GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITO STR 0>J
LETO I.	LJUBLJANA, AVGUSTA 1960
Številka s
DESET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
LETA 1950 — PROIZVODNI PLAN... 3824 TON — LETA 1960 18.150 TON; FINANČNI PLAN 293,244.000 DINARJEV — LETA 1960 8„300,000.000 DINARJEV. ŠTEVILO ZAPOSLENIH LETA 1950 1.472 — LETA 1960 2.839; DOHODEK NA ZAPOSLENEGA JE ZRASTEL ZA 22,5 °lo. ZA GRADNJO STANOVANJ SMO VLOŽILI 1„148,536.000 DINARJEV OD ČISTEGA DOHODKA. USTVARJENEGA DOBIČKA NA ZAPOSLENEGA JE BILO 2,200.000 DINARJEV; PERSPEKTIVE: NADALJNJE POGLABLJANJE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA, DVIG PROIZVODNJE, GRADNJA NOVIH STANOVANJ IN OBJEKTOV
Ko so člani našega kolektiva februarja 1950 prvič izvolili iz svoje sredine samoupravne organe, je večina kolektiva gledala v tem novo obliko demokracije z zaupanjem. Bili pa so vmes tudi skeptiki, ki niso od nove ustanove pričakovali ničesar stvarnega. Govorili so, da delavec ni sposoben voditi podjetij in podobno. Celo nekateri vodilni člani podjetja n so gledali na ta ukrep oblasti pozitivno in so smatrali, ia bo ta organ postal zavora v gospodarjenju. Praksa pa je zelo kmalu pokazala drugače.
Da je večina podjetja gledala pozitivno na ta organ, dokazuje dejstvo, da so bili prvo izvoljeni člani kolektiva sami ugledni tovariši iz proizvodnje in uprave. Kot začasno izvoljeni predsednik DS se spominjam, da je ta organ takoj stopil v povezavo z upravo in se lotil izdelave proizvodnega {u finančnega plana. Tako smo sklenili, da je treba čimprej 1. Nabaviti in urediti strojni park, za katerega je imel precej zaslug takratni direktor, 2. vzgojiti kader za proizvodnjo, za kar je odigrala naša industrijsko-kovinar-ska šola glavno vlogo; 3. skrb za delovnega človeka izgraditev stanovanj; 4. borba za kvalitetno izdelavo glavnih proizvodov. Temeljni preokret pa je bil napravljen v gospodarski organizaciji s predajo ključev delavcem, 2. septembra istega leta. To je bil za našega delavca največji dogodek v podjetju. Slavnostni govor je imel takratni minister za težko industrijo tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je med drugim dejal:
»Predajam vam ključe giganta, ki je bil zgrajen z žulji delovn h ljudi vse Jugoslavije. Opozoril bi vas na en sam dogodek iz preteklosti. Takrat, ko so propadle Strojne tovarne v Ljubljani (leta 1937) zaradi buržuazne politike, ko smo morali delavci s trebuhom za kruhom, sem jim na zborovanju rekel: »Delavci, glave kvišku, prišel bo čas, ko bomo zgrad li novo, večjo in lepšo tovarno, ki je bodo vodili delavci. Kakor vidite, je to danes stvarnost.«
Uspehi, ki jih je dosegel naš kolektiv v desetletnem obdobju,
so prav gotovo zelo pomembni, saj je proizvodnja iz leta v leto rastla.
Nastopala pa so tudi kritična obdobja, kakršno je bilo npr. leta 1956, ko je podjetje stagniralo, saj je bruto dohodek v letu 1956 napram letu 1955 padel za ca. 400 milijonov. Zato so samoupravni organi krepko zaorali in dosledno terjali od uprave podjetja, da se temeljito pripravi za nadaljna leta. Ti ukrepi so zagotovili po-
V	prihodnjem obdobju bo moral delavski svet Litostroja posvetiti pozornost še močnejšemu odločanju pri gospodarjenju v podjetju in aktivnemu poseganju v njegove najbolj pereče in najaktualnejše probleme.
V	bližnji prihodnosti bomo morali ustvarjati pogoje za zmanjšanje števila oseb v nekaterih službah in za zmanjševanje administracije v gospodarjenju podjetja. V ta namen bo potrebno okrepiti družbeno kontrolo in ie bolj urediti naše medsebojne odnose. Za dosego teh in drugih ciljev bo treba razčistiti vse težave, ki nastajajo v zvezi z analitično oceno delovnih mest, vprašanjem norm in organizacijo dela.
Ne smemo pozabiti tudi na še nadaljnjo krepitev dobrih odnosov s komuno in življenjem v njej ter po svojih močeh prispevati k dvigu splošnega družbenega standarda.
Dne 1. septembra 1947 ob 16. uri je začela obratovati v Litostroju siva livarna kot prvi obrat podjetja.
V navzočnosti maršala Tita, poetičnih in sindikalnih funkcionarjev ter ob vzklikanju desettisočglave množice sta topilca Ivan
novni napredek podjetja. Bruto dohodek je zopet narastel za približno 500 milijonov dinarjev. Razen teh težav pa so bile še slabosti z nekaterimi predstavniki teh organov v letu 1953—1954, ki jih je moral kolektiv odpoklicati. To pa je bilo opozorilo, kakšne ljudi je treba zbrati za samoupravne organe, take ki bodo znali trezno misliti, v pravem času reagirati in odločiti oz.
Se naprej bomo morali podpirati prizadevanja v zvezi s šolanjem mladih strokovnih in političnih kadrov. Pri njih, pa tudi pri vseh ostalih, bo treba še bolj razvijati osebno iniciativo.
Pri vseh teh, pa tudi drugih obširnih nalogah v prihodnosti ne smemo pozabljati na odkrivanje skritih rezerv v tovarni, varčevanje z reprodukcijskim materialom in seveda na dvig produktivnosti. Ob upoštevanju vseh teh dejstev bomo v Litostroju lahko začeli misliti tudi na ugodnejši delavnik, kakor ga imamo zdaj.
Seveda bo izvajanje vseh teh načrtov zahtevalo od celotnega kolektiva mnogo poguma in dobre volje. V bližnji prihodnosti bomo morali zaradi dviga produktivnosti in izboljšanja našega osebnega standarda, pa tudi iz drugih razlogov poseči v nekatere najbolj boleče in kronične rane Litostroja, jih zdraviti in ozdraviti.
Kozmos in Anton Smolej predrla peč, iz katere je pritekla prva litina v livarski lonec, in na tisoče isker je švignilo v zrak. Ob tem slovesnem trenutku je godba zaigrala državno himno. Vsi navzoči so se takrat zavedali, kaj pomeni novo podjetje za mlado slovensko industrijo. Livarji, ki so sc zbrali na tej proslavi iz vseh krajev Slovenije, so vlili tekoče železo v kalupe in s tem prve dele sa nove stroje; vlili so v pripravljen model tudi grb slovenskega naroda.
Maršal Tito je z zanimanjem opazoval potek in postopek vlivanja in dovolil je, da se podjetje Litostroj od tega dne dalje imenuje »Titovi zavodi Litostroj«. S tem je še bolj poudaril pomen podjetja, kar je še posebej obrazložil v svojem govoru. V njem je posebej omenil delovno zmago kolektiva Litostroja in gradbenega podjetja Gradis, ki sta vložila vse svoje moči, da je bila ena izmed največ j: h livarn v Jugoslaviji zgrajena v tako kratkem času. Ta delovna zmaga bo pripo-
ukrepati v korist proizvajalcev in podjetja.
Podjetje pa se je vsako leto postopoma stabiliziralo. Pripomniti je treba, da so pomembno vlogo opravile tudi komisije DS.
Praksa je sčasoma pokazala, da je potrebno po obratih postaviti še en pomožni organ. To so bili Obratni delavski sveti, ki so bili postavljeni v letu 1956 in so bili v veliko oporo DS podjetja za uveljavljanje pomembnih in mejnih akcij v podjetju.
Cim bolj so se večale proizvodnje naloge, tem bolj so se morali samoupravni organi in uprava podjetja ukvarjati z or-gan zacijskimi oblikami podjetja in načinom nagrajevanja kolektiva. Vršile so se razne reorga-
mogla, da bodo planske naloge uspešno izvršene, posebno še elektrifikacija naše domovine.
Tudi takratni minister za industrijo in rudarstvo tov. Franc Leskošek je označil začetek obratovanja sive livarne kot veliko zmago delovnega ljudstva Jugoslavije. Delavci, ki bodo delali v tem podjetju, so lahko ponosni, da bodo delali v podjetju, ki nosi ime našega voditelja. Še posebej se je zahvalil vsem, ki so z udarniškim delom pripomogli k tej sijajni delovni zmagi.
Tudi Ljubljana se je zavedala pomembnosti tega dne. Že dopoldne so Ljubljančani razobesili
nizacije proizvodnje, razne oblike stimuliranja. Vse to pa ni zadovoljevalo tempu proizvodnje. Zaradi tega so začeli samoupravni organi in uprava podjetja temeljite razprave glede novih or-gan zacijskih oblik in oblik nagrajevanja. Tako je bil sklep, da se organizirajo in formirajo EE na osnovi proizvodnih OZ. sorodnih enot, da se preide iz horizontalne 'organizacijske oblike na vertikalno, ki povezuje vsa delovna mesta ene EE, z druge strani pa, da se izvrši decentralizacija podjetja in, da se prenesejo pravice in dolžnosti navzdol na direktnega proizvajilca. Ta organizacijska oblika se je pričela 1. aprila 1960.
zastave, po križiščih in glavnih cestah so mladinci razobešali velike napise, ki so oznanjali ta veliki dan.
Ko sedaj po trinajstih letih ugotavljamo, kaj vse je bilo zgrajeno v tem času po naš h livarnah in obratih, lahko trdimo, da je bilo delo našega kolektiva plodno in koristno. Ko razpravljamo ob desetletnici delavskega samoupravljanja tudi o uspehih podjetja, nam zbrani rezultati kažejo, da so bile ugotovitve maršala Tita pravilne, saj je delovni kolektiv s požrtvovalnostjo ves čas izpolnjeval svoje naloge.
OB DESETI OBLETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN TRINAJSTI OBLETNICI OBSTOJA LITOSTROJA ČESTITAJO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA: ZVEZA KOMUNISTOV, DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR, LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE, SINDIKALNA ORGANIZACIJA IN ŠE POSEBEJ UPRAVA NAŠEGA PODJETJA,
Z ŽELJO, DA BI SE ŠE BOLJ DVIGNILA PROIZVODNJA IN DA BI TUDI VNAPREJ SKRBELI ZA DOBRO IME, KI SMO SI GA PRIBORILI Z NAŠO KVALITETO.
Še boli poglobiti demokracijo
Trinajst let uspešnega dela
Nas tisk o ustanovitvi Litostroja
Ponatiskujemo članek o vzdušju pred otvoritvijo Litostroja, ki ga je 1. septembra leta 1947 objavila »Ljudska pravica«
Zopet je v Ljubljani praznik delovnega ljudstva, zopet je -mesto okrašeno z zastavami in zelenjem. Danes prične v »Litostroju« obratovati prvi veliki obrat, iz katerega bo priteklo prvo železo. To je velika delovna zmaga graditeljev tovarne »Litostroj«, ki jo bodo dogradili v prvi petletki. To zmago proslavlja in se je veseli ne le delavstvo tovarne, temveč vse delovno ljudstvo Ljubljane in vsi naši narodi.
Že dopoldne so Ljubljančani razobesili zastave, na križiščih in glavnih ulicah so mladinci pribijali .narole, ki so naznanjale veliki dan. Tudi čez ulice so razobešali transparente, ki nam govorijo o veliki zmagi, o borbi za izvršitev petletke in ustvaritvi lepše bodočnosti. Mnogokje so po oknih in izložbah postavili tudi slike naših voditeljev in jih okrasili z zelenjem in cvetjem.
Tudi po naših obratih in drugih ustanovah se je ljudstvo pripravljalo, da dostojno pozdravi zmago svojih tovarišev v »Litostroju«. Kmalu po zaključku dela so se nred svojimi podjetji in ustanovami začeli zbirati člani ljubljanskih sindikatov z zastavami in transparenti. Na Kongresnem trgu je bilo okrog tretje ure živo in veselo. Tu so se zbirali brigadirji -in brigadirke ljubljanskih mladinskih delovnih brigad v svojih delovnih oblekah, z zastavami in svojimi znaki.
Prvo vlivanje leta 1947
Tu stopajo sindikalisti železnice, pošte, vladnih ustanov, za njimi prihaja neka skupina s harmoniko. Po Ble-iweisovi cesti stopa brigada pionirjev, ki veselo vzklikajo: »Živela prva petletka! Izgradnja tovarne »Litostroj«, naša zmaga, -naš ponos«, potem pa veselo zapojejo: »Omladina Titova novu pragu gradi«. Z druge strani prikorakajo brigade, ki so se prej zbirale na Kongresnem trgu ter se uvrstijo v mogočno
Ljubljana, 1. septembra 1497 Slov. Poročevalec, 2. IX. 1947 Slovesnost začetka dela naše največje livarne, nove 1'varne »Litostroja« se je spremenila v splošni praznik vsega delovnega ljudstva Ljubljane. Mesto se je že v dopoldanskih urah okrasilo z zastavami in transparenti, ki so poudarjali važnost tega dogodka, ki pomeni veliko zmago v borbi za izpolnitev petletnega plana. V izložbenih oknih so se pojav le slike in fotografije, ki so prikazovale prizore iz življenj^, in dela delavstva med gradnjo.
Že v zgodnjih popoldanskih urah so se začele valiti po Celovški cesti velike množice ljudstva, ki je hotelo prisostvovati svečanemu trenutku. Prihajale so številne delegacije, ki so j h poslale skoraj vse ljubljanske sindikalne organizacije, prihajala je mladina, ki se je vrnila s proge Ša-mac—Sarajevo, pripeljali pa so
reko ljudi, ki nemoteno vrvi v določeno smer. Za njimi pa se zopet vrstijo dolge vrste ljubljanskih sindikalistov s transparenti: »Tovarna Litostroj — naša -prva zmaga v gospodarstvu, naša največ j a naloga v petletki«, »Izgradnja Litostroja, udarec reakciji in imperialistom«. Počasi .izginjajo napisi v daljavi, za njimi pa se pojavljajo novi, sveži, slišijo se nove pesmi in vzkliki,- nove skupine.
ljudstva
se tudi zastopniki številnih delovnih kolektivov :z drugih krajev Slovenije. Vsi so hiteli, da radostno pozdravijo velik uspeh delovnega kolektiva »Litostroja« in Gradisa. Z zastavami, transparenti in s prepevanjem partizanskih pesmi se je množica zlivala prot' tovarni, kjer jo je pred vhodom pozdravljal visok slavolok. Kmalu je bilo dvorišče tovarne okoli nove livarne prepolno navdušenih ljudi, ki so nestrpno čakali začetka proslave in s tem tudi začetka nove proizvodnje.
Delovni kolektiv »Litostroja« in Gradisa se je marljivo pripravil na današnjo slovesnost. L'varna je bila okrašena z zastavami in velikimi slikami Lenina, Stali-
Splošni praznik delovnega
na, Tita, Kardelja, Djilasa in drugih voditeljev. Nad vhodom in v sami livarni so vel ki transparenti poudarjali pomen trenutka.
Ko je bilo vse pripravljeno, so točno ob 16. zavili v tovarno številni avtomobili. Pripeljal se je maršal Tito, ki ga je zbrana množica sprejela z največjim navdušenjem. V družbi maršala T ta so bili minister za notranje zadeve zvezne vlade A. Rankovič in minister za pošto Drago Marušič, predsednik Prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, predsednik vlade LR Bosne Rodoljub Čolakovič ter zastopnik JLA.
Drage goste so pred vhodom v I"varno sprejeli in pozdravili ministri vlade Ljudske republike Slovenije skupno s člani Prezidija Ljudske skupščine. V družbi predsednika Prezidija Ljudske skupščine Josipa Vidmarja, predsednika vlade LR Slovenije Mihe Marinka in m"nistra za industrijo Franca Leskoška se je maršal Tito podal takoj v livarno, kjer si je ogledal pripravljene modele in prižgano kupolno peč. Livarno so napolnile množice, ki so brez prestanka vzklikale maršalu Titu.
Kmalu pa se je pozornost vseh navzočih obrnila na kupolno peč, v katero so livarji naložili prve količine železa. Livarji so z največjo pazljivostjo spremljali topljenje železa v peči. Pred žlebom, po katerem bo steklo prvo železo, je bil pripravljen velik lonec. Nad njim je visel močan kavelj žerjava, ki je čakal, da prenese prvi tovor nove proizvodnje.
Nestrpnost je vedno bolj naraščala, čimbolj se je pribl ževal trenutek, ko bodo izptistili raztopljeno železo. Mladina je pela svoje pesmi, godbe so igrale koračnice. v livarno sta prikorakali delegaciji bolgar. in romunske mladine, ki je bila navdušeno pozdravljena. Glej, že pripenjajo kljuko žerjava za lonec. Vse oči so obrnjene v delavce, ki služijo peči. Pod nje so se v polkrogu zbrali livarji in opazovali svoje tovariše.
Delavniška montaža Francisovega agregata za HE Split
Bilo je točno ob 16.30, ko je direktor tovarne Pečar z roko pozval okoli stoječe, naj se odmaknejo in s tem še bolj pritegnil pozornost vse množice. Pred žleb je stopil visok delavec z dolgim železnim drogom in z njim odprl peč. Med navdušen m ploskanjem je začel teči tanek ognjen curek raztopljenega železa. Godba je igrala himno. Navdušenje je doseglo višek.
Ko so lonec nalili, ga je žerjav dvignil in dopeljal do ročnih modelov za vlivanje uteži. Delavci so spretno nagnili lonec in raztopljeno železo je teklo v kalupe ter jih zalivalo do vrha. Pri prvem vlivanju so napoln li pet takih kalupov.
Medtem so znova odprli peč z železom in čez čas je že pritekel po žlebu drugi curek raztopljenega železa. Ko je bil poln, so ga pripeljali h kalupom. Teh okvirov potrebuje tovarna mnogo za svojo lastno proizvodnjo, še tretjič se je pred maršalom Titom in množico odprla peč. Žerjav je odnesel pol lonec k modelu državnega grba, katerega od-litje je simbolično poudarjalo važnost trenutka za vso našo državo.
POPRAVEK
V,prejšnji številki našega časopisa smo objavili v članku pod naslovom »Kakor bomo gospodarili, tako bomo plačani« v drugem stolpcu v četrti vrstici besedico »neupravičenih zaslužkov«, pravilno je »upravičenih zaslužkov«.
Ljubljana manifestira ob veliki delovni
zmagi

OB ZADNJIH DOGODKIH
Naslovna stran zadnje številke našega glasila je bila namenjena novemu sistemu nagrajevanja, o katerem je bilo v tem času, kakor še danes, mnogo razpravljanja med člani našega kolektiva, saj je ta sistem tesno povezan z ekonomičnim gospodarjenjem.
Vsak, ki je sodeloval v pripra-Vah osnutkov za novi sistem nagrajevanja, je bil trdno prepričan, da je le-ta napreden in donet, da pa bo uspešen šele takrat, ko ga bo razumel in sprejel kot svojega sleherni član našega kolektiva. Da bi se to zares zgodilo, je bilo organiziranih še pred Potrditvijo po organih samoupravljanja mnogo sestankov, kjer se je z dobrimi predlogi nsnutels dopolnjeval in razčiščeval. Po potrditvi DSP so bili organizirani še razširjeni sestanki "S EE in sestanki v proizvodnih enotah, kjer je vsak zunanji opazovalec lahko zaključil, da neposredni proizvajalci vidijo v novem sistemu napredek in hitrejši razvoj podjetja, kakor tudi osebno prosperiteto. To potrjujejo številne razprave, v katerih so Prisotni govorili in analizirali Proizvodna vprašanja, organizacijo dela in podobno, ter skozi Vse to ocenjevali sistem nagrajevanja. Ugotovili smo, da je sleherni razumel in potrjeval kot Pravilnega članek, objavljen v Prejšnji številki našega glasila: ‘Kakor bomo gospodarili, tako “cino plačani.«
Kljub temu, da je bil sistem tolmačen zelo temeljito, danes še Vedno ugotavljamo, da nismo napravili vsega. Nekaj težav, ki so se pojavile ob izplačilu razlik po novem sistemu za I. polletje, nair Jasno govorijo, da bo potrebno novi s"stem nagrajevanja še naprej izpopolnjevati, kar pa bomo dosegli le ob konstruktivni po-nioči vseh članov kolektiva.
Sam sistem izračuna razlik je h'l res premalo pojasnjen in zato So si posamezniki po svoje izračunavali vsote, ki naj bi jih prejeli kot razliko za I. polletje.
Če že ugotavljamo, da je bil sam način izračuna razlik predalo pojasnjen in tolmačen kolektivu, lahko s tem vzporedno Ugotovimo, da so to neobveščenost izkoristili posamezniki in s*rili med kolektivom vesti o ?hiogo večjih razlikah kot so dejansko bile.
Nepoučenosti in nejasnosti o načinu izračuna razlik so v kolektivu povzročile pri neposrednih proizvajalcih negodovanje, ^aključek teh nejasnostih je bil, na so ponovno sklicali razširjene sestanke DS EE in da se je na ‘e-teh tolmačil način izračuna nazlik in druge nejasnosti o no-Vem sistemu nagrajevanja. Razprava na teh razširjenih sestankih in glasovanje sta pokazala, “a je kolektiv v večini soglašal ? novim sistemom nagrajevanja jn izplačilom razlik za I. polletje. PSP je na osnovi vseh teh zaključkov ponovno sklenil, da se ®iegov prvotni sklep o izplačilu Uresniči 6. avgusta 1960.
Menim, da naš osrednji organ delavskega samoupravljanja tu-_ ni mogel postopati drugače, ?ai je že svoj prvi sklep *dal po temeljitem obravnava-?lu na sestankih DS EE. Če bi se “lani delovnega kolektiva zavedali, da jim demokratično uprav-Janje naših podjetij daje vse Pravice neposrednega sodelovala v njem in da se zavest socialističnega državljana v naši domovini kaže prav v tem sodelovanju, se zadeva z izplačilom raz-,lk ne bi obravnavala po že spre-pem sklepu, predvsem pa ne ako razburljivo. Pojasnila, ki so nekateri terjali po sklepu bi jih lahko dobili, če bi se .animali, že prej, pa tudi kadar-|.®*i pozneje, seveda vselej v ob-ki, ki ustreza demokratskim podukom. V vsakem nasprotnem rpneru lahko dobi nepoučena avnost povsem izkrivljeno podo-® o našem kolektivu in njegovi ž Vesti. Pripričani smo, da bodo
iet- 6 razl)rave v našem pod-. tou imele vel k vzgojni pomen av v tem smislu.
Jože Dimnik
Sekretar partijskega komiteja
Obisk predsednika avstrijskih sindikatov
jekte naše tovarne in se zanimal za turbinsko proizvodnjo, Dieslo-ve motorje in za druge objekte v gradnji.
Po približno tričetrturnem ogledu smo mu v sobi glavnega direktorja priredili zakusko, kjer je Ivan Kogovšek podaril visokemu gostu velik album s fotografijami naš h proizvodov.
Ob odhodu je g. Abud zapisal v knjigo obiskovalcev svoje vtise:
»Obiskal sem tovarno .Litostroj’, ki izdeluje velike turbine. Name je naredilo zelo velik vtis vse tisto, kar sem videl v tovarni. V primerjavi s tistim, kar sem videl drugod po svetu, lahko trdim, da proizvodi te tovarne ne zaostajajo za proizvodi v drugih deželah. Želim tovarni vsak uspeh pri njenih naporih, da ne bi zadovoljila samo potreb prijateljske Jugoslavije, ampak tudi potrebe mnogih, drugih držav po svetu.«
Nato je zapustil tovarno. Ob Djakovičevi cesti so ga ponovno idočaltali Litostrojčani in ga še enkrat pozdravili.
LAHKO STE PONOSNI, DA STE LITOSTROJČANI
Guljan Faruk: »Najboljša legitimacija«
Dne 20. julija je obiskal našo tovarno državni podsekretar v ameriškem zunanjem ministrstvu
lesejmu v Angliji. Tak način kooperacije bo brez dvoma koristen za obe državi.«
Dne 19. julija je obiskal našo tovarno minister za elektrogospodarstvo in namakanje Pakistana Guljan Faruk. Pakistanski minister si je z zanimanjem ogledoval tovarno in povdaril, da so hidrocentrale v Čičoki Malijanu in Gujranvali, ki smo jih izdelali mi, Rade Končar in Metalna vi-sokokvalitetne. V razgovorih z novinarji je tudi naglasil, da so odlično izvedena dela na teh objektih najboljša legitimacija za nadaljna naročila jugoslovanske investicijske opreme in izgrad-
nje kompletnih hidrocentral in objektov za namakanje v Pakistanu.
Minister Faruk, ki je bil gost podjetja Energoprojekt iz Beograda je med svojim obiskom v Jugoslaviji obiskal razen Litostroja tudi Metalno v Mariboru, Rade Končar v Zagrebu, Jugo-turbino v Karlovcu, podjetje Geoistraživanje v Zagrebu, hi-drocentralo Moste, sistem HE na Dravi in druge vodne objekte in se povsod pohvalno izražal o naših tovrstnih objektih.
Obiskali so nas
Litostroj je napravil name velik vtis
Osemnajstega julija je v sve-	ral Ibralim Abud. Spremljali so
čano razpoloženo tovarno prispel	ga podpredsednik ZIS Aleksan-
predsedn k sudanske vlade gene- der Rankovič, predsednik Ljud-
ske skupščine LRS Miha Marinko in drugi ugledni sudanski in jugoslovanski gostje.
Predsednika Abuda smo pozdravili že na Celovški in Djakovičevi cesti, še posebno toplega in prisrčnega sprejema pa je bil deležen, ko se je kolona avtomobilov ustavila pred upravnim poslopjem, kjer smo ga pozdravili v svoji sredini. Ko se je zahvalil za sprejem in pozdrave, je s spremstvom odšel na ogled tovarne. Preden je vstopil v proz-vodne obrate, sta mu glavni direktor Ivan Kogovšek in direktor prodajno-projektivnejga biroja inž. Zvone Birsa pokazala maketo naše tovarne in povedala, kaj še nameravamo v prihodnosti graditi.
Premier Sudana si je z živim zanimanjem ogledoval glavne ob-
Douglas Dillon s svojo družino in spremstvom. Ko si je ogledal našo tovarno in se zanimal za proizvodnjo, se je približno eno uro zadržal v upravnem delu zgradbe, kjer se je razgovarjal z direktorjem podjetja in vodilnimi funkcionarji delavskega samoupravljanja, političnih organizacij in drugimi.
Na vprašanje člana našega Uredništva kakšni so njegovi splošni vtisi o naši tovarni, je gospod Dillon odgovoril: »Zelo sem impresioniran, ko sem videl, da gradite tako različne in komplicirane stroje. Na svoj h potovanjih sem videl mnoge podobne, tovarne in mislim, da vaša prav nič ne zaostaja za njimi.«
Delavci in uprava so lahko ponosni, da delate v taki tovarni kot je Litostroj.«
Po obisku v našem podjetju je Douglas Dillon odpotoval v Zagreb, kjer je pred odhodom iz Jugoslavije sklical tiskovno konferenco, na kateri je ponovno omenil Litostroj. Rekel je: »Zelo srečen sem bil danes, ko sem obiskal LITOSTROJ in zvedel od direktorja tovarne, da sklepa tovarna sporazum z neko ameriško družbo glede izdelave dvigal za bremena. Predstavniki LITOSTROJA so navezali stike z zastopniki te družbe na nekem ve-
Dan šoferjev
Za Dan šoferjev je bila v naši tovarni majhna slovesnost, ki so se je udeležili razen šoferjev in mehanikov tudi glavni direktor Ivan Kogovšek in nekateri predstavniki političnih in družbenih organizacij podjetja.
Na proslavi so predstavniki podjetja pohvalili dosedanja prizadevanja šoferjev in jim ob njihovem dnevu iskreno čestitali. Ti napori so razvidni tudi iz nekaterih številk v razdobju enega leta. Leta 1959 so prevozili šoferji s tovornjaki 154.808 km, leta 1960 pa 334.502 km. Z osebnimi so prevozili lani 111.288, letos pa 201.580 kilometrov. Z avtobusi pa lani 86.146, a letos 150.161 kilometrov.
Požrtvovalnost naših šoferjev se kaže v primeru, ko so pred nedavnim odpovedala vožnje neka podjetja, a so naši šoferji krepko zagrabili in vozili brez nesreč tudi po 450 km na dan, pri tem pa spali le nekaj ur dnevno.
V	imenu šoferjev se je za pozornost, ki jo je vodstvo izkazalo šoferjem, zahvalil najstarejši šofer, ki je izmed vseh prevozil tudi največ kilometrov brez nesreče — Stanko HLADE.
V	svojem govoru je izrazil željo litostrojskih šoferjev, da bi podjetje kupilo 20-tonski priklopnik in vlačilec ter druga specialna vozila.
Sredi julija nas je obiskal predsednik avstrijskih sindikatov ter predsednik avstrijskega parlamenta Franz Olah. Predsednika
Olaha je zanimalo v glavnem delo organov delavskega samoupravljanja in sindikalne organizacije.

Maše
perspektive
v gradnji Dieslovih motorjev
Dne 12. julija 1960 je republiška komisija za revizijo investicijskim programov LRS obravnavala elaborat dopolnilne opreme in rekonstrukcije delavnice Dieslovih motorjev našega podjetja in ga v celoti odobrila. S tem elaboratom so storjeni prvi koraki za bodoči razvoj delavnice ladijskih motorjev in je zato prav, da se tudi bralci našega glasila seznanijo z osnovnimi načeli programa elaborata rekonstrukcije.
Osnovni namen investicijskega programa rekonstrukcije delavnice Dieslovih motorjev je povečati proizvodnjo ladijskih motorjev ter ublažiti potrebe notranjega tržišča. Doslej so podjetja ladijske motorje uvažala, za kar so potrebovala znatna devizna sredstva.
Zaradi pomanjkanja Dieslovih motorjev izgradnja ribištva in objektov za rečno in morsko plovbo ni sledila ostalemu razvoju gospodarstva in je v sorazmerju z drugimi vejami industrije v zaostanku. Predvsem se to čuti pri modernizaciji plovbnih objektov z ugotovitvijo, da je del našega ladjevja že precej zastarel in ga je potrebno obnoviti.
Drugi namen rekonstrukcije pa je, da z dopolnilno opremo omogočimo izdelavo takih objektov, katerih z obstoječo opremo nikakor ne moremo. Hkrati ipa moramo povečati in dvigniti produktivnost. dela. S preskrbo odgovarjajočih dopolnilnih strojev, ki ustrezajo sodobnim tehnološkim postopkom, bomo dosegli pocenitev proizvodnje in ustvarili ugodnejše pogoje tudi za izvoz plovnih objektov. Hkrati bomo z dodatno opremo zmanjšali sedanja ozka grla, v mehanski obdelavi, in bi nam v prihodnosti povzročala verjetno težave.
MOŽNOST PLASMAJA LADIJSKIH MOTORJEV
Leta 1958 so predstavljali izdelki kovinske industrije vrednost 280 milijonov dinarjev. Iz tega lahko zaključimo, da znaša
PROIZVODNJA LAI
udeležba motorne industrije v skupni kovinski industriji okrog 23 %, medtem ko znaša v povprečju v evropskih državah približno 40 %>. Leta 1958 je znašal uvoz izdelkov motorne industrije (motorji, vozila, lokomotive, traktorji itd.) približno 20,5 milijona deviznih dinarjev pri tečaju 1 $ je 300 dinarjev. Od tega odpade na motorno industrijo 4,9 milijona dinarjev. Od te vrednosti pa odpade na same ladijske motorje 3,1 milijarde.
Nič kaj boljša ni bila situacija v letu 1957. Takrat smo uvozili za 2,4 milijona dinarjev ladijskih motorjev,-
če želimo dobiti podobo o potrebah po ladijskih motorjih, ki služijo kot pogonsko in pomožno sredstvo na plovnem objektu, moramo upoštevati stanje našega ladjevja in ladjedelnic. Jugoslavija je imela pred vojno skupno štiri ladjedelnice. Po zadnji vojni pa je ta industrija močno napredovala, tako da imamo danes v državi že 27 ladjedelnic. Od tega so velike ladjedelnice: »Uljanik«, »3. maj« in »Split«, srednjih ladjedelnic je šest, ostalih 18 pa je manjših.
ZMOGLJIVOST POMORSKEGA LADJEVJA
Leta 1939 je imela Jugoslavija ladjevje v zmogljivosti 403.372 BRT. Po končani vojni pa se je močno zmanjšala in je znašala skupno 137.000 BRT. Toda že leta 1958 so zmogljivosti ladjevja zelo narastle in so znašale 650.000 BRT.
Zmogljivost naših ladjedelnic zelo narašča. Lahko računamo, da bodo samo letos zgradili za 200 tisoč BRT ladjevja. Glede na dosedanji razvoj lahko predvidevamo, da bomo dosegli že leta 1963 ladjevia za 1 milijon BRT. Po dolgoročnem družbenem perspektivnem planu pa je celo predvideno, da bi znašala zmogljivost pomorskega ladjevja v letu 1980 že 2,850.000 BRT.
JSKIH MOTORJEV
Stanje ladijskih motorjev v Jugoslaviji lepo ilustrira tale tabelica:
Leto	Ustvarjene zmogljivosti ladjedelništva (BRT)	Pogonski Potrebno KM)	in pomožni Ustvarjeno KM)	motorji Primanjkljaji KM)	v	Uvoz dev. din) 000 din
1957		87.282	15.282	72.000	2,400.000
1958	120.000	120.000	29.510	90.490	3,100.000
1959	167.000	167.000	45.000	122.000	3,060.000
1960	200.000	216.000	67.000	149.000	4,470.000
V gornji tabeli smo posredovali podatke za tekoče leto in je zato prav, da o tem podamo še podrobnejšo analizo. Rekli smo, da bodo ladjedelnice zgradile v letu 1960 ladjevja z zmogljivostjo 200 tisoč BRT. Potreba glavnih in pomožnih motorjev za to ladjevje bo znašala približno 200.000 KM. Predvideva realizacija domače motorne industrije pa bo v letu 1960 znašala le 67.000 KM.
Na ta način bo znašal primanjkljaj ladijskih motorjev v tem letu 133.000 KM. V resnici bo še povečan na 149.000 KM, ker je treba pri tem upoštevati še rezervne dele, ki participirajo višini ca. 10 %>. Če hočemo, da bo v letu 1980 doseglo pomorsko ladjevje . kapaciteto 2,800.000 BRT, morajo tega leta znašati zmogljivosti ladjedelnic 300.000 BRT. Zato ladjevie bo potrebno pripraviti pogonske in pomožne motorje z zmogljivostjo 404.000 KM, pri čemer smo upoštevali predvideni odstotek za rezervne dele, participacijo pomožnih motorjev na plovnih objektih, ter motorjev v moči 80.000 KM kot nadomestilo za izrabljene. Dosedaj smo govorili samo o pomorskem ladjevju, zato je potrebno pri rekapitulaciji upoštevati še ostale panoge, kot je rečna plovba in ribiška flota. Za ti dve se predvideva potreba v letu 1980 v višini 58.000 KM. Pri vseh teh predpostavkah pa nismo upoštevali izvoza. Naj povem samo to, da je znašal v prejšnjem letu 56 °/o od celokupne proizvodnje naših ladjedelnic.
V drugi številki našega glasila smo že seznanili naše bralce o do-
spelih naročilih ladijskih motorjev za Jadrolinijo, ki bodo porabljeni iza pogon potniško-to-vornih ladij. Še pomembnejše pa je naročilo ladijskih motorjev za ladje, ki jih grade naše ladjedelnice za Indonezijo.
Končno moramo omeniti, da nastopajo Dieslovi motorji v sledečih variantah: za pomorski promet kot glavni in pomožni motorji, za rečni promet kot glavni in pomožni motorji, za objekte ribolova, za železniška vozila (Dieslove lokomotive), za agregate v industriji in poljedelstvu, za specialna cestna vozila.
KOOPERACIJA LITOSTROJA Z LADJEDELNICAMI IN PROIZVAJALCI DIESLOVIH MOTORJEV
Letni promet, ki ga je imel Litostroj v preteklem z »Jugoturbino« iz Karlovca, »3. majem« iz Reke in »Uljanikom« iz Pule je znašal leta 1959 462,064.518, do-čim je v letu 1958 narastel na 533,750.661 dinariev. Razen tega smo leta 1959 končali s kompletno izdelavo 15 ALPHA motorjev, tipa 342 F in 5 ALPHA motorjev, tipa 343 F. Vrednost teh izdelkov je bila 219,000.000 dinarjev. To pomeni, da je znašala realizacija Litostroja v preteklem letu na področju ladjedelništva in nogonskih sredstev skoraj milijardo dinarjev.
Znano je, da je Jugoslavija nosilec dveh licenc ladijskih motorjev, in sicer firme »Sulcerz« iz Švice in »Burmeister & Wain« iz Danske. Po licenci firme .»Sul-
cerz« izdelujeta v Jugoslaviji ladijske motorje ladjedelnice »3. maj« iz Reke in »Jugoturbina« iz Karlovca. Ladjedelnica »Uljanik« iz Pule pa ima že od leta 1953 pogodbo o izkoriščanju licence za izdelavo Dieslovih motorjev koncepcije »Burmeister & Wain« s tem, da je izdelavo manjših motorjev prepustila Litostroju. Tako nastopa Litostroj kot podlicencio-nar in je po prvi pogodbi rok koriščenja predviden do leta 1964 s tem, da se sporazumno podaljšuje. Da se je Litostroj odločil za »Burmeister & Wain« motorje govori mnogo tehtnih utemeljitev. V drugi številki našega glasila smo že seznanili bralce o udeležbi »Burmeister & Wain« motorjev v primerjavi s celotno svetovno
proizvodnjo. Na tem mestu ne bi mogli podrobno popisati zakaj so uvrščeni »Burmeister & Wain« motorji na prvem mestu, ker je razlaga preobširna in morda preveč strokovna.
V pogledu surovin za izdelavo
predvidenih motorjev pa tole: pri motorjih iz proizvodnega programa Litostroja znaša udeležba ulitkov sive litine v višini 50 do 60% skupne teže motorja. Iz tega sledi, da je glavna surovina proizvod domače livarne sive litine. Domači so tudi ostali polizdelki, kot n. pr.: jeklena litina, zvarjenci, manjši odkovki, ulitki iz brona in bele kovine. Uvoz bo v glavnem omejen na vbrizgalne črnalke, večje kolenčaste gredi (začasno) ter turbo kompresorje.
Iz tega sledi, da je surovinska baza za proizvodnjo ladijskih motorjev v Litostroju izredno ugodna.
S programom rekonstrukcije delavnice Dieslovih motorjev naj
bi bili doseženi naslednji rezultati:
1. proizvodnja Dieslovih motorjev se z rekonstrukcijo poveča na 50.000 KM v letu 1965. Izraženo v težini izdelkov znaša to 2,029 ton. Perspektivno je možno
. s predvideno opremo povečati proizvodnjo Dieslovih (motorjev še ca. 15 do 20 °/o pod pogojem, da se izbirna vrsta motorjev od sedanje prognoze poveča na večje pogonske enote, odnosno, če bo delo potekalo v večjih serijah. Izvedba del na rekonstrukciji 6e predvideva v začetku druge polovice leta 1961 in do konca leta 1963 ter bo realizacija proizvodov napredovala tako:
Leto	1959	1960	1961
KM	2250 8000	16.000
Leto	1962 1963 1964	1965
KM	20.000 30.000 40.000 50.000
Zagotovljeni so tudi ostali pogoji za proizvodnjo 2,029 ton Dieslovih motorjev, in sicer:
a)	potrebna električna energija se bo povečala od 113.800 kWh na
887.00	kWh, oziroma za 773.200 kWh, odnosno osemkrat;
b)	poraba 'komprimdranega zraka se bo z rekonstrukcijo povečala za 19.456 m3;
c)	potrošnja vode se bo povečala za 14.616 m3. To povečanje predstavlja samo angažiranje nove delovne sile, ki naj bi štela v delavnici Dieslovih motorjev 1965. leta 524 skupaj z delavci ih uslužbenci. Pri tem ni upoštevana voda za hlajenje motorjev na preizkusu. To bomo izkoriščali iz komipresorske postaje in iz obločnih peči jeklolivarne.
2. Vrednost proizvodnje Diesle-1 vih motorjev se bo po rekon- j strukciji povečala na 4,031 milijona dinarjev.
Finansiranje rekonstrukcije ie predvideno na podlagi 6 % investicijskega posojila za dobo 5 let s polletnimi anuitetami. Rekonstrukcija predvideva nadalje angažiranje novih osnovnih sredstev v višini 578,842.500 dinarjev, pri čemer interkalame obresti niso upoštevane. Analogno k povečani proizvodnji Dieslovih motorjev bo potrebno zvečati tudi obratna sredstva in zato najeti ustrezni kredit.
Dohodek podjetja naj bi ee v letu 1965 dvignil na 1.669.789.000 dinarjev.
Po izdvojitvi vseh osebnih dohodkov, družbenih prispevkov ih ostalih obveznosti bodo znašali 1. 1965 nerazporejeni skladi podjetja 641.727.000 dinarjev, v kateri številki je zajet delež Dieslovih motorjev od 367,600.000 dinarjev, torej več kot 50 °/o.
Iz dohodka bi plačalo podjetje
194.165.000	dinarjev anuitet, za zaprošeno posojilo tako za osnovna kot za obratna sredstva. Kljub temu na se sklad skupne uporabe podjetja zveča od sedanjih 10® milijonov 304.000 dinarjev na 19* milijonov 477.000 dinarjev v letu 1965.
Podobno so izdelani v elaboratu tudi ostali pokazatelji, ki kažejo izredno ugodne zlasti devizne rezultate.
Anton Levstik
iz proizvodnje
Dieslov! motorji
in talna prevozna sredstva
Na 13. polju smo pričeli z montažo prvih Dieslovih motorjev, tipe 342 F z močjo 100 KM, iz letošnjega proizvodnega programa. V ta namen smo montažni prostor pred kratkim opremili z novimi ključavničarskimi mizami, regali ter omarami in sistematično razporedili montažne skupine.
Še posebej hitimo z izdelavo motorja, ki bi ga radi poslali na beograjski sejem. Za zagrebški velesejem pa pripravljamo tri-cilindrslti motor, tipe 343 F,
Seznanili se bomo s tipo B & W motorjev in pripravili za proizvodnjo ostale naročene enake motorje. Za začetek pa bo tudi pri montaži, ki se bo pričela 1. septembra, verjetno precej problemov.
Na nasprotni strani montažnega prostora za Dieslove motorje v 13. polju montiramo večje število 5-tonskih viličarjev. Od teh
bo osem komadov izgotovljenih v avgustu, ostali pa pozneje. Težave pri našem delu imamo tudi zaradi nekaterih kooperacijskih podjetij. Za sejem v Beogradu pripravljamo 3,5-tonski viličar, za velesejem v Zagrebu pa 8-tonski avtožerjav.
Dosedanje skladišče na koncu 13. polja smo izpraznili in bodo v naslednjih dneh tovariši iz Oskrbovalnih obratov pričeli z
NAŠI DIESEL MOTORJI ZA JUGOLINIJO
V podjetju Jugolinija na Reki pripravljajo tehn čno dokumentacijo za 10 poltovornih ladij za Indonezijo. Vsaka ladja bo lahko sprejela 950 ton tovora in 150 potnikov. Diesel motorje za vse te ladje bo izdelalo naše podjetje.
delom na temeljih za preizkuse-vališče Dieslovih motorjev.
inž. Darinko Kolbl
STRAN 5
»LITOSTROJ«
Metalurški obrati
Metalurški obrati so plan prvega polletja izpolnili stoodstotno. Livarne so do konca leta popolnoma zasedene, jeklolivama je razprodala svoje kapacitete celo že za prvi kvartal 1961. leta. Povpraševanje po vseh vrstah Ulitkov je izredno veliko in lahko ustrežemo samo tistim naročnikom, ki se zadovoljijo z daljšim dobavnim rokom.
Tudi proizvodnja v mesecu juliju je kliub dopustom metalurških obratov dobro napredovala.
V livarni sive litine planirana količina sicer ni bila 100 °/o dosežena, zato pa je bilo izdelano večje število drobnih kompliciranih ulitkov za našo osnovno pro-
izvodnjo: za viličarje, Dieslove Uiotorje, črpalke itd. Med drugim so bili v mesecu juliju dokončani Ulitki za petvaljčne Diesel motorje, ki jih izdeluje naše podjetje, nadalje ulitki za Diesel motorje, ki jih izdeluje 3. maj in Jugotur-bina po licenci tvrdke »Sulzer«. Ti so zelo komplicirani in so sestavljeni iz samih jeder. Litostroj se je uspešno lotil te proizvodnje in dela danes ulitke za vse vrste težkih motorjev, ki jih izdelujejo bodisi naše podjetje ali ladjedelnici Uljanik in 3. maj ali Jugoturbina.
V juliju so bili dokončani tudi najtežji ulitki iz sive litine (ko-niadna teža 28,5 ton) za parne turbine po naročilu Jugoturbine za Toplano Beograd. Nizkotlačni del tega ohišja, ki je iz sive litine, tehta približno 40 ton. Ravno tako je livarna sive litine že izdelala vse ulitke, naročene iz sive litine za dve kompletni parni turbini, ki ju izdeluje Jugoturbina za
Indijo,
Med specialnimi vrstami litin so omembe vredni močno legirani dlitki s 25—30 °/o Cr, ki smo jih •zdelali za Kvarnerske elektrarne, katere so se o kvaliteti zelo Pohvalno izrazile. Sedaj imamo Večje naročilo te kvalitete v izdelavi za Tvornico parnih kotlova ^agreb. Na ta način je naša 500-kilogramska elektro peč v livarni sive litine zelo dobro izkoriščena.
Za izvoz imamo v delu trdo-delno ploščo v skupni teži približno 32 ton za univerzalni obdelovalni stroj za podjetje Steyr Avstrija.
.. Livarna mklene litine je v ju-•ju kljub dopustom dosegla svoje Planske naloge, kar je v glavnem Pnipisati večjim zalogam nedovr-
šene proizvodnje iz prejšnjih mesecev, ki so nastale zaradi pomanjkanja nekvalificirane delovne sile. Računamo, da se bo stanje glede tega v drugem polletju ponravilo, če ne bo prevelike fluktuacije, kajti proizvodnost novih delavcev je prve tri mesece zelo majhna in ne dosega niti 50 odstotkov povprečne proizvodnosti obrata.
V tem mesecu smo izdelali ulitke iz specialne legirane litine za parne turbine Zagreb I. in Ka-kanj, po naročilu podjetja Jugoturbina. Ti ulitki so nam povzročali velike preglavice tako glede kvalitete materiala kakor kompliciranosti, oblike in teže, saj tehtajo posamezni ulitki do petnajst ton, kar presega naše možnosti; potrebni so bili tehnološki prijemi, da smo te ulitke izdelali. Ulitki za Zagreb II, so v končni fazi izdelave.
Hidravlični stroji
Velik del sil naše EE je zaposlen pri gradnji prvega agregata HE Split. V njej bosta montirana dva agregata po 163.000 KM, padec vode pa bo 265 metrov. V tej HE bo postavljen največji kroglični zasun, ki smo ga izdelali pri nas. Tehtal bo 92 ton. Predvidevamo, da bodo naročili še 2 agregat, ki bosta predstavljala za nas ugodno naročilo. Kljub notranjim zamudam je s prizadevanjem vsega kolektiva naši EE uspelo pričeti s poskusno montažo spirale. Če ne bo nastopila kaka nepredvidena težava, bomo prevzemnim organom HE Split
Vesti iz modelne mizarne
V modelni mizami je "red kratkim skupina starega, preizkušenega modelnega mizarja Jožeta Bizovičarja izdelala model ohišja parne turbine 15.000 kW za Jugoturbino Karlovac.
Prav tako je skupina visokokvalificiranih modelnih mizarjev Antona in Jožeta Romiha uspešno končala izdelavo zelo kompliciranih ohišij Alpha diesel motorjev s 5 in 8 cilindri. Čas izdelave teh model je znašal 2300 normskih ur.
Izdelali smo tudi drugi, večji model lopatice propelerske črpalke pa načrtih, ki smo jih prejeli
od ruske tehnične pomoči. Osvojitev izdelave modela lopatice z doslej največjo prostorsko zakriv-ljenostjo predstavlja vsekakor lep proizvodni uspeh.
Izmed večjih modelov, ki so trenutno v delu, bi našteli izdelavo modelov, skeletov in šablon: spiralnega ohišja Francis turbine, vodilnega, regulacijskega in opornega obroča, turbinskega pokrova za HC Rijeko, moči 26.600 KM; spiralnega ohišja za HC Možnico, ohišja centrifugalne črpalke za Yarmouk, Sirija, in ohišij reduktorja dolžine 2,2 m za Zagreb.
Avgust Klemenc
Pločevinama
Za našo osnovno proizvodnjo smo v tem mesecu dokončali izdelavo ulitkov za prvi agregat hidrocentrale Peručica. Vodilnega križa in vtočne cevi iz 13 Cr litine do danes še nismo sami izdelovali, zato je bilo to naročilo za livarno in podjetje velika preizkušnja. V mesecu juliju je je-klolivarna v glavnem dokončala tudi ulitke za vagone po naročilu podjetja Duro Bakovič. Velika količina ulitkov je bila dobavljena tudi podjetju Rade Končar.
V izdelavi so težki ulitki od 10 do 15 ton komadne teže, to so tako imenovane statvene cevi in pete statve, ki jih je naročilo podjetje »3. maj« z Reke za velike ladje. Med drugimi s d V delu tudi ulitki iz specialne legirane litine za parne turbine po naročilu Jugoturbine. Velik del proizvodnje je izpolnjen tudi z naročili Uljanika za težke Diesel motorje.
Inž. Ivan Stadler
Ekonomska enota Pločeviname obsega dejavnost pločevinarne, kovačnice, pripravna dela, tehnične kalkulacije, analize proizvodnje in druge. Od 120 zaposlenih je v novi proizvodni formaciji naraslo število zaposlenih na približno 160 ljudi, kar pa za predvideno povečanje proizvodnje še ne zadostuje.
Pločevinama je imela v lanskem polletju predviden plan 750 ton, opravljen pa 810 ton. V letošnjem polletju je bil predviden plan za 900 ton — izpolnjen pa je bil le z 840 tonami. Glavni razlog za tako stanje je bil v pomanjkanju tehnične dokumentacije. Položaj se je v tem pogledu v juliju bistveno spremenil. Ta mesec bomo finalizirali nekatere proizvode, ki jih nismo mogli v
mesecu juliju, septembra pa bomo plan že presegli. Ker imamo zdaj dovolj dokumentacije, se ni bati, da bi do konca leta plana ne dosegli ali celo presegli.
Eden najobsežnejših objektov, ki smo ga gradili v pločevinami, je bil 75 ton težki zvarjenec za HE Split, kjer je predstavljal spiralni okrov najtežji del. Okrov so ta mesec predali EE hidravličnih strojev. Objekt je gradila skupina pod vodstvom mojstrov Andreja Fendeta in Jožeta špe-rembleka. Delo pa je opravljala v glavnem skupina tov. Janeza Predikake.
Drugi važni objekt v gradnji je spiralni okrov, ki je v začetni fazi in druga dela za HE Kokin Brod.
Martin Einhaver
predali agregat do konca tega meseca. Omenim naj, da bo stala HE Split na turistično zelo privlačni točki.
Za HC Peručico smo doslej izdelali že 2 agregata, ki uspešno delujeta. Sedaj izdelujemo še 3 agregate, od katerih ima vsak po 2 turbini s skupno močjo 53.000 KM in s padcem 526 metrov. Dele agregata obdelujemo. Samo pri brušenju Peltonovih tekačev porabimo približno 2500 ur za vsakega. Skupno pa je 6 tekačev. Te dele bomo do konca leta predvidoma poslali na teren.
Inž. Kosta da Damos
Francisova spirala za HE Peručo
Stroji in naprave
Iz podatkov plana EE stroji in naprave je razvidno, da so polletni plan izpolnili z 52,3 e/o, če pa k temu planu prištejemo še nezajeto tipizirano proizvodnjo
in dele strojev in naprav, se odstotek zviša na 63 %.
Izmed številnih del v tej ekonomski enoti povzemamo samo nekatera najvažnejša.
ETŽ 12,8-tonski žerjav je izdelan in čaka na elektroopremo.
ETŽ Zagreb, teža 48,7 tone. Ko bodo dokončana pogonska in tekalna kolesa reduktorja, bo treba vgraditi še elektroopremo, ki je predvidena za letošnji december.
Za 13,9-tonsko hidravlično stiskalnico za Banoviče je predlagana sprememba materiala za ohišje ventila. Kolikor bo to vprašanje rešeno, bo objekt izdelan do letošnjega novembra.
Jože Kušar
Oskrbovalni obrati
Kmalu po ustanovitvi Litostroja je nastal velik problem, kako oskrbeti delovno silo, zaposleno pri gradnji tovarne, tako s stanovanji kot z uslužnostnimi storitvami, v katere spada v precejšnji meri tudi pralnica. Pred več kot desetimi leti smo zasilno opremili takratno pralnico na Korotanskem naselju. Njena oprema je bila prinesena z vseh vetrov. Spričo tega je razumljivo, da ni ustrezala vsem nalogam. Nekateri stroji so bili v kratkem času izločeni iz uporabe, zato smo prešli na ročno delo. Posamezni hišni sveti litostrojske stanovanjske skupnosti so se opremili s pralnimi stroji. Le-ti pa so pokazali določene pomanjkljivosti, kar nam je pozneje zelo koristilo pri izbiri nove opreme za pralnico.
Naša pralnica je v preurejenem stanju opremljena z dvema pralnima strojema in zmore oprati 7 kg perila na uro oziroma pri dveh strojih 14 kg na uro. Razen tega imamo še centrifugo, ki pospešuje sušenje perila. Da bi pralne stroje čimbolj izkoristili,
smo montirali še dva bojlerja za pripravo tople vode. Tako opremljena je pričela pralnica v začetku letošnjega leta obratovati ter so uspehi in kakovost zadovoljivi. V sklopu pralnice je tudi likalnica, v bližnji bodočnosti pa je treba misliti še na šivalnico.
Povedati moramo še, da nam je celotno opremo pralnice dobavilo podjetje »Hidromontaža« iz Maribora in je izdelana po licenci tvrdke »Engelhof«. Pralnico uporabljajo:	stanovanjski oddelek
Litostroja, ki upravlja vse domove, Dom industrijske kovinarske šole Delavsko-uslužbenska restavracija ter vsi naši počitniški domovi. Pralnica ima sedaj že toliko naročil, da bo morala v kratkem pričeti delo v dveh izmenah. Začetne težave so že prebrodene, zaupanje v kakovost pranja pridobljeno, s tem pa seveda tudi večje število naročnikov.
Naslednji pomembni uspeh lahko ugotavljamo pri obratu Površinske zaščite, ki deluje po opravljeni reorganizaciji v sklopu ekonomske enote Oskrbovalni obrati. Stalno naraščanje proiz-
vodnje kovinskih izdelkov po svetu in doma povzroča vedno večji odstotek predčasno uničenega kovinskega materiala, ki ga povzroča rjavenje ali tako imenovana korozija. Škoda, ki jo povzroči samo v enem letu, znaša v Jugoslaviji okrog 35 milijard dinarjev.
Obrat združuje zaščitne operacije peskanja, metalizacije in vzdrževanja avtogenskih aparatur kot dodatno vzporedno dejavnost. Za osnovno dejavnost površinske zaščite so bili doslej na razpolago deljeni prostori na področju montaže (provizorij) za peskanje in delavnica za metali-zacijo in popravila avtogenskih aparatur) ter obdelovalnica (ple-skarna).
Taki deljeni prostori so šli na škodo obstoječemu strojnemu parku in delavcem, zaposlenih pri teh strojih. Hkrati pa so zmanjševali učinek samega obrata. Delna preureditev nekdanje pisarne gradbenega podjetja »Gradis« je začasno izboljšala že zares nevzdržne razmere v dosedanjih prostorih. Preurejeni pro-
stori obsegajo poleg primerno urejenih sanitarnih naprav prostore za vse naštete delovne operacije. Seveda pa se bo treba čim prej pripraviti na gradnjo modernih prostorov, ki bodo dali možnost perspektivnega razvoja. Činitelji, ki vplivajo na tako gradnjo, so zelo različni in sama oddaljenost od strojnega parka še ne predstavlja rešitve, ker je s tem takoj povezan problem transporta. Sami preurejeni prostori zahtevajo za nemoteno delo še precej izboljšav in dodelav. N. pr. izboljšanje ventilacije v pleskarskem in peskarskem prostoru, nadstrešek pred delavnicami, transport in podobno. Zaradi kritičnega stanja je bila preselitev obrata Površinske zaščite opravljena meseca julija, kljub nedokončani rekonstrukciji, saj je v prostorih še vedno skladišče tehničnih plinov, ker ustreznih prostorov zanje še ni na razpolago.
Obrat Površinske zaščite pa lahko kljub težkim delovnim pogojem že sedaj pokaže pozitivne uspehe, kar dokazuje letni plan delovnih ur in režije. Tako je obrat pripravljen za delo po učinku oziroma po uspehu obračunskih ekonomskih enot.
Anton Levstik
Leta 1937 - kjer stoji sedaj Litostroj
Peter Kocjančič: POKRAJINA
Tudi jaz sem prenašal literaturo mimo mitnice, in sicer s kolesom kar v veliki aktovki, kakršno uporabljajo trgovski potniki. Izkoriščal sem okolnost, da sem kot takratni trgovski potnik z do-tično aktovko več let po štirikrat na dan vozil s kolesom, mimo mitnice v mesto in domov in so me
Plamteči okovi
Objavljamo pesem Mileta Klopčiča »Plamteči okovi«, ki je izšla v istoimenski zbirki leta 1924 v »Proletarski knjižnici«. Zbirka teh revolucionarnih pesmi je bila spesnjena večinoma za jetn iškim zidovjem v času, ko se je v stari Jugoslaviji čedalje močneje pojavljal fašizem, ko se je pričel orjaško razraščati kapitalizem s svojimi najbolj gnusnimi oblikami izkoriščanja in je delavski razred čedalje bolj izgubljal svoje pravice.
Nas,
ki ste nas bičali v obraz, na križ pribijali, telesa nam razpeli, ki nas prestrašil ni nasilni vaš pokret,
ko ste nam vse odvzeli, nas,
ki davno smo spregledali in se zakleli,
da v metež potegnili bomo svet
in ga objeli,
v obročih svojih rok jeklenih bomo zvijali, da oteli
iz tega objema bomo novo jedro
zase za vse čase, —
nas, pred katerimi vesoljstvo vse trepeče, nas, ki borimo se za zore nove,
nas pahnili ste v ječe, nas uklenili v okove! —
A le za hip, despotje, ker to je le trenotje!
Saj sveta ni moči nam odvzeti,
ker mi smo os zemlje, le krog katere more se in mora svet vrteti!
Le vrti se, vrti.. . Hitreje, hitreje,
da os se razgreje, da zublji se bodo kresali, kresali,
v plamenih do neb» se bodo pognali,
zanetili morja v rdeča obzorja —
H&ui bbdbui - n&va ftuU&dnd&t
mitničarji že tako poznali, da nikdar ne nosim mitnini podvrženega blaga, da so le še zelo poredkoma pogledali vanjo. V aktovti sem imel namreč vedno le vzorci blaga, ki sem ga prodajal kot potnik, ti vzorci pa niso bili podvrženi mitnini. Nikdar se mi ® zgodilo, da bi me odkrili, ko seit imel v aktovki letake namesti vzorcev. Med drugim sem redni dostavljal literaturo takratnem1 železničarju Tonetu Šušteršiču Belo krajino in šoferju avtobus na progi Ljubljana—Lož Ignad Voljču za Notranjsko. Večje količine literature sem redno dostavljal tudi Marici Kokaljevi it še nekaterim drugim 'komunistom Spominjam se tudi, da je letak1 za Savinjsko dolino navadno prevzemala Vera Šlandrova.
Prav na prostoru, kjer stoji sedaj Litostroj, pa smo Andrej Kumar, Cene Stupar, Albin Kovač i® jaz pogosto prenašali cele vred letakov ali brošur kar čez n j iV{ in se izogibali leteči mitnici. se je pojavila patrulja leteče mitnice, smo legli med razore in ležali negibno toliko časa, da j( bila nevarnost mimo.
Seveda smo po vsakem takem »sprehodu« čez polja mimo vodovoda in današnjega Litostroj® prišli domov vsi blatni od ros{ in ilovnate zemlje, zlasti kade' je deževalo. Še več literature --zlasti pollegalne, ki ni bila tak1 nevarna, pa smo prenesli v ist1 smeri po poljskih poteh kar s kolesi.
S polnimi vrečami partijske literature med razori
posebne majhne hišice, mitnice imenovane. Posebni, uniformirani in s pištolami oboroženi mestni uslužbenci ■— mitničarji — pa so pri teh mitnicah dan in noč ustavljali sleherno vozilo, pa tudi pešca ali kolesarja, če je imel pri sebi kovček, košaro ali celo samo aktovko, in stikali za blagom, podvrženim mitnini ter pobirali mitnino. Ti mitničarji so vtikali svoj nos celo v mreže za povrtnino, kakršne nosijo gospodinje, ko gredo na trg, ali v zavitek, ki ga je nekdo nosil pod pazduho, ter pretaknili ob vsaki uri sleherni kmečki voz, avto, kamion ali avtobus, pa tudi vsak ročni voziček, ki je hotel prekoračiti mestno mejo. Tudi blago, ki je prihajalo v Ljubljano z vlaki, je bilo podvrženo mitnini. Mitničarji so zato tudi na vseh treh ljubljanskih kolodvorih pregledovali in premetavali kovčke in košare.
Poleg vsega tega pa je bila organizirana še posebna leteča mitnica. Ta je imela nalogo loviti tihotapce, ki bi skušali na skrivaj med dvema mitnicama prenesti kako blago v mesto in se na ta način izogniti plačevanju mitnine. Člani leteče mitnice so noč in dan patruljirali z motocikli, kolesi ali peš po polju in gozdovih med posameznimi mitnicami ter imeli postavljene zasede. Vsa Ljubljana je bila tako skoraj hermetično zaprta za sleherno blago, ki ne bi bilo po mitničarjih pregledano in obdavčeno.
Kako torej spraviti čez mestno mejo večje količine letakov ali brošur, pri katerih sicer ni šlo za to, da bi morali od njih plačevati to, da pod nobenim pogojem niso smeli priti pred oči nikomur nepoklicanemu, najmanj pa mitničarjem, ki so bili po večini pristaši režima, neredki med njimi pa celo zagrizeni ljotičevci.
V letih 1937 do 1940 sem stanoval v Mali vasi pri Ježici že izven mestne meje. Na Ježico sta pogosto prišla Franc Leskošek ali Oskar Kovačič in sporočila meni ali Andreju Kumarju, da bo ob določeni uri prišla na Ježico večja ali manjša količina ilegalnega ali .pollegalnega tiska.
Ob določeni uri — navadno je bilo to zvečer ali ponoči — je
nato z vlakom ali kamionom zares prišla na Ježico najavljena literatura, ki jo je navadno sprejel Andrej Kumar. Največkrat je bilo te literature kar cele vreče. Andrej Kumar je nato vso to zalogo spravil začasno na svoj dom, v moje stanovanje ali v stanova-
njce večje količine letakov ali brošur. Boža ie bila tudi naš kurir za Gorenjško in je dalj časa nosila cele nahrbtnike ilegalne literature v Kranj in ria Jesenice. Nekoč pa jo je odkril neki policaj, nakar so jo aretirali in je nato eno leto odsedela v ječi
d&fo&S fHČCt ir&Ctsdirtr • » «
... Hanauan^a naiiU detavcei/
nje Albina Kovača kljub temu, da smo bili vsi trije pri oblasteh že kompromitirani in smo imeli pogoste hišne preiskave. Vsi člani partijske celice na Ježici smo dobili nalogo, da vso to literaturo najprej porazdelimo po določenem ključu za posamezne pokrajine, nato pa jo čimprej v manjših vrečah ali paketih spravimo neopazno mimo mitnice v mesto na določene javke. Za Gorenjsko pa smo jo navadno s kurirjem dostavili kar direktno v Kranj ali Jesenice.
Nato je sledilo prenašanje v mesto, ki je traialo navadno nekaj dni. Spominjam se Bože Ba-šinove, zdaj poročene Kostič (živi v Beogradu), kako je nekoč v avtobusu sedela na sedežu čisto zadaj in s svojim krilom pokrivala celo vrečo letakov, ki je ležala pod njenim sedežem. Mitničar na sedanji Titovi cesti v Stožicah je le površno in na hitro roko pregledal poln avtobus in ni ničesar opazil. Na ta način je Boža Ba-šinova kasneje še večkrat spravila v mesto neopazno mimo mit-
Partija je v letih 1937 do 1941 izdajala vedno več propagandnega gradiva od ilegalnih partijskih letakov in proglasov s podpisom »Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije« ali »Centralni komite Komunistične partije Slovenije« do najrazličnejših pollegalnih brošur in letakov kmečko-delavskega gibanja, kasneje Zveze delovnega ljudstva Slovenije, ali letakov, brošur, razglednic in gesel z narodnoobrambno vsebino. Ta ilegalna ali pollegalna literatura je bila vse do začetka vojne ob rastoči fašistični in vojni nevarnosti tako pogosta, da je včasih v enem samem tednu izšlo kar po več letakov.
Velik del te literature so tiskale ilegalne partijske, na skrivaj tudi nekatere redne tiskarne izven mesta Ljubljane. Komunisti na periferiji Ljubljane smo imeli zato poleg običajnih skrbi glede
Ulite Smdin&kp
razširjanja te literature v svojem okolišu še en poseben problem: kako spraviti vsakokrat vso to literaturo v mesto neopazno mimo nadležne in nevarne mitnice.
Ljubljana je bila središče revolucionarnega in narodnoobrambnega boja ter je z vsem tem revolucionarnim in propagandnim tiskom, zlasti kar ga je bilo vsedržavnega ali vseslovenskega pomena, zalagala vso Slovenijo. Iz Ljubljane so šle vezi na vse strani. Celotno gradivo je bilo treba tudi razdeliti po določenem ključu in narediti pakete, ki so jih potem določeni ljudje odnašali ali prevažali v provinco. Literaturo, ki je bila natisnjena izven Ljubljane ali vsaj njen velik del, smo zato morali spraviti najprej v Ljubljano, pri čemer nam je ibila prav mitnica največja ovira.
Sleherno blaso, ki je prihajalo čez mestno mejo v mesto Ljubljano. je bilo namreč po tedanjih nrednisih podvrženo mitnini, to je posebnemu mestnemu davku. Okoli in okoli Ljubljane so na slehernem dohodu v mesto stale

Inž.
MARKO
KOS
Od Rima do Kalkute
Doživel sem, da so pri znanče-vih prijateljih pripravljali poroko; vse je bilo že nared, od slavnostnega šotora do ljudi, ko je ženin na večer pred slavnostnim dnem padel po stopnicah in si polomil rebra. Vprašal sem, kdaj bo poroka. Žalostno so zmajali z glavo in niso o tem več govorili. Poroke ne bo nikoli več, kajti zvezde so očitno proti...
Znano je, da je bilo v neki vasi pri Bombayu na Semnju 59 ljudi Pohojenih do smrti, ko je množica drla k hiši, v kateri se je neko dekle oglasilo za vtelešenje boginje Devre. Ko je ekstaza minila, je ležalo na trgu 59 trupel otrok, žena in starcev. In takih primerov je nešteto.
Na eni strani srečujete izredno primitivnost, na drugi pa morate občudovati znanost, ki je usmerjena v višje sfere, kar je v skladu s pojmom o kastah, po katerem so bramiini, to je na j višja kasta duhovnov, odmaknjeni in ločeni od ostalega ljudstva in se ukvarjajo s posli, ki služijo božanstvom. Približati vse znanosti ljudstvu, uporabiti jih za povečanje bednega standarda, za odpravo lakote, brezposelnosti in bolezni —• to so naloge, ki čakajo indijske napredne delavce.
Prijazni profesor j'e govoril zelo umirjeno in preudarno. Želel bi še poslušati človeka, ki se ukvarja z razčlenjevanjem duševnega razpoloženja skupine ljudi. Toda moral sem se posloviti.
Novi del Bombaya ima povsem evropski videz, ceste so čiste in Promet je izredno gost. Vse polno je velikih, težkih avtomobilov ameriških tipov, a malo je majhnih vozil — razen Fiata 1100 in angleškega Morrisa Ambassador, ki se proizvajata v Indiji. Oba staneta po 10.000 rupij in je treba čakati na listi priglašencev najmanj 15 mesecev. Ostali uvoz vozil z ogromnimi carinami je skoraj popolnoma onemogočen. A kljub temu morajo biti neki skriti kanali za to, kajti ulice so 'polne zadnjih Chevroletov. Cene za takšne vozove, že rabljene seveda, so od 40.000 do 70.000 rupij (rupija ima razmerje z dolarjem: 1 US dolar = 4,76 Rs, pri nas je uradni kurz 1 Rs = 63 dinarjev, oziroma rupija je za 15 odstotkov manj vredna od nemške marke). Da to kupiš, moraš biti že magnat, a teh ni malo.
Prijatelj me je peljal v popolnoma indijski klub, ki je na obali nedaleč od znanega hotela Taj Mahala in Vrat Indije, slavoloka, Pod katerim sprejemajo odlične obiskovalce Indije. Tudi naš Tito je bil tu sprejet. Travnik ob obali je odlično vzdrževan; tu smo sedeli, veter je pihal z morja in Prinašal slan duh, ki me je spominjal domovine. A v zalivu je bilo polno ladij, ker morajo čakati po več dni na izkrcavanji zaradi prezasedenosti pristaniških naprav. Tu sem spoznal mlade Indijce bogatih slojtev, ki pravzaprav ne vedo, kaj naj počno, a denarja imajo toliko, da si po evropskih pojmih niti predstavljati ne moremo. Igrali so karte, tako imenovani »fit«, pri katerem so najvažnejši živci, ker nad Pokritimi kartami stavijo. Pri Vsaki igri je nekdo pospravil kupček 500 do 700 rupij, kar je Plača višjega uradnika. Karte so Uporabljali samo za dve igri, nato so vz’eli nove. Neki dečko nama je ponujal avto na posodo, če si hočeva ogledati mesto. Dejal je, da jih ima šest, vseh šest Uovih ameriških in da nama rad Ustreže. Odklonila sva in vzela stari Morris znančevega prijatelja, mladega advokata. Oblečen v Črn suknjič s trdim ovratnikom m veliko advokatsko pentljo je bil zelo čeden. Povedali so mi o ujem, da j'e prijeten družabnik, da ima dve ženi, vsako v posebni hiši. Izmenoma živi v dveh družinah. Ker morajo biti zakoni, ki so bili sklenjeni cerkveno v templju, civilno registrirani, mi ni lasno, kako lahko tako živi. Men-ha ni zastonj advokat. ■ v, Gospodarsko življenje je zelo živahno. Mala industrija se razvija kot še nikoli doslej. Dobički So Praktično neomejeni. Velja sa-?Uo zakon: Znajdi se in dobro ti bo na zemlji! Kdor ima količkaj ^Pitala na razpolago, lahko pri-vue podjetje katerekoli vrste, ki
nato hitro uspeva. Ko sem obiskal nekatera podjetja za jeklene konstrukcije, sem se peljal po Tana Road proti severu iz mesta. Na obeh straneh ceste se nizajo naselja in nova podjetja: kemična, farmacevtska (podružnice švicarske firme GIBA), strojna, živilska, gumijasti izdelki itd. Pokrajina ni nič kaj prijazna niti lepa. Na vse strani se razteza ravnina, iz katere kipe tipični hribi bombay-ske okolice: s strmimi skalnatimi stenami in ravnim vrhom, kakor jih vidimo na slikah meseca. Pravijo, da je to posledica strukture hriba: spodaj so mehkejše plasti, ki se hitro okrušijo, voda jih odplavlja, a višje plasti so trde in kljubujejo vsem vremenskim ne--prilikam. Tako so se skozi tisočletja izoblikovale takšne oblike, podobne gobam. V tej monsunski dobi so vse stene zelene, poraščene so s travo in grmičevjem. Ravnina je vsa pod vodo, razen cest in otokov, na katerih so hiše in tovarniška poslopja. Železniški nasipi se raztezajo daleč v daljavo. Tu in tam se dviga kakšna palma. Iz vode smrdi. Ob nasipih mulijo travo krave in koze. Povsod po cesti se nizajo visoke table, ki povedo, kdo bo komu zidal na tem mestu tovarno takšne in takšne vrste. Ponekod že zidajo, stene se že dvigajo, ostrešja že pokrivajo z jeklenimi kon-
z rokami in ga spretno raznašali. Okenske in vratne okvire pa so vgrajevali med zidanjem z opeko: na ta način so odpadle vse okenske preklade. Za ometavanje zunanjih sten so si zgradili odre iz bambusovih debel, ki so jih povezovali z vrvmi. Tako zgrajeno ogrodje je bilo zelo močno. Takšno ogrodje sem videl tudi na stavbah, ki so bile petnadstropne, kajti debla bambusa dosežejo dolžino do sedmih metrov.
Opazoval sem delavce. Delali so od sončnega vzhoda do noči. Na delo so prihajali skupaj z ženo in vsemi otroki. Oblečeni so bili v rdečkasto pisane cunje, ženske pa so imele ogrnjeno glavo — to je kasta zidarjev, imenovana Hari-džani. Pri delu so sodelovali vsi. Žene so nosile na glavi opeko in ves ostali material, in to v izredno velikih težah, d asi so bile suhe kot trlice. Za kosilo so jedli »čapatije«, ki so jih pekli iz moke na vročih opekah, in čebulo. Delali so tudi otroci; samo najmlajši, ki še ni hodil, je-ostal sam zase v prahu. Takšna delovna sila je seveda zelo poceni. Glavni del stroškov sta material in pre-Pri gradnji neke tovarne na Tana Road sem opazil bager j e in buldožerje. To me je začudilo, kajti še pred leti so mi pripovedovali, da se jim gradbeni stroji sploh ne izplačajo, ker je de-
Slavni tempelj Tey Mahal v Agri, 160 km od New Delhija
strukcijami. Začuda mnogo je popolnoma jeklenih tovarniških poslopij. Mnog'e tovarne že delajo, obdane so z visoko mrežo, a park med poslopji je zelo lepo urejen. Vmes so naselja delavcev in vile vodilnih uslužbencev. Ista slika se vrsti na razdalji več kot 30 kilometrov. V Indiji je strahovita potreba po najrazličnejših proizvodih; od jeklenega pohištva do cikorije, mila, sladkorja in gumbov. Potrošnja hitro narašča, a uvoz se manjša. Zato proizvode, ki jih imaš, lahko zelo hitro prodaš. Med potrošnikom in proizvajalcem je človek, vmesni člen, ki opravlja te trgovske posle; kupuje od tebe in prodaja dalje potrošniku, to je agent. To je druga vrsta ljudi, ki krasno uspeva, kopiči denar in ga nalaga v avtomobile in hiše, zlasti pa v komfortna stanovanja. Dobro stanovanje prinaša lepe dohodke, če ga oddajaš. Zato je vrednost dobrega stanovanja v zadnjih letih nekajkrat narasla. Lepega stanovanja z dobro lego v Bombayu ne dobiš več; vsako je takoj po dograditvi odkupljeno. Lepo petsobno stanovanje v hiši z liftom na Kamballa Hill stane okrog 70 tisoč Rs (8 milijonov din). Vsaka soba ima svojo kopalnico. Pri vrednosti zgradbe pa marsikaj odpade, kar je pri nas nujno. Ker temperatura nikoli ne zdrkne pod ničlo, so vse vodne instalacije kar na zunanjih stenah; okna so sicer dvojna, vendar so tla iz brušenega umetnega kamna in n'e lesena. Prevladuje beton, votle opeke pa sploh ni, saj je ni treba. Gradnja je zelo cenena. Ogledoval sem si proces gradnje na sosedni hiši, ki je bila zgrajena v dveh tednih. Kot kosti suhi kuliji so nosili pesek in opeko v pločevinastih posodah na glavah, beton so mešali
lovna sila preveč poceni. Cene delavcev se od tedaj niso spremenile, vendar igra čas čedalje večjo vlogo. Pokazali so mi tudi kamnolom, ki proizvaja drobi j e-nec za cestišče. Nobenega drobilca ali separatorja za različno granulacijo ni bilo videti. Kamenje so lomili v stenah in ga zvalili na ravnino; tam ga je drobilo kakih 3000 ljudi. Moški so ga drobili z lesenimi kladivi, ženske so drobile manjše kamenje, otroci pa najmanjše. Vsak je čepel pri svojem kupu, ki ga je obdelal tisti dan. Kapaciteta kamnoloma je bila tolikšna, da je zadoščala za vse ceste v državi Punjab.
Ceste so v Indiji zelo dobre, na vsak način pa mnogo boljše, kot bi jih pričakovali. Vse glavne ceste so asfaltirane. Robovi niso dobro napravljeni; zaradi tega nastaja zelo globok rob, kajti voda spira prst od trdega dela cestišča. Rob je nasekan in zelo nevaren za avtomobilista. Ceste niso dovolj široke — raz'en glavnih —, da bi omogočale srečanje dveh vozil. Tako si šoferji preskušajo živce, dokler gre; kdor se prej ustraši, mora s cestišča. Šoferji pa so zelo dobri in le redko prihaja do nesreč. Mnogo nevarnejše so živali, če voziš z veliko br-zino. Ker je večina živali svetih, se takšen incident po navadi bolj neprijetno konča: opravka imaš z množico sovražnih ljudi in -policijo. Če dobiš pri hitrosti 80 km pred sebe fazana, ki je zelo sveta žival, ti lahko močno poškoduje pločevino novega voza. Še nevarnejše so opice: nekoč je naš prijatelj pri Jaipuru povozil velikega opičjaka pri hitrosti nad 100 kilometrov na uro; udarec je bil tako hud, da je opičjak odletel daleč naprej. Ob truplu se je zgrnilo polno opic iz te opičje družine, ki so zagnale strašanski vrišč. Seveda pa je bila prednja stran novega Chevroleta močno zmečkana. Prav tako neprijetni so p-si, ki se pa navadno zelo hitro umaknejo na pravo stran, razen če jih ne oslepi žaromet. Ob cesti je polno povoženih živali, med katerimi so tudi telice in krave. Konjederca ali mesarja tu ni, da bi o pravem času porabil dobro meso, kajti v Indiji ne jedo kravjega mesa, marveč samo koštrunovo. Na ta način nastaja neprecenljiva gospodarska škoda, kajti prehranjevalna osnova Indije je zaradi nepravilnega izkoriščanja mesnega bogastva zelo siromašna. Ljudje imajo sicer mnogo krav, vidiš jih iz vlaka, kako se pasejo v čredah. Vendar jih izkoriščajo samo za mleko in za prodajo usnjarjem. Krave so slabo hranjene, mleko je zelo vodeno in brez okusa; kdor je navajen alpskega polnomastnega mleka, se na tega težko privadi. Tudi koža je po izjavah strokovnjakov mnogo slabša od naše, -ker ni tako bogata in hitro raščena.
Ko smo se nekoč pripeljali nazaj v Bombay s severa ter se vračali po Marine Drive ob morju, je bila glavna bombayska promenada s prekrasnim razgledom na -divji Indijski ocean natlačena z desettisočd ljudi. Iz ozkih ulic iz mesta so Se -pomikaji proti morju sprevodi ljudi, v katerih so bili -povečini le mladi ljudje in predvsem otroci. Peli so, vpili, tolk-li na bobne in plesali okrog vozička, kjer je sedel med cvetjem in zastavami kip boga Ga-neša. V tednu od 14. do 19. septembra je praznovanje boga Ga-neša, ki spravi staro in mlado na ulice. Vsi so kot ponoreli, promet se popolnoma ustavi, saj ne prideš z avtom v pol ure niti kilometer daleč. Trgovine so prazne, nikjer nihče ne dela in nihče ni žalosten. Vsi so veseli, vpijejo in so zelo razposajeni. Nad sprevodi se kade sveče in plapolajo ogenjčki dišečega lesa, ki je v Indiji zblo priljubljen, ker jim pomeni slovesno praznovanje, obenem pa preganja tudi hude duhove. Ljudje so lepo oblečeni, ,po obrazih pa
so namazani z rdečo barvo,, ki pomeni srečo in prav tako odganja zle sile. Boben udarja zamolkel, poskočen takt, po katerem praznovalci vi-soko poskakujejo, se zvijajo in vpijejo, očitno brez kakršnekoli zvteze in smisla. Cele družine hite k morju, kjer snamejo na obrežju vse desettisoče bogov, napravljenih iz gline, barve in papirja, z -njihovih prestolov na vozovih in jih p omečejo v morje, da se raztope. Bog Ganeš je oblečen v zlata oblačila, a obraz ima slonov, dolg naguban rilec mu visi na trebuh. To praznovanje traja ves teden in tedaj so vse delavnice in tovarne zaprte. Policija je preusmerila naš avto v stranske ulice, proč od obale, na kateri je bilo tedaj zbranih vseh šest milijonov prebivalcev Bombaya. Komaj se prerivamo med tisoči veselih druščin z bogovi. Mnogo družin nese svoje bogove 'kar v naročjih; otroci plešejo okoli staršev. Na križiščih imajo prednosti pred vozili. Policaji zaustavljajo promet, pozdravljajo s svojimi palicami bogove in jih snremliajo čez cesto.
Videl sem različne bogce: od majhnega, kvečjemu dve pedi visokega, pa do takšnega, ki je meril tri metre v višino in so ga peljali na kamionu, spremenjenem v kraljevski prestol.
Vprašanje praznovanja vseh naštetih praznikov je za Indijo izredno boleče. Deželi sta potrebna delo in kruh. Pravili so mi, da je 74 uradno priznanih praznikov na leto. To se spreminja po različnih državah, nekje jih je več, nekje ma-nj. Vrhuntec sem doživel v zahodni Bengaliji, kjer sem nameraval obiskati tovarno cementa v Sindriju: povedali so mi, da ravnokar praznujejo tako imenovane Puja Holidays (Pudža prazniki), ki bodo trajali od 8. do 18. oktobra. Seveda je to za uradnike zelo prijetno, ker so plačani mesečno. Drugače je z delavci, ki praznike preklinjajo, ker jim jfemljejo zaslužek. Jesti je namreč treba tudi med prazniki. V zadnjem času je vlada sklenila, da bo imelo državno uradništvo samo 23 praznikov na leto. Tudi delovni čas je bil podaljšan na 36 ur tedensko; v soboto se dela ves dan. TI ukrepi naj bi ozdravili izredno niz/ko storilnost urad-ništva in delavstva.
Podnebje Bombaya ni zdravo. Septembra je vsak dan deževalo. Ozračje je izrtedn-o vlažno, tako da je brisača čez noč popolnoma mokra. Vsa nročelja bombayskih hiš so zaradi vlage črna in umazana in prevlečena z nekakšno plesnijo. Proti tej plesnobi ni pomoči. Zato je treba zunanje stene hiš kar naprej barvati. Pravijo, da 'bi bil tisti, ki bi izumil takšen omet, da bi bil neobčutljiv za vlago, najbogatejši človek v Indiji. Doslej se še nihče ni prijavil. Ko je sonce, pa je prijetno, kajti temperatura ni visoka; vendar pravijo domačini, da je monsunsko sonce nezdravo in da je treba bežati pred njim. Kaj je pravo monsunsko deževje, ko se voda vliva z neba dobesedno v curkih, sem doživel šel'e v notra-nojsti bombayske države. Takrat sem se pa spomnil Bromfieldove knjige: Deževje prihaja.
(Nadaljevanje sledi)
Nloj ogled Litostroja
Objavljamo prispevek Božice KOLAR, učenke III. c razreda osemletke v Šentvidu, ki ga je napisala za naš nagradni natečaj, razpisan v 3. številki našega časopisa in za katerega je prejela 1. nagrado v svoji skupini.
Zelo sem bila vesela, ko sem čitala v drugi številki časopisa »Litostroj«, da lahko tudi pionirji vanj dopisujemo.
Lani sem si z mamico ogledala tovarno. Bila sem v jekl-olivarni, sivi livarni, obdelovalnici, montaži in pri gasilcih. Videla sem mnogo zanimivega.
V livarni sem videla, kako velike komade delate in kako so nameščeni žerjavi. Prav tako sem videla sušilne, topilne in žarilne peči, ki so me zelo zanimale.
Ko je mamica vprašala dežurnega pri topilni peči jeklolivame,
kakšen je postopek od topljenja do vlivanja, nama je pojasnil, da se staro železo naloži v peč, nakar spustijo v elektrode tok, ta pa do železa, ki se začne topiti. Ko je železo tekoče, ga iz peči zlijejo v ponvico, katero žerjav prinese k peči in odnese do kalupa, v katerega izlijejo razbeljeno železo.
Dežurni žarilnih peči nama je tudi povedal, da se železo naloži v voziček, iz katerega ga stresejo v peč, nato pa poženejo motor, odprejo dovode za nafto in zrak, nakar se naredi bakla in se prižgejo gorilci.
Ko smo prišli v obdelovalnico, sem se zanimala, kaj delajo s tistimi stroji. Povedali so nam, da se na stroj pritrdi določen kos, ki ga zvrtijo in se začne tako stružiti.
Ko smo prišli v montažo, sem
videla ogromne kose in žerjave. Ko je moja mamica vprašala dežurnega, čemu b-o služil neki lepo izdelan stroj, nama je razložil, da je to turbina za proizvajanje električne energije s pomočjo vode.
Nazadnje sem bila tudi pri mojem očku v gasilnem domu. On mi je razkazal alarmne zvonce, sireno, gasilsko motorko, cevi in razne aparate, ki jih rabijo v primeru požara. Želim si še ogledati tovarno Litostroj, ker vem, da imate v njej spet kaj novega.
Celotnemu kolektivu tovarne Litostroj želim mnogo uspehov!
Opomba uredništva:
V svojem prispevku si izrazila željo, da bi si rada ponovno ogledala Litostroj. Če to želiš, se oglasi kar v našem uredništvu, pa te bomo popeljali skozi tovarno in pokazali še kaj zanimivega.
PMm&> iz AnglUc
Od tovariša inž. Zvonimira Kovačiča, ki se mudi kot štipendist v Angliji, smo prejeli pismo, ki ga z veseljem objavljamo.
Uredništvo
Najprej bi Vam želel povedati, kako me je pot sploh zanesla v Anglijo.
Zgodovina sega že v lansko pomlad. Takrat je bilo naše podjetje od urada za tehnično pomoč v Ljubljani obveščeno, da je na razpolago štipendija iz angleške tehnične pomoči, in sicer s področja črpalk, ki jo je neko drugo podjetje odklonilo, ker ni imelo nikogar z znanjem angleškega jezika. Ponudbo našega vodstva podjetja sem z veseljem sprejel, saj take priložnosti za specializacijo v Angliji ne ujameš vsak dan. Potem se je vse skupaj precej zavleklo.
Šele sredi aprila tega leta me je presenetilo pismo, da želi angleška firma Holden & Rrooke takoj izvedeti, kdaj nameravam nastopiti svojo trimesečno prakso pri njej. Takrat je šlo že zares. Odločil sem se seveda za čimprej, in to iz tehle vzrokov: prvič, da ne bi stvar pozneje izpodletela, drugič zaradi angleškega podnebja in tretjič, da bi ulovil še primeren čas za počitnice po svoji vrnitvi v domovino.
Potni list sem dobil v rekordnem času — v dveh dneh. Tudi za ostald je šlo hitro od rok: angleški vizum, italijanski in francoski tranzitni vizum. Švicarji tranzitnega vizuma ne zahtevajo. Dva dni pred svojim odhodom sem se še moral oglasiti na upravi za tehnično pomoč v Beogradu zaradi dnevnic za čas potovanja. Ta »pogled na uro« v Beogradu mi je hodil zelo narobe zaradi priprav za potovanje. Zdi se mi, da bi to v bodoče lahko drugače uredili; nakazati devize na banko v Ljubljani bi bilo precej cenejše, kakor pa veljajo potni stroški in dnevnice za potovanja v Beograd in nazaj.
Potovanje od Ljubljane do Londona traja približno 36 ur. Na papirju ni veliko, vendar vam neprespana noč pusti svoje posledice. Carinski pregled na naši meji je potekel normalno. Italijani so se zanimali za cigarete. Do Benetk se je kupe izpraznil, tam se mi je pa pridružila angleška družina: oče, mati in trije otroci, z nič manj kot 13 kosi prtljage. Kakor sem pozneje zvedel, so šli za šest mesecev v Anglijo iz Južne Afrike, kjer stalno prebivajo.
Švico sem si ogledal le pri lu-
ninem svitu. V Pariz pa smo prispeli okrog osmih zjutraj. Tistemu, ki prvič potuje v Anglijo in ki še ni bil v Parizu, mora biti prav neprijetno, ker mora za smer proti Calaisu prestopiti na kolodvor, ki je na drugi strani mesta. Vendar je tukaj na izstopu iz postaje vhod M pariški Metro, ki te v nekaj minutah popelje na pravo mesto. Ker sem vožnje imel dovolj, sem si pretegnil svoje noge na kratkem sprehodu na Pigalle, četrt, ki je tako znana po svojih zabaviščih. Toda ob belem dnevu je prav taka kot vsi ostali dela Pariza, le kak prodajalec pri nas neobičajne literature te spomni na to, kje si, ko ti razkazuje svojo robo. Ta dan je bil Pariz neprijeten: vročina, nobene sapice, v zraku pa duh o izpušnih plinih neštetih motornih vozil, ki se valijo po ulicah.
Iz Pariza proti Calaisu vozita dva vlaka okoli poldneva. Eden je z vagoni drugega razreda, drugi pa samo prvorazredni. Razlika v trajanju potovanja je cela ura. Razdaljo Pariz—Calais (318 km) premeri zadnji v dobrih 3 urah, kar je zavidljiva in pri nas samo zaželena hitrost. Ker je vlak direkten, brez ustavljanja na vmesnih postajah, so v njem le potniki, ki potujejo v Anglijo. Že na vlaku dobiš vozovnico za ladjo, na katero kar prestopiš z vlaka, ki te pripelje na sam pomol. Prevoz z ladjo ne traja dolgo, morda poldrugo uro, vendar vožnja tudi ob lepem vremenu ni primerna za slabe želodce. Kmalu po odhodu ladje obvestijo obmejni organi po zvočniku o formalnostih, ki jih moraš na ladji opraviti. Ker je obvestilo samo v angleščini, nisem mogel vsega dojeti. Šele prijazen sopotnik mi je razložil, da je v podpalubju urad, kjer moram pokazati potni list in vstopni angleški vizum. Pred uradom je gneča; obrazi in govorica potnikov pa mi povedo, da so Španci, ki so zanesli nered v uradovanje. Angleški uradnik je zelo prijazen in vljuden; dobiš vtis, da te želi s svojim nastopom pridobiti, ko stopaš v Anglijo. Uradnik pritisne tudi pečat o dovoljenem trajanju bivanja v Angliji.
Čeprav je bilo sončno vreme, je bilo ozračje gosto, tako da smo opazili mesto Dover šele, ko nam je bilo že tik pred nosom. Kakor v Calaisu, je tudi tu železniška postaja kar v pristanišču. Takoj po izstopu greš na carino, kjer potnike ločijo v dve skupini, v inozemce in domačine. Dalje jih razdelijo v tiste, ki si sami nosijo prtljago, in tiste, ki jim prt-
ljago nosijo postreščki. Razen tega je še poseben pult za tiste, ki se peljejo v London s posebnim vlakom, tako imenovano »Zlato puščico«, ki odhaja iz Dovra pred vsemi ostalimi; zato je carinski pregled za te potnike najprej končan. Za vsak primer sem se tudi jaz pri pregledu zamešal med potnike, ki potujejo z omenjenim vlakom, in tako sem hitro opravil pregled. Carinikov niso zanimali niti moje cigarete, niti steklenica domačega žganja. Vprašali so le po fotoaparatu, draguljih in francoskih parfumih. Tako nisem imel nobenih težav. Po pregledu sem brž poiskal železničarja, ki mi je povedal, kateri vlak je moj. To je bilo zame važno zato, ker sem bil obveščen, da me .bo čakal predstavnik angleške tehnične pomoči v Londonu na postaji.
Angleški vlaki se ločijo od kontinentalnih. Dobil sem vtis, da so nižji. Hodnik zunaj kupejev je ožji. Kljuk za obešanje plaščev ni. Prvi razred je tak kot naš, morda za spoznanje udobnejši. Oken ne moreš odpreti kot na naših vlakih. Za zračenje je maj-hfta lina, ki jo lahko odrineš. Na stranišču me je presenetil napis, ki bi ga lahko tudi mi uvedli, namreč: »Gospodje naj dvignejo desko pri mali potrebi!« in »Prosimo, dvakrat vas prosimo, ne mečite brisač v stranišče!« Zadnji je zanimiv zato, ker so v stranišču res brisače in ker vas dvakrat prosijo. Kondukterjev pa na vlaku ni, karto ti pregleda že pri vstopu na peron in ko jo pri izstopu oddaš. Med vožnjo sem bil nekoliko na trnih, ker nisem vedel, ali me bodo v Londonu zares čakali. Ko smo prispeli in sem se postavil, kot je bilo dogovorjeno, k lokomotivi, sem že skoraj obupal. Peron se je že praznil, ko je nazadnje pristopil možakar s trakom na rokavu, kar je bilo znamenje razpoznavanja. Kar odleglo mi je. Ta me je povedel s taksijem v hotel. Kaj mi je med potjo razlagal, ne vem. Nisem ga dosti razumel — tem manj, ker sem bil resnično utrujen. V Londonu sem ostal 4 dni. Za potnike s celine bi vam povedal samo nekaj presenetljivih zanimivosti.
Stanoval sem dve minuti poti od znamenitega Hyde Parka. Prvo napako narediš, če greš v park in se sprehajaš po poti. Kot povsod v Angliji, je v parkih dovoljena hoja po travi. Poti, ki so večinoma asfaltirane, so le za slabo vreme. Seveda je v Angliji povsod dosti trave po mestih, zato ni preveč shojena. Omenil sem vreme: moje dosedanje izkušnje so znanje o angleškem vremenu postavile na glavo. V dosedanjih šestih tednih je bilo le malo dežja, morda vsega le 10 dni, sicer pa sončno, tu in tam nekoliko vetrovno in za spoznanje hladneje kot pri nas. Upam, da bom tako
HE Medvode (olje, inž. Vlado Jordan)
»angleško« vreme imel vse do konca svoje prakse.
V parkih te presenetijo sedeči oziroma ležeči parčki. Baje jih Angleži sploh »ne vidijo«. Ljudje s kontinenta pa to le opazimo. Ker se moraš napraviti Angleža, vsega navadno niti ne vidiš. Parki so najbrž najboljše sprehajališče zaljubljenih parčkov, ki jih tudi slabo vreme ali mokra trava prav nič ne motita. Ko vidiš, kar vidiš, hkrati pa opazuješ vedrost mladih ljudi po cestah, se ti vsiljuje vtis, da imajo Angležinje več smisla za ljubezen kot njihove »slabše polovice«.
Na hišah me je presenetilo, da so nekatere popleskane od zunaj z oljnato barvo. Večina starih hiš ima kanalizacijo in vodovodne cevi speljane kar ob zunanjem zidu. To je slika, ki jo pri nas vidiš samo shematično na načrtu projekta, tam pa je tako v resnici. Pri nas to ne bi bilo mogoče, že zaradi mraza ne. Ni navsezadnje prijetno, če imaš cev za odpadno vodo iz zgornjih nadstropij sneljano kar mimo svojega okna. Vsake četrt ure zašumi po cevi in če nisi tega vajen, ne moreš niti zaspati.
Seveda sem se ogledal še nekaj
Drugi, ki se je oglasil na naš natečaj, je bil mali Ante Grgan-tov, ki je v svoji skupini prejel prvo nagrado.
Kaj pomeni beseda »Litostroj«, to ve danes že vsak naš državljan. Toda, če bi ga vprašali natančneje, kaj ve o Litostroju, bi nas njegov odgovor najbrž ne zadovoljil. Proizvodnja podjetja se je v 12. letih obstoja tako zelo povečala in razširila, da je le težko slediti njenemu naglemu razvoju. Zato pa je dolžnost nas mladih, ki imamo svoje očete ali matere zaposlene v Litostroju, da čimbolj spoznamo delovanje tovarne, njene uspehe doma in po svetu ter z njimi seznanjamo svoje sošolce, prijatelje in znance. Z veseljem pozdravljamo glasilo podjetja »Litostroj«, ki je prav nam, otrokom članov tega kolektiva zastavilo vprašanje: »Kaj vem o Litostroju?«
Prvič sem se seznanil z Litostrojem ob 10. obletnici njegove-
ga obstoja. Tedaj sem si z očkom ogledal vse važnejše oddelke, in to: livarno, obdelovalnico in montažni oddelek. Najbolj sem se zanimal za turbine, ki so eden glavnih proizvodov te tovarne. Oba imenovana proizvoda ne služita samo za kritje potreb naših hidroelektrarn in podjetij, pač pa jih izvažajo celo v daljni Pakistan in Indijo. Ta izvoz pa je razen dragocenih deviz, ki jih prejme tovarna za nabavo novih strojev in naprav, tudi dokaz visoke pomembnosti, cenjenosti in vrednosti njenih izdelkov v inozemstvu.
V zadnjem času se je začela tovarna ukvarjati tudi s serijsko proizvodnjo viličarjev in Dieslo-vih motorjev. To je vsekakor velik napredek, ki ga je podjetje uspelo doseči v tako kratkem času obstoja.
Uspeh tovarne pa je v glavnem odvisen od delovnega kolektiva,
londonskih znamenitosti, med nji' mi parlament, Westminstrsko opatijo, Buchingamsko palačo in tako dalje. Toda opis tega najdeš v kakršnemkoli turističnem priročniku. Prihodnjič se rajši seznanimo oobliže z Manchestrom, kjer sem na specializaciji.
ČEMU V CVETLIČARNI?
V našem podjetju proslavljamo1 različne jubileje, praznujemo rojstva in poroke, spremljamo pokojnike k zadnjemu počitku in obiskujemo bolnike. V vseh takih primerih poklanjamo rože, ki jih često drago kupujemo v cvetličarnah. Izza zgradbe modelne mi-zame pa imamo dokaj veliko vrtnarijo, ki bi prav lahko krila vse potrebe po rožah. Potrebno bi bilo le, da se vrtnariji odobrijo minimalna finančna sredstva za nakup nekaterih plemenitih vrst rož. S tem bi prihranili precej denarja, ki ga sicer uporabimo za nakup rož v cvetličarnah.
N. M.
Kaj vem o Litostroju ?
ki se iz dneva v dan trudi za čim večjo in čim boljšo kvaliteto svojih izdelkov. To pa je možno in tedaj, če so delavci zadovoljni m spočiti na svojih delovnih mestih-Litostroj se zato trudi, da bi delovnemu kolektivu nudil možnost čim cenejšega in prijetnejšega oddiha v svojih počitniških domovih. Ne samo na morju, pač pa tudi v planinski koči na Sorici si velik del članov kolektiva s svojimi družinami nabira novih moči za delovni uspeh podjetja-Poslednja novost v tovarni Pa je glasilo »Litostroj«, ki je začelo izhajati v začetku letošnjega leta-Njegova vsebina je tako pestra in zanimiva, da bo prav gotovo ugajala ne samo nam, ki čutimo, da smo t>o naših očetih ali materah del kolektiva, pač pa tudi drugim, ki se žele seznaniti z delom v naši tovarni.
Ante GRGANTOV V. b razred osemletke
Ljubljana, Rimska 9
Leopold Šole
V španski Španiji
BORBA S KRAVO
Na vsakem lepaku, ki vabi v Španijo, na platnicah vsake brošure, ki govori o zanimivostih te dežele, sta bik in torero z rdečo krpo. Bik in torero sta na rutah, šalih, kravatah, zaponkah, celo na papirčkih, v katere je zavit sladkor ob beli kavi, in na cigaretah.
Ne smem postaviti pike, ne da bi se na kratko pomudil pri borbi z biki, tem izredno priljubljenem in razširjenem ljudskem športu, ki ima svoje favorite med biki in toreri. K slavi tor era prispevata njegova spretnost in 'ele-
Bikoborbe v Madridu
ganca, s katero se nekaj časa umika pobesnelim rogovom, dokler enako spretno in elegantno ne položi na tla rogate zverine. K slavi bika pa prispeva število torerov, ki mu jih je uspelo natakniti na rogove. Čim slavnejša sta bik in torero, ki se srečata v areni, tem privlačnejša je borba.
Tako kot vsako špansko mesto ima tudi Madrid »Plaza de to ros« z veliko areno, ki je ob dneh, ko so bikoborbe ali »Fiesta«, kakor jih imenujejo Španci, napolnjena s 25.000 navdušenimi gledalci. Takole priporočajo Američani: »Preskrbite si vstopnico vnaprej in zahtevajte sedež na senčni strani. Brž ko boste vstopili v areno, boste razumeli, čemu. Sedeli boste udobneje, če si za pe-seto najamete blazino. Dame naj ne nosijo velikih klobukov! Bodite točni, pojdite zgodaj od doma, ker ie promet okoli arene zelo živahen! Borbo dobro opazujte! Pogosto je hitra kot blisk.« Se informacija za Kranjca: vstopnina je zelo visoka!
Sezona za borbo z biki ste začne aprila in traja do oktobra. Borbe so vsako nedeljo, včasih tudi ob četrtkih. V počastitev praznika sv. Isidra, ki ga praznujejo v maju kar teden dni, prirejajo borbe vsak dan.
. Vsaka sezona ima svojega najboljšega torera. Nekateri si ohranijo to ime skozi več let, celo desetletij. Milijoni izgovarjajo s spoštovanjem njegovo ime, ki je mastno tiskano na prvih straneh Časnikov. Cene za njegove nastope naraščajo. Njegova slava je nazadnje vklesana' v nagrobnik, k.ier najde dostojno mesto tudi ime bika, katerega rogovi so premešali torerovo drobovje.
Enako ostane tudi slava posameznih bikov ohranjena za zgodovino. Njihove glave nagačijo in tozobesijo v vzpodbudo in opomin po stenah družabnih prostorov na farmah, kjer goje bike in kjer se vežbajo mladi torteri. Na Plošči pod nagačeno bikovo glavo ie pogosto več datumov in imen torerov, ki so neprevidno končali Pa bikovih rogovih, in končno še tme torera, ki je napravil konec togatemu divjaku.
Posebno znameniti borci, tako človeškega kot živalskega porekla, dobe nekaj let po slavni srar-v potem ko je že mogoče pra-vično oceniti njihov pomten in Veličino, častno mesto med ne-
smrtniki madridskega Muzeja borb z biki. Tu so ovekovečene cele generacije slavnih torerov, opisani njihovi življenjski (!) uspehi, njihov način boja in vse pomembnejše borbe do herojske smrti. Poleg neštetih portretov in borbenih scen je v muzeju razstavljeno vse .orodje, ki je bilo pomembno v življenju torerov, tako na primer meči, sablje, kopja, sulice itd. Ogledaš si lahko elegantne obleke torerov in se, na primer, globoko zamisliš ob luknji v telovniku, ki jo je prebil bik in skozi katero je torero izpustil svojo dušo.
V muzeju tudi spoznaš, da borbe z biki niso kar tako. Imajo svojte teoretsko ozadje, svoj zgodovinski razvoj! Nekateri toreri so postali posebno slavni po tem, da so borbe oplemenitili z vnašanjem novih prvin hrabrosti in lepote.
Španci pozabijo v areni na vse. Zanje sta tam samo torero in bik. Z nepopisnim zanimanjem sledijo njunim gibom, pri čemer izražajo svoje občutke z vpitjem in tuljenjem, da se arena dobestedno trese. Tujec se izgubi v valujočem morju človeških teles in nečloveških glasov. Godi se mu tako, kot stari teti na nogometni tekmi: gleda in se čudi, čemu ljudje besne, ko vendar ni videti nič posebnega. Sogledaltec Španec pomilujoče gleda na neprizadetega tujca in navadno ne reče nič. Zgodi se pa tudi, da se iz vljudnosti pridruži tujčevi neprizadetosti in z dobro .igranim zasmehom izjavi: »Kaj hočete, to je pač španska kultura!« — toda kratko zatem pozabi na tujca in je z očmi in srcem že spet sredi arene, kjfer se .preganjata bik in torero.
Vihamo navdušenje gledalcev doseže svoj vrh, ko se razdraženi bik požene v rdečo krpo. Torero mu jo spretno odmakne in v mirni, uleknjeni in elegantni drži počaka, da zdrvi žival mimo njega. To napravi torero vedno drugače in različne izvedbe imajo svoja imena, kot na priirier »naravni prehod«, »visoki prehod«, »prehod za hrbtom« itd. Borba z bikom je torej neke vrste ples, krvavi ples človeka in živali. Biku namreč že takoj po prihodu v areno, da ga bolj razdražijo, zapičijo v pleča kratke kvačkaste sulice — »bandere«. Tudi pokončanje bika v areni ali pokončanje torera — kar se zgodi le izjemoma in vedno izvte-n programa — je precej mesarsko delo.
Španci vedo, da kri moti tuje gledalce. Zato za večje zaključene družbe iz inozemstva borbe le improvizirajo, pri čemer se omejijo le na draženje živali in umikanje njenim rogovom. Takih improviziranih borb se steveda ne udeležujejo slavni toreri, niti slavni biki. Kot toreri nastopajo začetniki, namesto bikov pa — krave in še nedorasli predstavniki moškega spola.
Konference Mednarodne elektrotehnične komisije si v Madridu ne bi bilo mogoče misliti, n'e da bi organizatorji pripravili udeležencem tudi ogled take prireditve. Za soboto 4. julija 1959 so zato napovedali »Fiesta C ampera« v Los Labajos in tako-le priporočila obisk prireditve:	»Ta
praznik borbe z biki bo pokazal najbolj veselo in najbolj pestro stran španskega ljudskega slavja. Pomembnosti te zelo zanimive' igre. med katero biki n'e bodo ubiti, so gibanje, moč in izvež-banost...«
Avtobusi so nas odoeljali kakih 40 km daleč na deželo v majhno vaško areno, ki je bila ravno dovolj velika, da je sprejela vse udeležence konference. Razdelili so nam programe, tiskane na kr-nah iz blaga vseh mogo-čih barv: bele. zelene, modre, rumene itd., le rdeče ne. Poslednja barva bi bila preveč nevarna, sai v Španiji ne draži samo bikov ...
Na deželi je ljudstvo še pristno in nepokvarjeno. Zato smo čakali na začetek dobre pol ure. Ko so se culi prvi žvižgi iz nestrpne in nekoliko razburjtene množice gledalcev, je prijezdil v areno na starem konju star možak z dolgo
priostreno palico v rokah. Konj je imel zavezane oči in je bil ves zaščiten s starimi prešitimi odejami. Tudi noge moža so tičale v pločevinastih oklepih. Počasi je jezdil po areni sem in tja. Bil je »pikador«. Njegova dolžnost je, dražiti bike s kopjem — a to s slastjo, tako da jim dvakrat ali trikrat celo pusti poriniti roge v konjev trebuh. Zaradi debele obloge, ki jo ima na sebi, konj pri tem ne utrpi posebne škode, pred strahom pa ga obvaruje obveza čez oči.
Naš pikador je imel le nalogo zadržati nestrpnost gledalcev za nadaljnje pol ure, dokler se prireditev ni začela z nastopom lepega vranca in še lepše jahalke, ki sta pokazala nekaj posebnosti španske jahalne šole.
Po zasluženem aplavzu je nestrpnosti gledalcev vendarle zadoščeno: nastopi torero, takoj za njim pridivja v areno razdražena krava. Po vsej verjetnosti so jo zunaj krepko zbodli. Dvakrat, trikrat se zapodi v pikadorjeVega konja, nakar jo privabi rdeča krpa torera.
Z nič manjšo prizadevnostjo, kakor bi to napravil njen sorodnik moškega spola, skuša dobiti torera na roge. Torero se ji spretno umika. Publika opazuje, toda ne ploska njegovim umikom, ker v prizorih ne vidi — tako kot Španci — navdušujoče lepote. Pač pa požanje burni aplavz mednarodne publike krava sama, ko se naveliča zaganjati se v rdečo krpo, sklone glavo in pričnte na veliko jezo torera muliti travo ...
Bikec, ki pride v areno za kravo, je že bolj divji. Posreči se mu celo povaljati dva ali tri to-rere. Po vsej verjetnosti zato, ker jih je bedasto obnašanje gledalcev demoraliziralo, namesto da bi jih vzpodbudilo. Razen raztrganih hlač ni hujših posledic. Toreri znajo namreč prav. hitro in spretno prijteti bika za rogove. Simpatij gledalcev je zopet deležna žival, to pot bikec, ki se naveliča človeških neumnosti: to-reru enostavno pokaže zadnjo plat, gre prek arene, se postavi pred izhod in čaka, da bi mu odprli.
Borba s kravo in bikom me ni pritegnila. Menda nas je bilo kar mnogo, ki smo se vprašali: »Kdo je pametnejši?«
Prireditev se je nadaljevala z andaluzijskimi plesi in pesmimi pod jasnim, zvezdnatim nebom.
»ŽIVE NAJ VSI NARODI...«
Lepa navada, da se po uspešno zaključenem, trdem in napornem delu sede k mizi, nekaj poje, nekoliko več popije in sprosti službene gube obraza v prijateljskem pomenku na levo in desno, je na srečo doma tudi v Španiji. Tako jte konferenca v Madridu doživela svojo dostojno pik.o z zaključnim banketom, ki ga je priredila Elektrotehnična komisija Španije v univerzitetnem delu mesta. Velikanska dvorana, bolj dolga kot široka, v zgornjem nadstropju zobne klinike, je sprejela delegate s svojci vred, vse organizatorje konference in vse, ki so pri njtej kakorkoli sodelovali. Cenim, da to bilo blizu poldrugi tisoč ljudi, ki so posedli ob dolgih, počez postavljenih mizah.
Dvorana ni bila okrašena, saj je bila že sama po sebi dostojno okolje za svečano prireditev. Le ob steni so bili kakih pet metrov visoki drogovi z velikimi zastavami vseh petindvajset na konferenci sodelujočih držav. Zastave so bile razvrščene v abecednem redu po začetnicah angleških nazivov. Tako je naša zastava zaradi ipsilona dobila svoj prostor na desnem krilu med zastavama Sovjetske zveze in Španije. Španija je namreč kot gostiteljica imela svoii zastavi na začetku in koncu vrste.
Predpisana je bila večerna obleka, igrala je »banda« in na sporedu jte bilo tudi nekaj krajših slovesnih govorov, ki pa niso motili. Imel sem priložnost, da sem v štirih urah podoživel nekaj značilnosti Španije, ki so mi bile znane že od prej: vcepljanje di-
Puerta del sol
scipline, okusno hrano, odlična vina in brezmejno prijaznost ljudi. Servirali so nam čisto po vojaško. V dvorano je v gosjem redu prikorakala dolga vrsta natakarjev v frakih in belih rokavicah. Vsak drugi je nosil velik pladenj in po dva in dva sta se postavila na vogal vsake mize. Njihov vodja jte zavzel vzvišen prostor in ko so bili vsi natakarji pripravljeni in vsak na svojem mestu, je dal znamenje za začetek serviranja. Isti postopek, ki je omogočil, da so tako rekoč hkrati postregli vsem gostom, se je ponovil ob vsakem nadaljnjem obroku in tudi pri pijačah. Toida natakarji so bili navsezadnje vendarle — Španci: treba jim je bilo le malo pomežikniti ali kako drugače izraziti svojo željo —• in že si ga izven reda takoj dobil še kozarček...
Med večerjo so nam natočili razne vrste vin. Glava me zaradi mešanja ni bolela, pač pa sem se nekoliko laže in hitreje odlepil od dolgočasne zemlje in jezik se je čudovito omehčal:	brez težave
sem izvajal z njim sklopke, veletoče in druge telovadne prvine — ne glede na to, da se v materinščini nisem mogel pogovarjati. Isti nenadni učinek je doživela vsa zbrana družba ...
Zato ni čudno, če je mojega kolego in mene simpatični Španec nasproti naju ogovoril brez kakršnegakoli uvoda: »Čestitam, sijajna sta! Vidva prav gotovo nimata driske!« Bil je službeni zdravnik konference, ki nama je v nadaljnjem pogovoru zaupal, da so se v njegovi ordinaciji zvrstili skoro vsi delegati, vsi z isto boleznijo, ki je bila posledica spremembe hrane in neprevidnega uživanja ledenih pijač. — Zdravnikova izjava je bila najlepše priznanje navodilom mojega kolege, kako si ohraniš zdravje v vročem podnebju: nič mrzlega, mnogo sadja in po sončnem zahodu kozarček črnine.
Kakor pojema na podobnih prireditvah pri nas z dviganjem razpoloženja sposobnost, da bi gostje obsedeli na svojih mestih, tako je bilo tudi v Madridu: pričeli smo križariti sem in tja in ogovarjati drug drugega.
Med množico sem zagledal znani obraz uradnice iz informacijske pisarne, ki je imela na svojem delovnem mestu tablico z napisom »Ruskij jazik«. Iz radovednosti, od kod zna Španka rusko, sem jo nagovoril. Bila je po poklicu profesorica za tuje jezike, po poreklu čistokrvna Španka. Povedala mi je, da se je začela ukvarjati z ruščino že pred desetimi leti, da pa v Rusiji še ni bila.
Pogovarjala sva se tako, kakor da bi se poznala že dolgo let. Cim več sva govorila, bolj se mi je zdelo prav, da sem jo ogovoril. Kajti izrazila je svoje zadovoljstvo, da lahko govori s Slovencem in mi zaupala, da študira razen ruščine tudi — slovenščino. Pred petimi leti se ji je namreč zazdelo, da zna ruski že precej in da bi lahko začela s študijem še kakega drugega slovanskega jezika.
Izbrala si je kot posebnost jezik našega malega naroda, ki je odtlej njen konjiček. Sicer je rekla, da sta se ji ruščina in slo-
venščina pomešali in da sedaj ne zna ne enega ne drugega, vendar je bila ta izjava le izraz njene pretirane in povsem neupravičene skromnosti.
Kar mi je takoj nato zaupala, pa je preseglo vsa moja pričakovanja: v španščino prevaja našega Prešerna! V treh do štirih letih bo z delom gotova. Prosila me je, naj se ji podpišem v spomin. Vzdušje mednarodne družbe in pogled na zastave sta mi dala dobro misel: na pahljačo sem ji napisal predzadnjo kitico iz Prešernove »Zdravice«, ki se mi j’e zdela v tistem okolju najprimernejša. Bila je vzhičena! Prosil sem to, naj mi jo prečita.
Njena slovenščina je bila sicer nekoliko čudna in z negotovim naglasom, toda prepričal sem se, da je besedilo dobro razumela. Govorjene slovenščine pa ni povsem razumela, niti ni mogla slovensko kaj prida govoriti, saj je vsako besedo dolgo iskala. — Ta ugotovitev seveda niti najmanj ne zmanjšuje spoštovanja do znanja in prizadevanj gospodične Marije Frančiške del Castro, saj je znano, da pri ljudeh, ki se uče tuj jezik samo iz knji", pasivno obvladanje jezika neverjetno prehiti sposobnost njegove aktivne uporabe.
Toplo mi je bilo pri srcu, ko sem tako daleč od doma in tako nepričakovano naletel na oboževalko našega velikega pesnika. Njeno ime sem prinesel v Ljubljano in jo povezal s strokovnim društvom, ki bi ji lahko pomagalo pri njenem prizadevnem delu.
Odkljukal sem poslednjo pripombo na robu službenega poročila. Zaključujem s kramljanjem. Adi os Španija, adios Madrid! Rad se bom spominjal toplote sonca in lepote mesta, najraje pa prijaznosti tvojih meščanov! — Pozdravljeni bralci, ki sem vam posredoval svoje bežne vtise in doživetja! Nabrali so se tako rekoč mimogrede; zato ni popolno, kar sem povedal, -in morda sem se tu in tam celo zmotil. Upam, da sem nekaj vendarle dosegel: Španija bo tudi vam odslej vsaj za las manj —■ španska.
Prodajalka pred »Toboganom«
Zakaj težave v mladinski organizaciji
2e dalj časa vlada med delavci v našem kolektivu mišljenje, da mladinska organizacija pri nas nima več pravega vpliva na svoje člane, da njeno delo šepa in da je organizacija samo na papirju. Zal so takšna mišljenja deloma pravilna in je prav, da o tem napišemo nekaj vrstic in osvetlimo položaj tudi v našem časopisu.
Mladinski komite v našem kolektivu že dalj časa išče vzroke za nedelavnost in jih, kolikor je mogoče, tudi sproti rešuje, vendar glavnega vzroka za neuspeh ne more odpraviti, ker vedno naleti na često nepremostljive ovire. Trenutno je v kolektivu približno 800 mladih delavcev do 25 let starosti. Od tega jih je približno 430 vključenih v mladinsko organizacijo.
2e dejstvo, da je organizirana samo polovica vseh mladih ljudi, je precej porazno, če pa ugotavljamo, da resnično delajo samo mladinski komite in nekateri predsedniki aktivov EE, potem je ta ugotovitev še bolj žalostna, in kje je torej -krivda?
Mladinski voditelji so si enotni
v tem, da je krivda predvsem v njihovem delu samem. Doslej niso uspeli združiti teh mladincev v enotno organizacijo s sposobnim vodstvom na čelu, zakaj delo te organizacije je tako enolično, da sčasoma mladinec ne vidi v njem nobene privlačnosti več. Mladinski voditelji so tako ozko vezani na proizvodnjo, da praktično ne morejo iskati novih poti pri vzgajanju mladine. Če vzamemo za primer naš KMP in
njegovo delo sedaj in pred letom dni, ugotovimo, da same še životari, čeprav so ga postavljali še pred letom dni za vzgled vsem podobnim klubom v Jugoslaviji. Ljudi med »štiri zidove« ne spravimo več, drugih možnosti pa trenutno nimamo. Mladina je sita raznih predavanj in diskusij. Treba ji je nuditi nekaj novega, a tega mi zaenkrat ne zmoremo. Takšne in podobne odgovore dajejo voditelji tega kluba s pripombami, da komaj čakajo raz-rešnice. Iz istih razlogov je povsem zamrlo ideološko politično delo. Novoustanovljeno športno društvo »Litostroj« nas je rešilo skrbi, -kako omogočiti mladini izživljanje pri športu. Kulturno-prosvetno delo je v pretekli sezoni nekoliko zaživelo. 2e letos spomladi pa tudi žalostno zamrlo. Prav je, da sedaj ponovno obsodimo sindikalni odbor podjetja, da je za vodstvo raznih igralskih in podobnih kulturnih skupin nujno potreben plačan učitelj, ki ga lahko vsak trenutek pokličemo na odgovornost.
Povezava TK LMS v Litostroju s tovarniškim odborom sindikata
šega človeka v tem ali onem odboru, ki odgovarja za to ali za ono stvar. Mladi ljudje pa so, kakor povsod drugod, tudi pri nas potrebni učenja in pridobivanja izkušenj. V večini primerov pa so njihovi predlogi in ugotovitve že v kali zatrte in odbite brez zadostne obrazložitve. Jasno je, da na ta način mladi ljudje izgubljajo voljo do dela in tudi prenehajo delati. Vodstvo mladinske organizacije je v resnih skrbeh, kje dobiti ljudi, ki bodo lahko v bodoče vodili to organizacijo. 2e letos lahko ugotavljamo, da je bila polovica članov TK naknadno kooptirana, ker voljeni člani niso hoteli več delati. Prav ti kooptirani člani pa že sedaj komaj čakajo razrešnice. Reševanje teh in nešteto drugih podobnih problemov je zelo težko prav zaradi tega, ker tudi osnovne organizacije ZK v nekaterih EE ne polagajo dovolj pozornosti delu mladih. Ne samo to. Dogajajo se
primeri, da jim delo celo otež-sočajo.
Vodstvo mladinske organizacije je doslej na razne načine poskušalo nekako reševati probleme, tako da se je celotni komite spuščal v majhne probleme po aktivih, probleme, ki bi jih morala rešiti mladinska vodstva posameznih EE. Jasno je, da to delo ne more roditi dobrih večjih plodov in je zato nujno potrebno:
1.	da se da TK LMS večje možnosti za vzgojo svojih kadrov in
2.	da osnovne organizacije ZK in sindikalna podružnica posvetijo večjo pozornost delu mladih Litostroj čanov ne samo v proizvodnji, temveč tudi v prostem času ter pri uvajanju v samoupravne organe.
Napačno je mišljenje, da mladi delavci ne prenesejo kritike. Nasprotno. Neštetokrat se slišijo opazke, da se na delo mladih niti toliko ne gleda, da bi se kdo našel in ga skritiziral. Mladi Litostroj čani so voljni delati, če se njih delo pohvali ali pa kritizira. Mi vsi se na napakah učimo in
mladina se tega zaveda. Dajmo mladim čimveč dela pod zdravimi pogoji in uspeh dela ne bo izostal. Taki in podobni problemi se ne pojavljajo samo v Litostroju, temveč se z njimi -ukvarjajo mladinske organizacije v vsej občini. Prapor ObK LMS Ljubljana Šiška, katerega so si mladi Litostroj čani letos že drugič priborili, priča o tem, da le ni vse tako slabo, kakor je na prvi pogled videti. Res pa je, da sedaj dela samo mladinski komite s pomočjo redkih posameznikov. Kakor hitro pa bomo mladim Litostroj-čanom nudili večje možnosti in jih skušali bolje razumeti, takrat bomo od njih tudi več zahtevali-Mladina Litostroja je že večkrat dokazala, da je vredna zaupanja in prav bo, če ji bomo tudi v bodoče več zaupali.	F. R.
(Op. ur.: Menimo, da je pisec teh vrstic načel pereče vprašanje, ki bi ga bilo potrebno čimprej in čimbolje urediti in vabimo vse prizadete, da tudi .oni napišejo odgovore in svoje objektivne pripombe k delu mladine v našem kolektivu.)
I
7 športnih intervjujev
in TK ZKS je zadovoljiva. 2al pa tega ne moremo trditi tudi za osnovne organizacije v EE in za mladinske voditelje v EE. Nekdanje mišljenje o zapostavljanju mladine je odpravljeno, kar smo dosegli tako, da so v vse odbore in komisije postavljeni tudi mladi delavci. Mladinski komite pa ugotavlja, da so se s tem korakom vse druge organizacije nehale brigati za probleme mladine z izgovorom, češ saj imate va-
V NAŠEM ŠPORTNEM DRUŠTVU SMO NA SOLIDNI POTI — VKLJUČITI PA BO TREBA ŠE VEČ ČLANOV — ŠE VEDNO PRIMANJKUJE DENARJA — VEC RESNOSTI PRI TRENINGIH
Ni dneva, ko se v Litostroju ne bi govorilo o športu in športnikih. Celo tiste pol ure odmora, ki je sicer namenjen za malico, uporabljajo naši športniki za »Velika tekmovanja«. Zanje jim služi miza v pisarni, cesta za tovarno, podolgovat kos pločevine

onima
ROJSTVA
ali pa žoga iz cunj. Seveda pri vseh teh tekmovanjih ne manjka tudi navijačev, ki včasih na vse grlo navijajo za svoje »ljubljence«.
Če jih človek gleda, jih mora biti vesel, saj v največji meri razvijajo družabnost in medsebojno povezanost, ki smo jo marsikdaj pogrešali. To je tisočkrat več vredno kot tisti odpadni kos železa, ki so ga uporabili za izdelavo keglja ali krogle.
® ® ®
Marija Blatnik dečka, Viktorija Otrin deklico.
Dne 11. avgusta 1960 nas je nenadoma zapustila Slavka Gri-žon, ki je bila zaposlena v kuhinji internata IKŠ. Rojena je bila 18. VI. 1925, v Litostroju je bila zaposlena od letošnjega februarja.
PRIŠLI
Mladim mamicam ob veselem dogodku'kolektiv iskreno čestita.
Marija Zavec, Vida Brane, Franc Vučko, inž. Anton Kovič, Leopold Rakar, Angelca Kotar, Bogdana Mihelčič, Anton Frelih, Ivanka Ješe, Frančiška Koprivec, Otmar Bedenk, Stanislav Mauer, Janez Primožič, Stanislav Jesenovec, Nikolaj Sutlič, Jernej Sitar, Andrej Pogorelc, Alojz Pajk, Rok Hruško, (Kero) Ante Ke-ro, Anton Turenšek, Alojz Gregorčič, Matija Planinšek, Franc Boršt-nar, Anton Grabnar, Jože Kotnik, Cveta Zevnik, Peter Sveček, Anton Juhant, Mihael Rac, Gligo Novakovič, Branko Dejanovič, Janez Golob, Alojz Planinšek, Karel Kocjan, Ivan Vidic, Anton Grandovec, Ciril Kogovšek, Viktor Vodnik, Edvard Do-
Peter Kragelj, Ivan Knez, Jože Eržen, Karel Sest, Ivan Murgelj, German Marolt, Ludvik Smole, Anton Krakar, Anton Klander, Salik Gažič, France Grivec, Martin Pernek, Jože Svenšek, Martin Pučko, Leopold Knez, Janez Krese, Franc Zorec, Anton Sladič, Franc Klander, Mihael Trstenjak, Anica Pintar, Alojz Gutman, Franc Gutman, Olga Maučec, Joža Zakrajšek, Anton Lovše, Jože Brezar, Karel Ferčak, Marjan Pesek, Jože Slapšak, Anica Bukovec, Franc Vidmar, Nedžo Dragujevič, Sergej Berginc, Anton Smrekar, Emil Novak, Anton Fortuna.
OBJAVA
INDUSTRIJSKE ŠOLE LITOSTROJ
ODŠLI
Industrijska šola Litostroj objavlja naknadni vpis v I. letnik v šolskem letu 1960-61 za poklica livar in modelni mizar. Prednost imajo kandidati iz Ljubljane in bližnje okolice v starosti od 15 do 17 let. Učenci prejemajo med šolanjem denarne nagrade v znesku do 6.000 dinarjev na mesec, kar je odvisno od poklica, letnika in učnega uspeha. Vp"sova-nje je vsak delavnik od 8. do 12. ure do vključno 31. avgusta 1960. Vse nadaljnje informacije daje uprava šole, Ljubljana, Djako-vičeva 53, telefon 39-011, interno 417.
Uprava šole
Še bolj pa smo lahko veseli no-vostanovljenega športnega društva, v katerem se lahko udejstvuje prav vsak član našega kolektiva. Kaj bi ponovno govorili o vzrokih razpada starega društva in o takratni fuziji s ŠD »Ilirijo«, o uničenem in zanemarjenem inventarju in o hudi krvi zaradi vsega tega. Govorimo raje o položaju, kakršen je nastal s ponovno ustanovitvijo tako potrebnega športnega društva, ki bo dostojno reprezentiralo barve našega podjetja.
Poslušajmo, kaj nam pravi najaktivnejši odbornik in tajnik novega športnega društva »Litostroj« tovariš Bojan ŠTINE:
»Predvsem smo lahko veseli športnih sekcij, še posebej pa športne vneme, ki jo kažejo mladinci naše Industrijske šole, od koder pričakujemo svežih, že iz-vežbanih moči za naše društvo. V načrtu pa imamo tudi vključitev mladine s terena, katerih starši so zaposleni v našem kolektivu. S športnimi tekmovanji se nameravamo povezati tudi z drugimi kolektivi. Naše društvo mora nuditi razvedrilo vsem. V njem mora sleherni član našega kolektiva najti tisto sekcijo, za katero čuti največ veselja. Ne smemo in ne bomo dajali prednosti samo nekaterim sekcijam.
ZAHVALA
Ob nenadni in hudi izgubi svoje žene Slavke Grižon se naj-iskreneje zahvaljujem vsemu delovnemu kolektivu Litostroja, delovnim tovarišem, zastopnikom uprave podjetja, organom samoupravljanja in družbenih organizacij, ki so pospremili pokojnico na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujem litostrojski godbi, kakor vsem darovalcem vencev, govorniku tov. Ljubu Božiču in vsem drugim, ki so nam z besedo lajšali hudo bol. Najtopleje se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji, ki je organizirala nabiralno akcijo za pomoč moji družini. Enako se zahvaljujem še vsem prijateljem in znancem, ki so me ob tej nesreči podprli in me tolažili.	Ivan Grižon
Alojzija Serdoner, Vilma Jurečič, Marija Kobal, Božidar Magajna, Ivana Zavrl, Aleksander Kitanovski, Frančiška Osredkar, Julij Forkar, Mumln Dautovič, Stane Vidmar, Alojz Peklaj, Martin Horvatinovič, Milan Klobučar, Jakob Kralj, Anton Laznik, Franc Laznik, Budja, Jože Terpinc, Radomir Jovanovič, Ivanka Horvat, Ivan Grame, Franjo Jakim, Ivan Hajdinjak, Ivan Marič, Alojz Marič, Uroš Gros, Jože Blatnik, Jožef Kenje, Angela Ambrožič, Mitko Cevgini, Marija Dolinar, Svatislav Petronijevič, Jože Urbanija, Hasan Berganovič, Marija Ramič, Jože Zrimšek, Marjan Kovačič, Zivorad Cekovski, Drago Soltič, Jože Ivič, Franc Matevžič, Marija Bregant, Stje-pan Zadrovec, Leopold Glavan, Bo-risav Lazič, Ludvik Zadel, Janez Zabukovec, Marjan Planko, Olga Ma-učeč, Jožo Kupčerič.
Š A H
Občina Šentvid je v počastitev svojega občinskega praznika dne 20. VII. tega leta organizirala razna športna tekmovanja — med drugim tudi šahovski brzoturnir.
POROKE
Izrabite ugodnosti, ki Vam jih nudi podjetje v posezonskem času!
Cena penziona v tem obdobju znaša za člane našega kolektiva od 180 din v Selcah, do 250 din v Fijesi!
Dne 30, julija sta se poročila Karel Magdič iz montaže in Drago Tkalec iz mehanskega laboratorija; 2. julija Kristina Vratič iz transportnega oddelka; 23. julija Niko Kobal iz EE dizel motorjev; 16. julija pa Martin Marič iz transportnega oddelka.
Vsem mladoporočencem na novi življenjski poti iskreno čestitamo.
Turnirja so se udeležile ekipe iz občin: Črnuče, Bežigrad, Vič, Šiška in Šentvid. Občino Šiška je zastopala ekipa Litostroja.
Končni vrstni red tekmovanja: prvo mesto je zasedla ekipa občine Šiška s 17 in pol točke, drugo ekipa občine Črnuče z 11 točkami, tretje ekipa občine Bežigrad z 9 in pol točke, četrto ekipa občine Vič s 4 točkami in peto ekipa občine Šenvid s 3 točkami.
Ekipa občine Šiška (Litostroja) si je izbojevala zelo dober rezultat, saj je dosegla 87,5 % možnih točk.
Za osvojeno prvo mesto je prejela lep pokal in diplomo.
Ekini Litostroja k uspehu čestitamo in ji želimo, da bi nas tudi v bodoče častno zastopala.
Pripravljamo seznam nesreč, iz katerega bo razvidno, koliko se je ponesrečilo delavcev, ki goje šport, in koliko je med njimi nešportnikov. Pri teh nalogah bo imelo veliko vlogo vodstvo društva, ki bo moralo skrbeti za pravilno vzgojo svojih . članov. Ti pa bodo morali v okviru svoje sekcije odgovarjati vodstvu društva. Seveda se šport začenja pri opremi. Razumevanje in vnema naših članov za nabavo športnih rekvizitov se je pokazala že pri prostovoljnih delovnih urah, ki so jih opravili v ta namen samo v metalurških obratih v vrednosti 200 tisoč din. Vrednost dela vseh pa gotovo presega milijon dinarjev. Denar, ki smo ga dobili od tovarniškega sindikata (450 tisoč dinarjev), smo po ključu razdelili na vse sekcije. Začetek našega organiziranega dela in nastopov je dober. To je bilo videti na doseženih uspehih tekmovanj v samem kolektivu, med športnimi enotami in v rezultatih, ki smo j'h dosegli z drugimi kolektivi v počastitev Dneva mladosti oziroma v občinskem merilu.
Predsednik nogometne sekcije tovariš Rihard MUŽIČ je ponosen na svoje igralce in štiri aktivna moštva. Kako tudi ne bi bil, saj igralci vestno trenirajo, hkrati pa prispevajo finančna sredstva tudi sami, če se za to pokaže potreba. Igrali so že z nekaterimi ljubljanskimi kolektivi, od zunanjih pa z »Motorjem« iz Škofje Loke in pred nedavnim s ŠD »Jedinstvo« v Ogu-linu. Vsekakor je treba take stike z drugimi društvi, zlasti pa še v drugih republikah, pozdraviti-Ker imajo nogometaši vse pogoje za trening (igrišče, garderobe, kopalnice) in požrtvovalne igralce, lahko v prihodnosti pričakujemo, da bodo postali kandidati za vstop v SCL.
Kapetan kegljaškega moštva Mate LEMIC je povedal, da so se razvili iz »pisarniških« namiznih kegljačev. Ker nimajo lastnega kegljišča, gostujejo pri ŠD »Ilirija«, vendar menijo, da bi bilo treba skupaj z IKŠ čin»-prej urediti novo kegljišče, da bi pridobili še druge dobre kegljače, ki so zdaj raztreseni po drugih ljubljanskih društvih. Na okrajnem prvenstvu so v svoji skupini »plavih« dosegli III. mesto, prvega maja in v počastitev Dneva mladosti pa so premagali klub JLA — Borec in zasedli II. mesto.
Tovariš Milan DEKLEVA, ki je najbolj aktiven balinar, toži nad športnimi tovariši, češ da premalo in neredno trenirajo. Z rednimi treningi bi na tekmovanjih dosegli še boljše rezultate, čeprav smo lahko zadovoljni z njihovimi dosedanjimi dosežki! na prvenstvu ljubljanskega okraja so dosegli od 17 nastopajočih klubov 4. mesto, na republiškem 5. in 6., na sindikalnem prvenstvu pa 1. mesto! Tako kot pri kegljačih, je tudi pri njih najbolj pereče vprašanje ureditev primernega igrišča in nabava krogel.
Namizni tenisači so med najstarejšimi športniki v Litostroju-To sekcijo, ki se je prav tako kot druge priključila v svojo naravno sredino, vodi uspešno Ignac KONIČ, ki upa, da se bo sekcija pod predsedstvom toV-Milana Špolarja dobro razvila-Za vzgojo kvalitetnejšega naraščaja so poslali svojega člana Ivana HUDOLINA na enomesečni trenerski tečaj na Bled. Njihova želja je, da bi trenirali še naprej z Ilirijanci«, ker imajo ti lepo dvorano.
Uspehi: imajo pionirja, ki brani III. mesto v Sloveniji, mladinca, ki je v vrsti desetih najboljših, članska ekipa pa brani VI. mesto.	.
Tovariš Jože ROBNIK, ki vodi odbojkarje, je mnenja, da se ta športna panoga prepočasi razvija-čeprav imajo na razpolago igfl' šče in potrebne rekvizite. MeU odbojkarji ni prave resnosti, kaf seveda ovira napredek. Le v al'
scipliniranosti in treningu je m°
vsake sekcije oziroma društva-Na tekmovanjih dosegajo nas odbojkarji druga in tretja mesta-
Mavil
Dobimo sodobno cesto Iščemo ustrezen naslov
Že večkrat smo v našem časo-0 iu objavljali razprave z zborov 'livcev, na katerih so volivci a Sevali, naj se čimprej pri-* z ureditvijo Celovške ceste, l’ ®ebno še na odseku od gostil-° * 5 6 7 * * * 11 Keršič do mestnih blokov.
-* Zadnje tedne pa prebivalci Ši-
ške ugotavljajo, da je občina pričela z obširnimi deli na tem odseku ceste. Za gradnjo nove moderne ceste je že skoraj porušenih 17 stanovanjskih hiš z 42 stanovanji. Občina je pravočasno preskrbela vsem tem stanovalcem druga, boljša stanovanja,
med katerimi je tudi podjetje Litostroj odstopilo občini 3 stanovanja za dobo šestih mesecev.
Vsa trasa nove ceste je dolga en kilometer. Cestišče v širini 12 metrov bo aslfaltirano. Na obeh straneh cestišča bo zelen pas v širini 1,8 m, steza za kolesarje v širini 2,10 m in 3 m široka pot za pešce.
S preureditvijo ceste bo ukinjen za vozni promet del Vodnikove ceste pri stari cerkvi in bo nov dohod po Tržni ulici na Celovško cesto. Dohod na Bellevue bo po novo zgrajeni cesti nasproti gostilne Keršič.
Nova Vodnikova cesta bo priključena na Celovško cesto tudi na Jami, kjer bo možen prehod v Denikovo in Aleševčeva ulico.
Tudi trolejbusne postaje bodo deloma na drugih mestih, in sicer pri Ruski ulici, pri Gasilski ulici in pred poslopjem občine.
Hkrati bo s preureditvijo tega dela Celovške ceste zgrajen nov kanal od Uniona do postaje Ljudske milice.
Občina se je obvezala, da bo ta odsek ceste zgrajen najkasneje do 29. novembra 1960, ko bo svečano otvoritev ceste. Z ureditvijo te ceste bo možen nemoten in varen promet po tej najbolj prometni cesti v Ljubljani. Saj je bilo lansko leto v občini 139 prometnih nesreč, in od tega samo na Celovški cesti 90 odstotkov. S sedanjo ureditvijo ceste se bo to nevzdržno stanje znatno izboljšalo in bo ta predel mesta Ljubljane pridobil tudi na svoji lepoti.
Vse člane kolektiva vabimo, da sodelujejo pri določevanju imena za novo društvo, k’ bo imelo nalogo, da zbira med člani prispevke za izplačilo primernega zneska svojcem umrlega člana.
Pripravljalni odbor, ki je že pričel s svoj m delom, pripravlja osnutek pravil društva in zbira člane, ustanovni občni zbor bo še v tem mesecu.
Iz osnutka pravil društva je razvidno, da bo vsak član plačal 100 dinarjev vpisnine in v primeru smrti člana društva še prispevek 20 dinarjev. Član društva pa ni lahko samo član kolektiva, temveč tudi njegova žena, če jo elan prijavi in vplača zanjo pripadajočo vpisnino.
Vsa podrobnejša navodila o delovanju tega društva bodo razvidna iz osnutka pravil društva, ki ga bodo prejele v razpravo vse sindikalne podružnice podjetja. Na njihove pripombe bo potem pripravljalni odbor dokončno sklepal o delu.
Uredništvo našega časopisa to akc jo pripravljalnega odbora vsestransko pozdravlja in se je
iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuijiiuiiiiiiiitiiuiuiiiiiiiiuiiiuimiiiiuiiiiuiiUHi
Litostrojčan
Vpiši se v Društvo zavarovancev za primer smrti. S to toplo človeško potezo boš marsikateri družini olajšal ogromne izdatke ob smrti družinskega člana. Morebiti boš jutri tudi ti hvaležen kolektivu.
miiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiimimiiiiiHiiiiiiiiiimimiiimii
zato odločilo, da razpiše posebno nagradno tekmovanje med člani kolektiva in določilo nagrado v znesku 1.000 dinarjev.
Vsak član lahko pošlje svoj predlog v uredništvo časopisa Litostroj, najkasneje pa do 29. avgusta 1960. Posebna komisija bo potem o predlogih razpravljala in izbrala najboljšega.
Pričakujemo, da bodo vsi Litostrojčan i postali člani tega društva in da bodo polnoštevilno sodelovali pri nagradnem tekmovanju.
ta u&tažki Mo*
Od tovariša Jožeta Urbanije, ki služi vojaški rok na Reki, smo prejeli naslednje pisemce, ki ga skoraj v celoti objavljamo:
»Tovariške pozdrave pošilja celotnemu kolektivu nekdanji delavec :iz pločevinarne, sedaj vo-jak-učenec avto šole na Reki. Kot novinec v vojski sem popolnoma odrezan od civilnega ž vij en j a in ne dobim nobenih zanimivih vesti iz Slovenije, še manj pa iz tovarne, v kateri sem delal. Kot nekdanjega člana kolektiva me zanima vsak napredek tovarne, zato bi Vas prosil, če Vam je možno, da mi pošiljate časopis »Litostroj« na moj sedanji naslov.
Kolikor bi ugodili moji želji, se Vam v naprej zahvaljujem.«
Tovariški, vojaški pozdrav
Jože URBANIJA
IZ SNOVANJA IN DELA DRUGIH

f jeseniški »Železarni^« so v I. tro-esečju letošnjega leta izpolnili pro-^°dni načrt s 103 %, a bi ga še bo-Če ne bi začeli z remontom težke 'ge. v primerjavi z lanskimi prvi-' Petimi meseci so do konca maja Jpali 7.798 ton več blagovne proiz-?nje, kar se odraža v primerjavi Jenskim prvim polletjem v 13 do /o večjih prejemkih.
Naša tovarna
j. Metalni — tovarni konstrukcij, “inih naprav, poljedelskih strojev ‘'varni — v Mariboru so za Dan 'fjev 13. julija razdelili med šo-e 100.000 dinarjev nagrad.
1
iUfcmik
5ted nedavnim so v »Uljaniku« v )9U slovesno odprli nov Delavski )S' v katerem je delovni kolektiv ji* prostore za kulturno in družbe-‘ivljenje. V novi zgradbi bodo na-Stili med drugim tudi Društvo in-jtjev in tehnikov, sprejemnico, Oferenčno dvorano, čitalnico, ku-nlo in bife.
Rade Končar
Podjetju »Rade Končar« v Za-°U predlagajo, da bi organizirali domačijski center, ki bi vodil spi-. oziroma arhiv vseh važnejših sodkov, naslovov, tehničnih podat-V’ .izdelanih strojev in podobnega.
>stem podjetju so za izobrazbo )«Vcev uredili tri učilnice, kmalu i “odo zgradili tudi posebno poslop-JJh bo stalo okrog 60 milijonov di-fJev, v katerega bodo vselili Cen-Za izobraževanje delavcev.
tovarni tiskanega blaga v Kra-l5, do 31. maja 1960 izvozili twj500 tekočih metrov blaga v vred-1 157,973.000 deviznih dinarjev.
Bančni vestnik
- nedavnim so bančni .uslužben-1, ybrll svoj novi klub. Računajo ‘tihi ^ bodo v kratkem uredili svoj 1 bančni muzej.
11 j a š liv
še v začetku letošnjega leta je bilo v Železarni Iljaš 45 % nekvalificiranih delavcev. S pomočjo različnih seminarjev, predavanj in tečajev je od marca do junija t. 1. opravljalo izpite za kvalifikacijo 700 delavcev.
Da bi izboljšali delovne in življenjske pogoje v podjetju so razpisali nagradni konkurs (50.000 dinarjev), s katerim se nagradijo vsi predlogi za izboljšanje proizvodnega procesa, organizacijo dela, odstranjevanje sedanjih težav in iskanje novih možnosti za ustvarjanje ugodnejšega življenja in dela v podjetju.
« I A » I l O	H U»L*IHQKQ>a » 4 | >
V Istrskih premogovnikih Raša so ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja odprli posebno razstavo, ki kaže zapisnike, sklepe in druge akte organov delavskega samoupravljanja. S fotografijami pa so prikazali posamezne važnejše dogodke iz dela in razvoja organov samoupravljanja.
MTT
Tovarniška psihologinja Mariborske tekstilne tovarne je pričela psihološko analizirati posamezna delovna mesta v podjetju. Na podlagi njenih podatkov bodo delavce premeščali na tista delovna mesta, kjer bi po svoji fizični in psihični konstituciji lahko dosegali najboljše uspehe. (Po podatkih ameriške vojne industrije so med drugo svetovno vojno z analizo delovnih mest v Ameriki prihranili okrog 70 •/• sredstev in ljudi.)
Harman
Zaradi visokih cen surovine, brezobzirne konkurence na tržiščih, drage delovne sile, ogromnih vzdrževalnih stroškov poslopij in. zastarelega tehnološkega procesa so se v ljubljanski tobačni tovarni odločili, da bodo prodali vse odvečne zgradbe in rekonstruirali ter modernizirali tehnološki proces.
Gradisov vestnik
Glasilo delovnega kolektiva podjetja »Gradis« sporoča, da razdelijo med člane njihovega kolektiva po vsej Sloveniji okrog 4.400 toplib obrokov.
Mi smo slovenski pionirji
V prijaznem mestecu Pagu na otoku Pagu uživa lepote morja že tretja izmena po sto otrok, med katerimi je tudi precej otrok iz litostrojskega terena.
Zveza prijateljev mladine v občini Šiška in oddelek za socialno varstvo in ljudsko zdravstvo Ob LO Ljuibljana-Šiška sta namreč z velikim trudom in voljo organizirala za letovanje predšolskih in šolskih otrok tri letovišča na Pa-
gu, v Poreču in na Srednji Dobravi.
V treh izmenah po tri tedne v času od 24. junija do 27. avgusta bo preko 900 otrok letovalo ob našem sinjem Jadranskem morju in v prelepi Gorenjski. Na svežem zraku, ob okusni in izdatni hrani si bodo otroci okrepili zdravje in tako ogoreli, da jih njihove mamice niti poznale ne bodo, ko se bodo vrnili domov.
^Ii2WI1U
g/ntiU d*I&o*ttQa ktUiduta iuduitodi* aiato*.
Do konca prihodnjega leta bodo v tej industriji obutve v Kranju zgradili za svoje delavce 34 novih stanovanj.
Varteks
V Varteksu — Varaždinski tekstilni tovarni — bodo v kratkem pričeli s poskusnim obratovanjem sušilnice volne. Vsako uro bodo v novi sušilnici lahko posušili 250 kg volne.
Jugovimi
V Tovarni plastičnih mas in kemičnih proizvodov v Kaštel Sučurcu so izdali tiskan Pravilnik o nagrajevanju po kompleksnem učinku ter Pravilnik blagajne vzajemne pomoči sindikalne podružnice Jugovinil.
17. in 18. avgusta francoski film SLEPAR
19.,	20. in 21. avgusta ameriški barvni cinemascope film ČLOVEK, KI GA NI BILO
22. in 23. avgusta italijanski barvni film VSTAJENJE
24.	in 25. avgusat Jugoslovanski cinemascope film TRI ANE
26.,	27. in 28. avgusta ameriški barvni film VALENTINO
29. in 30. avgusta angleški barvni’ film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN
31. avgusta in 1. septembra italijanski film RIMLJANKA
2.,	3. in 4. avgusta angleški barvni cinemascope film GLOBOKO MODRO MORJE
5. in 6. septembra ameriški film 12
JEZNIH MOŽ
7. in 8. septembra grški film PONAREJENI ZLATNIK
9.,	10. in 11. septembra ameriški barvni cinemascope film NEPOZNANI JE PRIŠEL
12. in 13. septembra jugoslovanski film TRI KORAKE V PRAZNO
14. in 15. septembra poljski film LIKVIDACIJA
V mesecu septembru pričnemo z
rednim predvajanjem matinej, ki bodo vsako nedeljo ob 10. uri.
NAS PROGRAM V SEPTEMBRU:
4. septembra slovenski film KALA
11. septembra barvna risanka SNEŽNA KRALJICA
18. septembra slovenski film V SONCU VIŠIN
25.	septembra barvni film LEPO JE BITI MLAD
Iz Raj lovca v Bosni sta se nam oglas la vojaka Stane KAVČIČ in Jože BAJEC. Takole pišeta:
»Sva pri letalcih v Rajlovcu, za sedaj še regruta, drugi mesec pa bova premeščena drugam. Časopis ,Litostroj’ prejemava z velikim veseljem, saj iz njega razbereva, kaj se godi v tovarni in njeni okolici. V prostem času se ukvarjava s športom ali pa ob radiu poslušava (lepe slovenske pesmi.
Pozdravljava celotni kolektfv Litostroja, še posebej pa delovodjo Marijana KRIŽNARJA in Lada ŽIROVNIKA. Vsem skupaj pa želiva še večje delovne uspehe in tovarištvo v podjetju.«
S Teto v ega v Makedoniji se nam je oglasil Anton Laznik — vojak, ki želi prejemati naš časopis, saj ga kot sam piše, seznanja z vedno svežimi novicami iz podjetja.
Načrti ljudske tehnike v Šiški
Na nedavni seji društva Ljudske tehnike v Šiški so sklenili, da bodo s pričetkom novega šolskega leta organ zirali več tečajev, za katere je med mladino in pionirji veliko zanimanje. Tečaji bodo združevali fotoamaterje in radioamaterje, prijatelje tehnike snemanja in prikazovanja filmov, lutkarje-modelarje in podobno. Mladi filmarji 'z Šiške se nameravajo udeležiti tudi festivala kratkih filmov, ki bo od 4. do 6. septembra letos v Beogradu. Za to priložnost so posneli krat-kometražni film »Mladina med NOB.«
Deset vprašanj za en odgovor
Rad zamujaš delo?
Klepetaš s sosedom, ga motiš pri delu ali celo odvračaš od dela?
Sodiš med tiste, ki radi med delom razpravljajo o nedeljskih dogodivščinah?
Se oddaljuješ od delovnega mesta, če te delovodja ali šef oddelka ne opazita?
Rad skačeš med delovnim časom od pisarne do pisarne oziroma od svojega delovnega mesta drugam?
Si takoj po odmoru na svojem delovnem mestu?
Večkrat gledaš skozi okno in se tako izpostavljaš članom kolektiva in drugim?
Ti je vseeno, če se poleg tebe sodelavci trudijo, tl pa lenuhariš?
Prenehaš delati že najmanj 15 minut pred koncem delovnega časa?
Rad obravnavaš napake drugih, svojih pa ne vidiš?
Ce se med naštetimi vprašanji niti eno ne tiče tebe, potem si dober In discipliniran član kolektiva.
(Iz lista »ORGANIZATOR«)
miamd&itci
POSETNICI
Gosp.
IVE DORIS KARANJ
I. V. TRILER IHAN
Ali so kotanje na asfaltu označili z rdečimi črtami zato, da ne bi ob dežju stopali vanje pešci?
V gornjih posetnicah se skrivata položajno mesto in poklic naših delavcev. Poiščite jul Pravilne odgovore obeh posetnic bomo izžrebali in nagradili s 1.000 din. Odgovore s polnim naslovom vrzite v nabiralnike najpozneje do 30. avgusta. Ime izžrebanega reševalca bomo objavili v naslednji številki
REŠITEV POSETNIC IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Pravilne reštve posetnic iz prejšnje številke:	Reduktorji,
specialni stroji in visokotlačne centrifugalne črpalke.
Posetnici je pravilno rešil Jožef Rabič.
PRAKTIKANT V ENEM IZMED NAŠIH OBRATOV (NA SREČO SAMO V ENEM)
»Tovariš še 50 ur vam manjka za ta mesec«. »O, te pa imam vedno na zalogi!«
J h gleda pešce — Po litostroj-skih cestah jo bom nažigal kot bom sam hotel
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
PREDLOG NAŠEGA KARIKATURISTA, KAKO NAJ BI DALO GRAVIRATI GOSTINSKO PODJETJE »MAJOLKA« SVOJO STEKLENINO
Tudi v posezonskem času bo prijetno letovati na morju!
Prav, grem na dopust septembra !
ODGOVOR NA VPRAŠANJE, KJE SI VOZNICA AVTOKARA, V...
»OSKAR«
»Ali si slišal, da bo ekipa »Tri-glav-filma« prejela »Oskarja« za snemanje »Veselice« na Djakovi-čevi cesti?«
»Jasno, ker morajo po »Veselici« očistiti Djakovičevo cesto!«
Iz kina Litostroj
MOTOR PA TAK
Znani prodajni referent, ki se prevaža s svojim NSU motorjem letnika 1938 (starost, pred katero gre klobuk z glave), Je verjetno honorarno v službi tudi na upravi Tehniškega muzeja. Za vzdrževanje stroja se mora ubadati z raznimi operativnimi posegi. K temu spada tudi vsakoletno brizganje z nafto pred letnim tehničnim pregledom vozil. Pa je ob taki priložnosti pristopil k lastniku šaljivec In mu dejal: »Le dobro ga ošpri-caj, da se črvi ne zarede v njem; za povezovalno žico pa se obrni še na »Drvo-export«, ko sl pri »Metalki« izpraznil že celo skladišče!«
V jesenskih barvah so planine najlepše!
Za vsakega vsaj teden dni oddiha na morju!
»Kaj pa ta nosi?« »Parižanko«
Tudi
ČRPALKAR
KONTROLOR
ADMINISTRATORKA
KONSTRUKTOR
Mali oglasi
STANOVANJE z dvema sob«” dnevno sobo, kopalnico ln pr*0»L bo v litostrojskem bloku na kovičevi cesti zamenjam za sobno v centru mesta. Naslov
bite po telefonu 454.
VEČJE KOLIČINE ZAGANJA im« 1,11 razpolago modelna mizama. resenti naj se zglasijo v pisarn!
MLADA ZAKONCA Iščeta sobo
možnosti s posebnim vhodom telektualca. Ponudbe pošljite uredništvo našega časopisa pod fro »Visoka nagrada«.
DIVAN v zelo dobrem stanju pocel prodam. Interesenti dobe nas« prodajalca v uredništvu našega č' soplsa.
NOVO DENARNICO, v kateri je 6J 300 dinarjev, sem Izgubila 8. avf sta. Pošten najditelj naj 300 1 nar jev obdrži, denarnico, ki mi drag spomin, pa naj prinese uredništvo časopisa.
TEHNIKA Časopis »Tehn ka« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih.
Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka:
1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVACKU delatnost »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
__________________________-Jnj
k
bi
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništva inštituta za turbostr<we' društva strojnih inž®' nirjev in tehnikov L*1 Slovenije,
strojne industrije Slove' nije.
Prinaša aktualne članke i* strojništva,
pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in usp®' hih vseh vodilnih tovaf11 strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v naklad 3000 izvodov,
Uredništvo in uprava: Ljnh' Ijana, Aškerčeva 16.
Časopis »Litostroj« Izhaja mese® ^ v nakladi 3.800 izvodov —
v', ‘t,
if® IS
ga uredniški odbor — Odgovo . urednik Peter Likar — Tel®' , . uredništva 39-011 do 39-019, Je
terno 343 in 458 — Cena P°sy
4
mezni številki v prodaji 10 di° / Poštnina plačana v gotovim Rokopisov ne vračamo — tiskarna ČZP Primorski ti$ v Kopru
$1