. Frančišek dovršil delo, ki obrača nanj prav v naših dnevih socialnih bojev pozornost mnogih ter mu pridobiva vedno več simpatij.
I)r. G. R.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Liubljani.