472 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für
das Gebiet der Republik Slowenien. 5. zvezek. Ed. Vincenc Raj{p, transl. Marija Grabnar, Aleksandra
[er{e, Vladimir Kolo{a. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije,
1999. 498 strani, 19 zvd.
Z vsakim novim zvezkom Jo‘efinskih merjenj se potrjuje spoznanje, da dobivamo Slovenci izredno
bogato gradivo, ki nam predstavlja celotno podobo na{e de‘ele pred ve~ kot 200 leti. Ko bo projekt v celoti
izpeljan do konca (7 zvezkov), ne bo slu‘il samo humanisti~nim vedam kot so zgodovina, umetnostna
zgodovina, cerkvena in pravna zgodovina, jezikoslovje (toponomastika), ampak tudi naravoslovnim ve-
dam kot so geografija, hidrologija, geodezija, gozdarstvo. Koncept 5 knjige je podoben, kot ga sre~amo pri
prej{njih 4 zvezkih (recenzije so objavljene v Z^). Spremno besedo je tudi tokat prispeval Feliks J. Bister,
{tudijo o jo‘efinskem voja{kem zemljevidu je napisal Erich Hillbrand. Pojasnila k vsebini 5. zvezka je
podal Vinko Raj{p, ki je tudi avtor “Toponomije sekcij” v kateri je zajel celotno besedi{~e kart. Glavni del
transliteracije teksta opisov z gotice in prevod v sloven{~ino je opravila Marija Grabnar, posamezne
sekcije pa {e Aleksandra [er{e in Vladimir Kolo{a. Peta knjiga (18 sekcij, 498 strani in 19 zemljevidov)
je debelej{a kot vse dosedanje, obse‘nej{i je namre~ tekst opisov. Sekcije, ki so v knjigi zajetem predstav-
ljajo gosteje naseljena podro~ja. Vrednost teksta 5. knjige je tudi v tem, da je navedenih veliko {tevilo
krajevnih imen, ki jih danes ne najdemo ve~. Karte in opisi predstavljajo izredno bogato kulturno dedi{~ino.
Peti zvezek obsega sekcije ju‘ne in zahodne [tajerske, tj. ve~ino takratnega celjskega okro‘ja. Sekcije
segajo od Slovenj Gradca, Gornjega Grada, [o{tanja., Velenja, Slovenskih Konjic, preko Celja, Kozjan-
skega, Posavja do Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Izredna tehni~na dovr{enost faksimilov zem-
ljevidov, izdelek Gorenjske tiskarne v Kranju, je prispevala k temu, da se skoraj ne razlikujejo od originala.
Lahko celo trdimo, da so faksimili na nekaterih mestih celo jasnej{i in ostrej{i od originalov. Nazornost in
preglednost na zemljevidih, ki jih danes ob~udujemo, so risarji dosegli z natan~nim risanjem in z dosledno
uporabo razli~nih barv. Ob bogastvu barv in znakov je zelo pomemben pisni del kart. S kart je razvidna
dobro razpoznavna naseljenost. Karte dopolnjuje pisni del Jo‘efinskih merjenj, saj natan~neje predstavlja
tiste pojave na terenu, ki jih kartografsko ni bilo mogo~e dovolj nazorno prikazati.
V vsebinski predstavitvi 5. knjige bom sku{al opozoriti na nekatere posebnosti in zna~ilnosti dolo~enega
podro~ja, na katere naletimo v opisih. V rubriki trdne zgradbe, smo pri opisih nekaterih mest (Slovenj
Gradec, Celje) dobro informirani o pomembnih zgradbah, pozorni pa na opise obzidij in njihovo takratno
stanje. Za kastelologe bodo izredno zanimivi podatki o gradovih in dvorcih, ki jih je na posameznih
podro~jih izredno veliko. Zvemo za strate{ki polo‘aj gradu, njegovo ohranjenost, prostornost. Z voja{kega
vidika je bil ta podatek izredno pomemben, ker so zapisovalci prera~unali, kak{ne voja{ke enote bi lahko
nastanili v gradu (stotnijo, divizijo). Vedno je tudi navedeno ali je grad enonadstropen ali dvonadstropen,
ob nekaterih gradovih pa se omenjajo trdno grajeni hlevi in ka{~e. Kot primer bi navedel opis gradu
Brestanica: “ima dve nadstropji, ~etverokotno dvori{~e, {iroko 8 se‘njev, na vzhodu ima dve izstopajo~i se
okroglini”.Pozornost pritegnejo gosto posejane farne cerkve in njihove podru‘nice, obi~ajno z omenjeni-
mi patroni. Pri opisih naletimo na izredno veliko kri‘ev, ki so verjetno slu‘ili za orientacijske to~ke. Pri
cerkvah se pogosto omenja obzidje (verjetno ostanki taborov) z merami (vi{ina, obseg). Opozoril bi na
nekatere pripombe v zvezi s trenutnim stanjem posameznih cerkva. Pri Ljubnem je opombam da je cerkev
sv. Primo‘a po{kodovana zaradi po‘ara, v Zibiki pa je cerkev sv. Magdalene zgoraj po{kodovana od
strele. Z voja{kega vidika so bili opisovalci posebej pozorni na zvonike oz. stolpe. Za cerkev sv. Kri‘a v
vasi Doropolje pri Planini je zapisano, da ima visok, zidan, koni~ast, dale~ viden stolp. Cerkve v vaseh okrog
Kr{kega imajo ponavadi lesen stolp oz. koni~ast stolp pokrit s skodlami; v Zdolah pa naj bi imela cerkev sv.
Jurija visok, zidan, ne oster pa~ pa top stolp. V nekaterih krajih okoli Kr{kega in Brestanice je ve~ cerkva, za
katere je izrecno re~eno, da so lesene (lesena je npr. cerkev sv. Antona v Gornjem Leskovcu). Med trdne
zgradbe sodijo tudi ‘upni{~a, ki so ponavadi enonadstropna, le redka so podzidana ali lesena. Navedel bi le
nekaj pripomb zapisovalcev v zvezi z ‘upni{~i, kar dokazuje, kako temeljiti so bili opisi. V [martnem ob Dreti
je cerkev sv. Martina z enonadstropnim, {e ne dokon~anim ‘upni{~em, v Koprivnici pri Kozjem je ~isto novo
‘upni{~e, tudi v [ento‘boltu je ~isto nova enonadstropna duhovni{ka hi{a.
V opisih so navedeni {tevilni samostani, ki so le‘ali na obmo~ju, obravnavanem v 5. knjigi. Le
nekateri so bili {e delujo~i (V Nazarjah, v Novem Klo{tru, fran~i{kanski samostan v Kr{kem ter minori-
tski in kapucinski samostan v Celju). Ve~ina je bila takrat, ko so zemljemerci kartirali, ‘e ukinjena zaradi
473ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
reform Jo‘efa II. To so bili: v Studenicah nekdanji nunski samostan, v Jurklo{tru naseljen prvotno s
kartuzijani, nato z jezuiti, sedaj dr‘aven; v Olimju nekdaj kartuzijanski, sedaj podr‘avljen. Kot opu{~en
samostan je bil ozna~en samostan v @i~ah (je sicer prostoren, a zaradi neugodne lege za obrambo okolice
ni primeren). Iz podatkov o ‘upni{~ih, pripadnosti krajev in vasi k posameznim ‘upnijam, lahko dobimo
vpogled v takratno cerkveno ureditev ter ohranjenost cerkvenih objektov, ki so ‘e takrat zaznamovali
slovensko pokrajino. Pri preu~evanju cerkvene zgodovine na Slovenskem, se bo moral raziskovalec
poslu‘iti tudi podatkov v Jo‘efinskih merjenjih.
Pri pregledovanju opisov postanemo pozorni na omembo mitnic (^rna na Koro{kem, Latkova vas,
Kri‘e pri ̂ em{eniku, Vransko, Zagorje ob Savi, Gori~ica pri [entjurju, Stara vas na Bizeljskem) po{tnih
postaj ([ento‘bolt, Vransko) in komisarskih hi{ ([kale, [entjur). Med trdnimi zgradbami se omenjajo
mnoge gostilne in kr~me, le‘e~e predvsem ob komercialni in de‘elnih cestah. Navedel bi le primer kraja
Bistrica ob Sotli, kjer je zapisano, “da stoji na visokem, strmem hribu zidana cerkev na Svetih Gorah,
poleg {e 4 majhne kapele in dve zidani enonadstropni gostilni”. To dokazuje, da je morala Marijina cerkev
na Svetih Gorah pritegniti mno‘ice romarjev.
Na podro~ju, ki ga pokrivajo sekcije v 5. knjigi, so tudi omembe nekaterih {e danes znanih zdravili{~
oz. toplic. Omenja se zdravili{~e Dobrna, v Rimskih toplicah najdemo podatke o kopali{~u, sobah za goste
in hiralnico, v Lo~endolu in Tr‘i{~u pa izvira znamenita roga{ka slatina. Tiso~ korakov od gradu Kozje je
v dolini sredi poti studenec z zdravilno vodo, ki te~e naravnost iz zemlje.
Ve~ina trdno zidanih, ve~inoma enonadstropnih, redkeje dvonadstropnih hi{ je v mestih in trgih (v
@alcu so npr. “mnoge stare in skoraj podirajo~e se”). V vaseh so le posamezne zidane va{ke hi{e, precej je
podzidanih, ve~inoma pa so bile lesene. Nad Kozjakom in okrog ̂ rne na Koro{kem se omenjajo oglarske
ko~e, v vaseh Veliki Raztez in Veternik pa so naseljene kaj`e.
Za gospodarsko zgodovino so zanimivi tisti podatki, kjer se omenjajo rude in razni proizvodni obrati.
Pri Podgorju blizu [o{tanja najemo plav‘, v Mislinji pa majhne fu‘ine. @elezova ruda je blizu trga Kozje,
200 korakov levo od gradu, prav tako je pod vrhom Veternika bogato nahajali{~e ‘elezove rude.V 5. knjigi
je tudi veliko podatkov o gla‘utah, ki le‘ijo na delu Pohorja. Zapisano je, da je bila na podro~ju Hudinje
gla‘uta, ki se je prej{njo zimo podrla in je tudi zaradi slabe prometne povezave sedaj opu{~ena. Gla‘ute se
omenjajo {e v Kostrivnici pri [marju, Spodnjih Negonjah, kjer je pol ure pod cerkvijo sv. Marjete v
globoki globeli gla‘uta. Tu izdelujejo slatinske steklenice. [e bolj zanimiv pa je naslenji opis gla‘ute. Pot
~ez Veliki Oki~ na podro~ju Kozjanskega je le vle~na pot za uporabo gla‘ut. Po njih ljudje vozijo navzdol
na majhnih saneh les, prevozne sani pa potem navzgor nosijo na ple~ih, da bi nalo‘ili nov les. Bli‘nji gozd
je povsem iz~rpan, tako, da bodo gla‘uto {e v tem letu preselili.
Vislice so ozna~ene v vseh tistih krajih, kjer si imeli krvna sodi{~a s pravico smrtnih obsodb. Gre za
naslednje kraje: Slovenj Gradec, Nova [tifta, Slovenske Konjice, Hudinja, Celje, [entjur. Ti podatki bi bili
lahko koristni za pravno zgodovino.
Za hidrologijo so zelo uporabni podatki o toku in vodnatosti rek ter potokov. [tevilne so tudi omembe
ribnikov (pri gradovih) in mo~virij. Iz zapisov dobimo zelo slikovito opisan tok reke Savinje na posamez-
nih odsekih, Save med Zagorjem in Hrastnikom ter Save pri Kr{kem. Pri Latkovi vasi je zapisano, da ima
reka Savinja kamnito dno, ve~inoma nekoliko hiter tok, {irina je skoraj nedolo~ljiva, kot tudi globina. V
zvezi s poplavami, ki jih je na omenjenem odseku povzro~ala Savinja, je zabele‘en predlog regulacije. Da
bi cesto (komercialno) obdr‘ali vozno, bi morali breg povi{ati z pribli‘no 2 se‘nja visokim nasipom. Ker
se struga Savinje spreminja, svetujejo zapisovalci, bi se morali pozanimati pri tamkaj{njih prebivalcih, kje
bi se lahko pre~kalo reko. Splavi se omenjajo na ve~ mestih (Male Braslov~e, Rimske toplice) na reki
Savinji. Zelo veliko je podatkov o mostovih, ki so ve~inoma leseni, nekateri v zelo slabem stanju. Edini
kamnit most se omenja pri vasi Globoko, kjer te~e Martin{~ica v Timski potok, ki se izliva v Sotlo. Na ve~
mestih na Savinji in Savi so za prevoze pe{cev uporabljali ~olne ([e{~e pi Preboldu, vas Sava). Pri Renkah
je bil ~olnarski urad, ki je skrbel za prevoz ‘ive‘a z ladjami s Hrva{ke poti Kranjski. Za prevoz preko ve~jih
rek so slu‘ili brodovi (pri Vidmu in pri Brestanici). Za brod v Vidmu je re~eno, da sta na enem brodu
naenkrat lahko najve~ dva voza, kajti tu se odvija mo~na trgovina z vinom. Skoraj na vsakem malo bolj
vodnatem potoku je obratoval mlin, marsikje tudi ‘aga. Pri vasi Sedlarjevo je bilo mo~virje, ki se je poleti
osu{ilo, blatno dno pa je bilo nevarno, seveda gledano z voja{kega vidika. Zato sledi predlog, da bi bilo
potrebno narediti prekop, po katerem bi odtekla voda v Sotlo in mo~virja ne bi bilo ve~. Pozornost vzbudi
na~in preskrbe z vodo gradu Bizeljsko. H gradu je namre~ speljana umetna struga, ki preskrbuje grad ‘e
474 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
dve leti s potrebno vodo za ‘ivino in ljudi. Zapisovalec pa dodaja, da bo izku{nja pokazala ali voda ne bo
presahnila, saj je bilo pred tem na gradu veliko pomanjkanje vode.
Pritegnejo nas tudi opisi cest in poti. Komercialna cesta od Vranskega proti Celju in dalje do Maribora
je redno vzdr‘evana. V dokaj dobrem stanju so de‘elne ceste. Zapisovalci pogosto opozarjajo na slabe
vozne razmere v jesenskem in predvsem zimskem ~asu v hribovitih predelih. V hribovitih predelih se
pogosto omenjajo le gozdne oz. vle~ne poti (dr~e). Prometne razmere v Sol~avi pa so morale biti tudi v
~asu jo‘efinskih merjenj katastrofalne. K vasi ni vodila nobena vozna pot, bile so le slabe pe{ poti. Konje
so vodili, natovorjene s potrebnim ‘ive‘em, v sili po sredini potoka. Omenim naj {e predlog, kako bi re{ili
la‘ji prehod preko Trojanskega klanca, kar ka‘e, da so voja{ki in‘enirji ‘e takrat razmi{ljali o prometnih
re{itvah. Komercialna cesta je bila od prvega mostu pod Trojanami do trojanskega klanca ali ti. U~aka s
tovornimi vozmi te‘ko prevozna. Enako te‘ko je bila prevozna tudi od [ento‘bolta na U~ak. Na U~aku je
4–5 se‘njev globok predor skozi hrib. Cesta je zaradi majhnih izvirov, prhke zemlje sestoje~e se iz drobnih
{kriljevcev, slabe kakovosti. Da bi jo ohranili v uporabnem stanju, bi jo morali vedno popravljati. Predlo-
gov, da bi morali poti redno vzdr‘evati in popravljati, je v zapisih {e ve~. Brezpotja so v Trobojniku (pri
Pi{ecah), kjer ljudje hodijo kar ~ez polja in v Mr~nih selah, kjer k raztresenim hi{am ni nobenih pe{ poti.
Da bi na{li vse te male ko~e v gozdu, bi nas morali voditi doma~ini, kot svetujejo zapisovalci. Ob Savi pri
Zagorju so bile poti za ladijsko vleko.
Veliko zvemo iz zapisov o strukturi in sestavi gozdov (visoki, nizki, pome{ani z grmovjem; sestoje~i
iz jelke, breze, hrasta, bukve). Navedenih je veliko konkretnih podatkov za primerjavo z dana{njim
stanjem. Opisi hribov so bili potrebni predvsem za voja{ke potrebe, ~eprav so tudi za dana{njo rabo
koristni. Zapisovalci opisujejo razgled (npr. z Ur{lje gore). Vojski so slu‘ili hribi za orientacijske to~ke v
zvezi z eventuelnim obstreljevanjem ni‘je le‘e~ih krajev in podro~ij.
Pri podrobnem pregledovanju opisov bi odkrili {e mnoge zna~ilnosti in podrobnosti povezane s
trdnimi zgradbami, vodami, potmi, gozdovi in hribi, ki niso u{le budnemu o~esu zapisovalcev. Iz mnogih
podrobnosti in detajlov lahko sklepamo, kako zanesljivi so podatki, ki so jih zapisovalci stanja zabele‘ili.
Stanje na kartah jo‘efinske izmere bomo lahko primerjali z dana{njo podobo Slovenije, ki jo najdemo
na dr‘avni topografski karti izmere 1:25.000 (205 kart). Izdala jo je Geodetska uprava Republike Slove-
nije v Ljubljani med 1997 in 1999. Dana{nje stanje in stanje pred ve~ kot 200 leti si tako podajata roki.
I g n a c i j  Vo j e
J o a c h i m  R a d k a u ,  Natur und Macht. Eine Weltgeschichte der Umwelt. München: Verlag
C. H. Beck, 2000. 438 strani.
Pisati svetovno zgodovino okolja zahteva nadpovpre~ni odmerek samozavesti in poguma. Razen za
zahodno Evropo in Severno Ameriko skoraj ni del, ki bi obravnavala zgodovino (varstva) okolja v posamez-
ni dr‘avi ali pokrajini, pa {e obstoje~a dela so karseda raztresena in kar je {e huje, mo~no kontradiktorna.
Zgodovina okolja namre~ sama na sebi {e skoraj ni bila predmet obravnave, razen redkih izjem, npr. kultivi-
rane krajine, gozdov in nekaj malega o vodah. Ve~ina obstoje~ih obravnav je namre~ v zvezi z varstvom
okolja, to pa je ‘e samo po sebi interesno obarvano, neredko kar ideolo{ko (ve~krat tudi v dru‘benem in
politi~nem smislu) usmerjeno, tako da je zelo te‘ko izlu{~iti kolikor toliko objektivno resnico.
Odlika obravnavane knjige je, da se kolikor je le mogo~e izogiba uporabi zgodovine diskurza, temve~
se sku{a dokopati do bistva stvari.
Veliko primerov zlasti z za~etka novega veka je, ko so bila mo~na prizadevanja, najve~krat z dr‘avne
strani, za kake ukrepe, ki so mo~no posegali v okolje, ki jih je podpirala kri~ava publicistika, resni~ni
namen pa je bil povsem nasproten od deklariranega. Kot izhaja ‘e iz naslova, je pisec sku{al povezati
dogajanja v okolju, posebej {e pomembne ukrepe za njegove spremembe, z oblastjo, bodisi plemstva ali
me{~anstva, de‘ele ali dr‘ave. To pa je, kolikor mi je znano, na tem podro~ju povsem nov pristop, ki pa
prina{a nova in neredko povsem druga~na spoznanja, kakr{nih smo bili na podlagi preve~ enostranske
literature vajeni doslej.
Avtor, ki je sicer profesor novej{e zgodovine, vendar z interesi na materialnih podro~jih, se je zelo
poglobil v naravoslovno in tehni~no problematiko okolja in je kot profesionalno nedeformiran izlu{~il