Za poduk in kratek čas. Peyramalc, bivši lurški župnik. (Konec.) Meatni župnik lurški niti lastnega farovža ni imel. Peyramale je stanoval v najeti hiai. Pa to mu je bilo malo mar; če bi mu bili prav pod milim nebom poatlali, on bi tudi tatn avoje stare koati voljno k miru položil. Dobri župljani ga nagovarjajo, naj vendar meatne očete pritisne. da mu potrebni farovž pozidajo, da mu ne bo treba vsak 6as indi stana iskati. Pevramale pa se je izgovarjal, rekši: ,.Na tem avetu nimamo atalnega aela, zakaj bi pa jaz ne premikal avojega stanovanja V" Tako je svoje žive dni bival v najeti hiši. Tem bolj pa ga je skrbela hiša božja. Borna lurška farna cerkva je bila veliko premajhna. l'o nedeljah so župljani okoli in okoli zunaj stali; ker se niso mogli vsi v cerkev stlačiti, kakor časib. koklja ne more vseh piščet pod svoje peroti spraviti, kedar jih preveč vodi. Bilo je ravno že vse lepo nasnovano, da ae poatavi nova farna cerkev, ko se zaSne leta 1858 na massabielskih akalah poleg Lurda Marija glaaiti. ,,Grriični glas ae je zaališal v naai deželi. Moja golobica v razkaljanem skalovju, pokaži mi svoje lice, naj doni tvoj glas v mojih ušesih, ker glas tvoj je sladek in lice tvoje je zalo". Zdaj Peyramale popusti misel, zidati novo farao cerkev, in sluša na to, kar mu je Marija naročala, in tudi Lurdčani so to iz misli pustili in so rajši pripravljali in privažali zavehkauako Marijino cerkev na massabielaki pečiui. Še le, ko je postavil prelepo kraano Marijino cerkev, je začel staviti tudi novo farno cerkev, toda ni je dogotovil, na Malih meš den, 1. 1877 ga je smrt pokosila. Načrt za novo farno cerkev je velikansk. Že so stene menda dva ali tri aežnje iz zemlje zrastle in tudi visoki stebri iz lepega rudečkastega marmorja. na katerih bode cerkev atala, ao že postavljeni, a po smrti Peyramale je vse zaspalo. Cerkva čaka, da vstane nov Peyranaale. V rakvi pod cerkvijo smo lani na grobu rajnega Peyramaleja nekoliko pomolili. Ali zdaj veste, ljubi bralci, zakaj se je Marija brezmadežna ravno v Lurdu prikazala? Zato, ker je tam nepokvarjeno, pobožno Ijudstvo doma, in ker je tam — smemo reči — sveti župnik pastiroval. Tudi pri na? bode tedaj lurška Mati božja tam najrajši doma, kjer pobožno slovenako Ijudstvo in dobri paatirji med aeboj aložni v miru in ljubezni živijo. Tega mi pa ni treba tolmaiiti, zakaj je Bog Peyramaleja ravno na Marijin praznik v nebesa na plačilo poklical, to vsak satn razume. Ko se je Marija 1. 1858 prvokrat Bernardiki prikazala, je Peyramale od nje terjal, da naj se po zimi razcvete ščipek na massabielski steni. Marija mu tote prošnje ni izpolnila. Rože ae namreč ne strinjajo z mrzlim, pozimskim ('aaom na tem svetu, Marija je avojim čaatilcem, avojim ainom in hčerkam, rože in venec prihranila za veeno apomlad v nebesih. Zdaj je Marija lurakemu župniku gotovo že prošnjo izpolnila, — zdaj rnu že tam cvetejo rože, po katerih je tukaj hrepenel. Dr. Ivan Križanič. Smešnica 35. MoŽ- »Prosim, milostljivi gospod, naj mi podelijo mali darek, kajti sila ubogi smo, ker amo pogoreloi". Gospod: ,,Pokaži mi spričevalo, da je to reanica". Mož: ,,Iz srca rad toda nimam ga, ker mi je zgorelo".