xvn. letnik. V Gorici, 14. oktobra 1909. 41 . številka. Izhaja vsaki četrtek ob 4. url popoldne. Rokopisi se ne vra-£aJo. Nefrankovana pisma se nc sprejemajo. Cena listu znaša ra celo leto 4 krone, ra pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge deželo izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Oorici, ulica Vet-. turlnl St. 9. MgjstjfOTgggEL®®« fNStfc-« -V*:'*" r v ;; Ji g® Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica 'št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl • v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. .14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po p^tit vrstah in sicer: .če se tiska enkrat l t.v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšck v Gorici. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukcžič) v Gorici. . / * ‘ Sijajna zmaga! Ha Tolminskem izvoljena clr. Gregorčič s 461, A. Kosmač pa s 439 glasovi večine. V goriški okolici izvoljeni vsi trije naši kandidati in sicer Berbuč z 90, Zega s 113, Marinič pa s 116 glasovi absolutne večine. Ha Krasu izvoljen le eden liberalec in sicer dr. Gregorin z 8 glasovi absolutne večine. Za drugi mandat bode ožja volitev dne IT. t. m. med našima kandidatoma dr. Stepančičem in Zlobcem. Živeli volilci! Izid volitev v goriški okolici. Izid volitev na Tolminskem Občine Slov. Lj. Str. Agr. lib. stranka Soc. dem. str. Berbnč Marinič «j te <0 N Jri o a s ja e M O >o KO O > ■a o E Klančič Križman a O K? U > Perko Dr. Tnma Ajba 58 58 58 16 13 16 3 St. Andrež 18 20 24 15 7 25 8 1 1 1 Anhovo 48 54 55 19 10 15 3 — Avče 35 35 35 2 1 2 1 — Banjšice 25 24 25 11 — 11 12 Bate 37 37 37 12 — 12 12 Bilje 11 11 11 24 — 25 23 — Čepovan 34 31 30 22 — 24 20 Črniče 42 42 42 27 27 27 — Deskle 18 19 19 25 22 25 — Dol. Otlica 34 34 34 13 13 13 — Dornberg 53 48 47 37 — 37 48 Št. Ferjan 16 16 16 18 1 18 17 Gabrije 20 21 21 12 — 12 12 — Gojače 16 16 16 15 15 15 — Grgar 49 49 49 10 —' 10 10 — Kal 91 90 95 38 25 37 8 Kamnje 46 46 46 2 2 4 — Kojsko 39 45 41 87 4 83 76 Ločnik 21 22 21 52 — 53 52 1 3 1 Lokavec 16 16 16 31 — 31 31 — Lokovec 46 47 49 30 15 29 12 — — — Lokve Miren 7 7 7 18 18 18 2 1 1 Opatjeselo 56 58 59 27 18 25 6 ' — — Osek 36 38 38 15 — 15 14 — — Ozeljan 4 4 4 34 — 34 34 — — Št. Peter 37 36 37 17 2 16 17 — — Podgora 19 27 18 38 — 40 42 — — Prvačina 27 27 27 41 23 41 18 — — • Renče 39 39 38 39 7 38 34 -r- — Rihenberk 49 48 48 43 41 44 4 — Ročinj 12 12 12 47 42 47 5 — Skrilje 25 25 25 31 — 31 31 — Solkan 27 27 27 22 15 23 9 — Sovodnje 18 20 20 16 — 15 15 2 2 3 Šempas 18 17 17 32 — 32 32 — — — i, Šmarje 19 24 25 32 23 27 2 — — — • Gor. TribuŠa — — — 22 — 22 20 — — — : Trnovo 30 30 30 15 — 15 15 — — — Vogersko 33 33 33 9 9 9 — — — — \ i Vrtojba 35 36 36 60 — 60 60 4 4 ‘4 J v* Vrtovin 25 25 2n 16 16 16 -— — — — • 1 i • Vel. Žablje 11 11 11 8 7 8 1 i — — Izid volitev na Krasu. t V. I .1*1 Občine Slov. Lj. Str. Agr. liberalna str. Soc. dem. str. Stepančič Zlobec ŠtrekelJ Gregorin Abram Gabrovec Dr. Tama Avber 8 8 15 15 Berje 15 1 14 3 3 — Brestovica 23 23 16 16 — ( Dutovlje 14 10 6 31 29 Gabrovica 13 13 19 19 ' --i- — Gorjansko 18 14 16 29 12 Kobljeglava 11 10 1 18 24 Kopriva 12 12 7 8 1 Lokev 1 1 1 44 43 Mavhinje 5 2 19 20 — Naklo 17 17 86 89 — Pliskovica 34 34 4 5 1 Povir 31 31 30 3 3 Repen 15 16 1 22 23 — Rodik 10 10 23 29 — Selo 18 18 4 5 — Skopo 3 3 24 26 2 — Slivno 2 2 15 1 16 Šetnpolaj 7 7 2 13 10 — Škrbina — — Štanjel 23 23 5 14 9 — Štjak 32' 32 S 15 8 Štorje 1 1 — 47 47 Temnica 60 60 3 4 — Tomaj 37 38 1 23 24 Velikidol 23 23 3 3 2 Vojščica 19 10 — ■ 8 6 — Zgonik 31 31 10 12 2 “7* Občine » j Slov. Lj. Str. Agr. lib. str. Soc. dem. str. Gregorčič ' i Kosmač Vrtovec Miklavič Ambrožič i Dr. Tnma Breginj 28 27 20 21 Cerkno 175 179 67 64 ___ . Čezsoča 24 24 16 • 16 Drežnica 47 37 12 12 Grahovo 131 131 31 31 - — Idrsko 1 — . Kred — Libušnje 67 63 21 25 — Livek 14 14 5 5 — Log 28 28 6 6 — Sv. Lucija 79 78 10 10 — — Ponikve 33 33 12 12 Sedlo 17 15 19 22 Soča 13 13 6 6 Srpenica 9 9 10 10 __ Šebrelje 40 41 4 4 Šentviskagora 32 37 34 39 Trenta 10 10 Trnovo Volče 57 57 23 23 i Žaga 47 47 — - 1 Volivcem f Volitve v deželni zbor goriški so na slovenski strani večinoma že končane; kajti od 14 mest, s katerimi razpolagamo Slovenci, je popolnenih že 9 in za 10. mesto bo ožja volitev prihodnjo nedeljo na Krasu. Vodstvo slovenske ljudske stranke ne more kaj, da bi se pri tej slovesni priliki ne obrnilo do strankinih zaupnikov, poverjenikov in njih pomočnikov ter do volivcev somišljenikov v obče. Veliko je bilo naše upanje, ko smo se podali v volivni boj; ali takih uspehov nismo pričakovali, kakoršne smo imeli do zdaj. V peti kuriji smo si priborili v ožji volitvi 3 mandate z večino 2200 glasov. Ta večina je tako impozantna, znamenita, da celo c. kr. korespondenčni birč v svojih brzojavnih poročilih na dunajske liste jo je zmanjšal za celih 2000 glasov; a ostalo jih je vendar še 200. V kmečkih občinah na Tolminskem in v goriški okolici smo zmagali že pri prvi volitvi z vsemi 5 kandidati; na Tolminskem z 244 in 222, v okolici goriški z 116, 113 in 90 glasovi absolutne (nadpolovične) večine. Na Krasu sta prišla dva naša kandidata med sabo v ožjo volitev. Eden med njima mora biti izvoljen. Toliko uspeha na Krasu nismo pričakovali. Od 10 izvoljenih poslancev v peti kuriji in v kmečkih občinah jih pripada 9 slovenski ljudski stranki in le 1 je kandidiral na drug program. Težko je dobiti primerne besede, s katerimi bi stranki čestitali na tako sijajnem uspehu in s katerimi bi se spodobno zahvalili tistim, ki so to sijajno zmago priborili. To so naši zaupniki in pomočniki po raznih občinah ter vrli volivci, razkropljeni po vsi deželi. Ko smo se obrnili do svojih zaupnikov in poverjenikov po deželi, so nas takoj razumeli. Brez pisanega dekreta, brez nakazane odškodnine, brez zagotovila, da se jim vsaj gotovi izdatki povrnejo, lotili so se svojega dela. Vsakdo je vedel, da je glava in voditelj v svoji občini, da od njegovega dela bo odvisen končni izid volitev. Cesar bi ne storili za visoko nagrado in imenitno polivalo, storili so v zavesti svoje narodne, verske in državljanske zavesti. Niso štedili ne truda, ne žrtev, marveč podali so se na delo, v boj, kakor možje, ki delujejo in se borijo za svoje prepričanje in za blaginjo svojih sorojakov. česar niso mogli sami storiti, za to so si izbrali pomočnikov in sotrudnikov, kakor je zahtevalo delo in krajevne razmere. Po izgledu zaupnikov so se ravnali volivci, prepričani o dobrih namenih naše stranke, o resnosti in poljud-nosti njenega programa, o Čistosti in vzvišenosti načel, katera priznava, o možnosti, da bo uspešno zastopala koristi in pravice slovenskega ljudstva. Ne vreme, ne daljna pot, ne domači posli niso tnogli zadržati naših volivcev, da bi ne izpolnili svoje državljanske dolžnosti. Uspeh te požrtvovalnosti je zgoraj navedeni izid volitev. Vodstvo slovenske ljudske stranke ni dobilo še onih 50.000 K, ki mu imajo doiti po poročilih naprednih listov iz. Ljubljane, in onih 20.000 K, ki po istem viru mu imajo priti iz nadškofijske palače, ter je prepričano, da jih sploh ne dobi. Zato pa vodstvu ne preostaja drugega, nego da izreče vsem strankinim zaupnikom, pomočnikom in volivcem najsrčnejšo zahvalo na njih možatem, požrtvovalnem in toli uspešnem delu. Bog plati; zavest, da so v polni meri izpolnili svojo državljansko in krščansko dolžnost, naj bo za zdaj njih glavno plačilo. Niso se bali težav, truda in ovir; marveč zastavili so vso svojo moč, da zmaga pravična stvar. Slava jim! Čakajo nas še volitve v trgih in velikem posestvu. Svojim somišljenikom v teh volivnih razredih ni treba priporočati z mnogimi besedami, da naj sledijo svojim rojakom, našim pristašem, ki so do zdaj volili. Vsaj upa/no, da — četudi ločeni v razne volivne razrede so z nami vred enih inislij in enega srca glede prihodnjega deželnega zbora, da naj namreč najde združene vse naše deželne poslance pri skupnem delu za koristi in pravice našega ljudstva, da se vrne v deželo med njene prebivalce in zastopnike sloga in mir. ki nam je neobhodno potreben. Bodi nam pa dovoljeno, obrniti se z nekaterimi besedami do volivcev, ki stoje z eno ali z obema nogama zunaj naše stranke. Potrebo miru in složnega delovanja priznavate menda tudi vi; kajti nesloga slabi notranje moči. požira trud v neplodnem boju. manjša našo moč na zunaj, nam jemlje ugled pri vladi in na- sprotnikili, nas izpostavlja zasmehu pametnih ljudij in naših nasprotnikov. Zato pa treba pri določevanju nadaljnih kandidatov izključiti vse one osebe, o katerih je znano, da sejejo prepir, ka-mor pridejo, da brez prepira ne morejo živeti, da v prepiru nahajajo torišče svojemu delu. Izključiti treba osebe, ki delajo stranke zarad strankarstva, katerim stranka služi le kot lestev (lojtre), po kateri naj bi se spele do častnih mest, s katerimi je združen ugled, moč ali celo gmotna korist. Izključiti treba osebe, ki ne poznajo discipline, ne subordinacije, ne koordinacije, ampak le divjo, neomejeno in neukročeno individuelno (osebno) prostost; tako da se ustavljajo vsaki socialni obliki, ter se upirajo vsemu svetu in se prepirajo z vsem, kar obstoji. Kandidati naj bodo taki, ki so sposobni za delo in za sodelovanje, ki ne iščejo sebe, marveč so pripravljeni prevzeti tudi na svojo osebno škodo posel deželnega poslanca, ki ne daja samo pravic, marveč nalaga tudi dolžnosti, katerim mora biti kos, kdor sili naprej. — Imamo v svojih vrstah sposobnih mož, plemenitega mišljenja, požrtvovalnega duha, zmernega nastopa, ki ne silijo naprej, ker so stvar dobro premislili in nimajo pred očmi samo časti, ampak tudi butaro, ki je ž njo združena, ki dobro vedč, da so dolžni nalogo vestno vršiti, ako jo sprejmejo, kateri v mandatu ne vidijo zadoščenja pohlepnosti fio časti, marveč butaro, katero jim pomaga nositi le požrtvovalnost in resnična, delavna ljubezen do ljudstva. — Ako se izberejo kandidati iz takih mož, bo mogoče tudi volivce pridobiti za složno glasovanje, in bo mogoče poslance pridobiti za složno delo v deželnem zboru. — Vsakega pravega rodoljuba dolžnost je, delati na to, da se postavijo in zmagajo kandidati, voljni in sposobni za skupno složno delo, — na vsi črti! Slaval hvala! pristašem, ki ste že volili I Naj bi služili v posnemalen izgled tistim, ki bodo še le volili 1 Naj bi bil izid ostalih volitev sličen izidu dosedanjih volitev! V tem slučaju bi se goriški Slovenci rešili verig, ki so jih do zdaj vezale. Praznovali bi veselo politično vstajenje. V Gorici, 12. oktobra 1909. Vodstvo Slov. IJud. stran k*. Dan slave! Zahreščalo je po lepi Goriški te dni in liberalne trdnjave so pokale in se rušile. Pod razvalinami pa vidimo zmečkani liberalizem. Kanoni so pokali in liberalne trdnjave ječale vsled ljudskih krogelj, ki so zdrobile močne zgradbe navidezno nepremagljivih liberalnih mogotcev. Ljudska nevolja je bruhnila na dan z vso elementarno silo in naskočila gnjili, ošabni in samodržki liberalizem pogrnjen z agrarnim plaščem. Kar ni bilo pričakovati tako hitro, se je /godilo poprej, kot bi kdo mislil. Velike ljudske mase so povzdignile svoj glas in zaupile: Dol liberalizem, doli liberalno tiranstvo, doli z liberalnim pohujšanjem, doli z liberalno kugo, ki je pretila okužiti celo solnčno Goriško I Ta ljudski klic se je razlegal te dni po solnčni Goriški, ki je zadnja leta vidno hirala vsled liberalnega pohujšanja v deželi. Voditelji naroda so videli, očetje so videli, matere so videle, vsi smo videli in s strahom opazovali, kako se širi kuga pohujšanja iz mesta po deželi po umazanem tisku, po liberalnih društvih in raznih izprijenih elementih, ki vidijo te pohujševalne beznice. Do tu in ne dalje, so zaklicali naši možje! Mera je polna! Struna potrpežljivosti sc je utrgala! Glas po rešitvi našega ljudstva izpod slepilskega liberalnega agrarstva sc je razlegal od Brkinov do Trente in od zapadnili Brd do izvira Vipave! Ogenj navdušenja za vojsko zoper to kugo se je koj zanesel med ljudstvo. Videč, kam drvi posebno mladina vsled naukov liberalcev, je bilo koj pripravljeno prijeti za oster meč in iti v boj, v boj na življenje in smrt proti liberalni kugi. Hrabri vojščaki, naši vrli volilci, so sc zbirali vsak v svoji občini, in sc pripravljali na odločilno bitko. Prisegali so, da morajo streti to liberalno, široko-ustno in gnjilo zalego. Videli so brate Štajerce, Kranjce in Korošce, kako so s koreninami iztrebli liberalizem. In po hudi bitki, vidimo, da so si naše čete pridobile sijajno zmago! Sovražnik je premagan, liberalizem je strt, moč mu je uzeta, ljudstvo ga je pahnilo v pozabljivost. Liberalizem je bil! Za zmago v splošni kuriji, kjer so dobili naši kandidatje nad 2200 glasov večine, je sledila zmaga v kmečki kuriji, kjer so nasprotniki dosegli strahovit poraz. Na Tolminskem sta bila z veliko večino izvoljena naša kandidata. Nasprotna kandidata sta se korenito blamirala. Hujši boj sc je bil v goriški okolici, kjer so upali nasprotniki, da nam okolico iztržejo iz rok. Na pomoč jim je priskočil bivši naš poslanec Klančič, kateri je v hvaležnost za to, da mu je naša stranka porinila v žep eno veleposestvo in mu pridobila čast in mast, delal proti nam. Napeli so vse moči, terorizirali, smešili naše volilce tako, da je bil pravi čudež, da se niso naši možaki upognili pod težo teh zasramovanj in napadanj. Slava okolici! Oči cele Goriške so bile uprte na tužni Kras. Vse je z napetostjo pričakovalo poročil s Krasa. In glejte! Zarja vstajenja iz liberalnega mrtvila se je zasvetila na kraškem obzorju. Slava Štreklja, ki je slovela še pred letom po celem Krasu, je padla na nič. Alojzij Štrekelj je padel v splošni kuriji, padel je tudi v kmečkih občinah. Ljudstvo mu je izreklo nezaupnico in mu dalo razumeti, da ga ne mara. Najmanj glasov je dobil v nedeljo na Krasu Štrekelj. Ako še kaj drži na svojo čast, odložiti bi moral državnozborski mandat in zbežati za vselej s Krasa v Dalmacijo. Predlanskim so mu Kraševci, ki jih je obdajala slepota liberalizma, klicala Ho-zana, danes pa ravno tisti Kraševci kličejo: dol Štrekelj! Štrekelj ne uživa zaupanja na Krasu. Številke govore. Naš Zlobec je dobil še enkrat toliko glasov, kot Štrekelj. Da govorimo odkrito. Kras je spregledal še predno smo pričakovali. Spodnji Kras prištevamo uže med našo trdnjavo, zgornji Kras se boljša, in ne bo dolgo, ko bomo tudi o zgornjem Krasu poročali o preobratu. Danes leto bi liberalci nikdar pričakovali, da pridejo naši kandidatje na Krasu v ožjo volitev, kakor sta prišla sedaj Zlobec in Stepančič in da dobimo celo enega poslanca. Kakor so Kraševci desetletja in desetletja slepo služili liberalni gnjilobi, ki jih je le izkoriščala in za norca imela, tako pričakujemo, da se oklenejo naše skozi in skozi poštene Slovenske Ljudske Stranke, ki vsebuje vse tiste programne, točke in še več, ki jih imajo liberalci s to razliko, da jih naša stranka dejanski izvaja, liberalna pa jih ima le na papirju! Še bolj ponosni smo na Kraševce, ker Štejejo nasprotniki Kras kot najbolj pro-bujen del dežele, na katerega so vedno s ponosom kazali. Slava, vrlim Kraševcem! — Liberalizem na Goriškem je torej po tlen. Vrglo ga je ljudstvo. Obračunilo je ž njim za neizmerno škodo, ki mu jo je prizadjal zadnja leta. Vrzimo še mi na grob liberalizma pest grude in recimo: Requiescat in pacc! Sedaj pa na delo za ljudstvo! Ljudstvo je za nami. Pokažimo se vredne njegovega zaupanja, d;t ne bo imel nasprotnik prilike ljudstvo hujskati proti nam. Neustrašenim krščanskim volilcem pa kličemo: Slava vam! Po bitki v kmečkih občinah. Po zmagi v splošni skupini obrnili smo se do volivcev, ki imajo pravico voliti v skupini kmečkih občin, izpod-bujajoč jih k obilni udeležitvi tudi v tej skupini, ker se gre v prvi vrsti za njihovo kožo. Bodisi, da je imel poziv kaj upliva, bodisi da so volivci vže sami poznali resnost položaja, dejstvo je, da je' bilo zanimanje za volitev splošno, udeležba velika in vspeh nepričakovan. ’ V tolminskem glavarstvu je dobil dr.Gregorčič 461 glasov več nego njegov nasprotnik Vrtovec, in župan Kosmač 439 glasov več nego gostilničar Miklavič. Miklavič in Vrtovec sta bila kandidata za silo; a ravno to je značilno, da nasprotniki niso mogli dobiti resnih mož, ki bi sc dali postaviti proti našima kandidatoma. Kjerkoli so potrkali v ta namen, so našli duri zaprte. . Tudi v goriški okolici je viden preobrat na boljše. Celo v Obljubkovi trdjijavi, v kojščanskem županstvu, smo napredovali za nad 20 glasov, dočim so nasprotniki nazadovali. Le v Ločniku je glasovalo 52 italijanskih krščanskih so-cialev na povelje za Gabrščekove kandidate. — Na Vipavskem so se spremenile v različnih občinah prejšnje manjšine v večine za našo stranko. — Sijajen' je bil vspeh v kanalskem sodnem okraju, v katerem je ostala S. L. S. le v dveh občinah v manjšini, dočim so bile v drugih občinah izdatne večine za njo. Posebno se je v tem oziru odlikovala občina Kal, kjer so imeli pri zadnjih volitvah nasprotniki večino, a sedaj so dobili naši kandidatje povprek 60 glasov več nego liberalni. Na dve občini so vendarle liberalci lahko ponosni: na Žago, kjer ni imela v splošni kuriji naša stranka pri prvi volitvi nobenega glasu, pri ožji pa le dva, in na Gor. Trebušo, kjer se ji je v kmečkih občinah istotako godilo. „Tako bi moralo biti povsod", bo „Soča" vskliknila, potem bi šlo liberalno žito v klasje. Največjega pomena in najveselejši je pa preobrat na Krasu, na istem Krasu, katerega je smatralo liberalno glasilo „Soča" povsem za svojo trdnjavo, v kateri se ne sme »klerikalec" niti prikazati. Še ob predzadnjih volitvah si ni upal tam nastopiti kandidat S. L. S., a sedaj sta dobila kandidata te stranke, dr. Stepančič in Zlobec, toliko glasov, da bi bila skoro premagala nasprotnike. Čujte, ponosni dr. Gregorin je dobil le 8 glasov nad absolutno večino, dočim je manjkalo svetniku dr. Stepančič-u le 38 glasov do zmage, in to vkljub temu, da sta nastopila v zadnjem trenutku kot kandidata na temelju programa S. L. S. Kedo bi bil kaj takega pričakoval še pred par leti? Abram se je osorno otresel »klerikalnega" stika, zato je propadel. In kaj je temu preobratu vzrok? Ljudstvo v obče, posebno pa kraško, ki je zelo inteligentno in bistroumno, je spregledalo, da je največji švindel tak liberalizem, ki se veže s svojim največ-jim verskim in narodnim nasprotnikom v svrho, da bi priboril svojima gospodarjema dr. Frankotu in A. Gabrščeku dve odborniški mesti. Ker se jima to ni posrečilo, sta storila zbornico nesklepčno ter provzročila nove volitve, o katerih je „Soča“ prorokovala, da bodo za klerikalce sodni dan, dočim so sodni dan le za liberalce in agrarce. A tudi njih zavezniku so menda vsilile te nove volitve misel, da ni zdravo igrati se z vitalnimi koristmi ljudstva. Ako hi bili socijalni demokrati glasovali pri ožji volitvi italijanske pete kurije z liberalci, bi bil tudi Faidutti propadel, in če bi bila Kožbana v kmečkih občinah glasovala proti njegovi stranki, izginili bi bili laški krščanski socialci popolnoma iz zbornice goriške. Le socijalistom in Slovencem se imajo torej zahvaliti, da niso izginili iz zbornice. Sevčr, da so še drugi vzroki krivi tega poraza liberalcev in agrarcev. Grdo, nesramno zabavljanje čez rodoljube, ki ne pripadajo oni stranki, vleče nekaj časa; a naposled sc gabi vsakomu. Narodni piruhi in liberalni denarni zavodi ne dajajo liberalcem spričevala, da bi se jim morala izročiti deželna uprava v roke brez skrbi. Pretiravanja in pret-vare o slabi dež. upravi in o nedelavnosti sedanjega \lež. odbora so imela oni učinek, katerega ima sploh laž. ' Kar se tiče agrarne stranke, razvidi dandanes vže zadnji kmetič, da vladajo tam učitelji, koristolovci in časti-hlepneži, ki smatrajo stranko le kot lestvico v dosego svojih sebičnih namenov. Da vodi stranko in list te stranke „kmet“ Mrmolja, o katerem piše „Soča", da bolj neumnega lista ni, nego je ta Mermoljev „glas“, to tudi ne povzdiguje ugleda te stranke. Spjph pa stranka nima programa niti stalnih načel; zato mora razpasti. Ustanovljena je bila tudi le radi teh volitev. Nikakor ni pastem rečeno, da ni v tej stranki tudi resnih in poštenih mož, ki mislijo prav; a ti niso merodajni, oni ne vodijo, marveč so le orodje v rokah drugih. Bodisi temu pa tako ali drugače, vsekakor je dejstvo, da ima S. L. S. vže dosedaj veliko večino med slov. poslanci v zbornici, da je vže dosedaj izvoljenih 9 poslancev S. L. S. To naj pomislijo veleposetniki ter volilci mest in trgov in naj vpoštevajo, da slov. delegacija se more vspešno braniti proti italijanski premoči le tedaj, če je jedina. Zato pa naj volijo le take kandidate, ki bodo složno postopali z dosedaj izvoljenimi. Po šestih letih se pokaže vspeh. Iz potovanja po Komenskem po splošnih volitvah. .Kdor kaj hoče znati, se mora v svet podati !* Bom šel tja po svetu na trdi naš Kras, in kar bom tam zvedel, povem vam na glas: »Volitve so bile, volitve težkč; razbile ošabne so mnogim glavč. Ko pridem v Komen, vse čudno mrtv6. Županstvo dobilo je brco inočn6. Poražen na zemlji tam Štrekelj leži; pa četa trtjonov se skrivat hiti. Tja v Pliskov’co pojdem, kjer grad naš stoji, kjer zbili so vedno sovražne moči. Od tam pa le hitro v Veliki dol, kjer snedel sovrage, že davno je molj. In Gabrov'co našo obiskal sem tud. kjer slavno večino dobil je naš ljud. Gorjansko in Lipo pozdravim vesel. Tam stranki trtjonov tud' zvon je odpel. Škrbini, VojSčici posvetim obisk. i tamkaj premagan leži bazilisk. Na griču prijetnem vasica stoji, tej glava kobilja ime se glasi. Pogledal le malo v prijazno sem vas, zankal, zavriskal kot fant sem na glas. Nikjer liberalcev, agrarcev le par. Na Krasu se svita prostosti vsem žar! Hajd v Štanjel, v Branico si mislim takoj, bom videl kaj dela nasprotnikov roj! Pa glej ga hudirja, lib’ralcev nič več, posekal nesprosno jih ljudski je meč! No, Gabrije vzamem pod noge potem, kjer stisnil sovraga je kmet tudi k tlom. Ozrl še enkrat na to sem se stran, kjer Štjak se dviguje, mogočni naš bran. Ostal le še stari mi Rihenberk je. Obrnil tja hitre sem svoje pete. Začudim se čudom, vse polno tu strank, vse vpije in rjove, ko igrali bi bank. Pa kaj se usajaš, agrarec tu zvit ? Zamorca češ prati! Ni moč ga umit’! Pod stranko Slovensko le vpogni glavo, .saj zmagala častno je z ljudsko roko! > f i , • ' . t ■ i • V tem ljudstvu prebiva , neznana še moč! • ~ ' Agrarc. liberalec sta tema.rn noč!",' A , ) Vesel do Gorice .. ' jo vdarim na mah. Agrar-I iberalcev Samo je še prah!! Kraški prijatelj Politični pregled. Uradni list „Wiener Zeltung" je priobčil cesarski patent, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 20. t. m. Parlamentarna komisija ..Slovanske Enote". Dr. Šušteršič je sklical parlamentarno komisijo »Slovanske Enote" na torek, dne 19. oktobra. Ministerska kriza. Ker je vlada v nižeavstrijskem dež. zboru izjavila, da hoče predložiti v sankcijo v istem deželnem zboru vsprejete zakonske načrte naperjene proti Slovanom, bode v torek češka parlamentarna komisija zahtevala, da podata češka ministra svojo ostavko, kteri zahtevi bodeta morala Začek in Braf skoro gotovo ugoditi. Ce se to zgodi, potem bode najbrže ves Bienerthov kabinet podal svojo ostavko. Z vprašanjem podraženja živil se je bavll avstrijski ministrski svet 12. t. m. in sklenil ustanoviti komisijo, sestoječo iz ministrov llaerdtla, Brata in NVeiskirchnerja, ki imajo izdelati načrte, kako preprečiti podraževanje. Darovi. Jubilejni darovi za ..Slovensko s i r o t i š č e“: P. n. gg. Ivan Filipič, dekan v Ločniku, 20 K, Josip Knavs, vikar v Koprivi, 5 K. Debeljnjak Karol, Št. Ferjan, 1 K. Josip Godnič, kurat. 2 K, Matevž Blažiča na Rojicah I K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L! Za „S 1 o v. k r š č. soc. zvezo" so darovali: Dr. Jos. Dermastia zgubljeno stavo K 10, dr. Jos. Ujčič k isti dodal K 10, g. Teodor Hribar daroval K 5, monsignor Lukežič K 3, Teodor Hribar zopet K S. Domače in razne vesti. Volivcem tr.gov, mest In obrtnih krajev. Prihodnji četrtek 21. t. m. vam bo stopiti na volišče, da si izberete vsi skupaj enega zastopnika v deželni zbor. Pri tej priliki pokažete, ali premaguje med vami nasproti drugim deželar nom še vedno tista napetost, ki sc je umetno zanesla v vaše vrste, ali pa je zmagalo spoznanje, da treba spravljivega in složnega nastopa v zasebnem in javnem življenju, ako si nočemo brez potrebe greniti kratkih dnij, ki so nam dani na svetu. Svoje razpoloženje pokažete posebno pri izbiranju kandidata, ki naj zastopa vaše koristi v deželnem /.boru. Lahko se odločite za ošabnega petelina, ki nestrpno brska na kupu gnoja ter drzno kliče na boj vse sosednje petc-line, dokler ga ne opraskajo do krvi in mu izrujejo ponosni greben. Lahko- se odločite za skromno in neutrudno kokljo, ki potrpežljivo in mirno išče na dvorišču in trati hrane sebi in svojemu naraščaju. Prvega delo je dry.no in razburjajoče, druge pa tiho, koristno iri plodovito«. DosedanjcJ vblitvč so pokazale,'da slovenska ljudska stranka je med gori-škimi Slovenci najmočnejša. Zato jej ncmorO nihče šteti v zlo, ako se prva oglasi glede bodočega kandidata za slovenske trge in mesta. K temu je opravičena tudi iz razloga, ker v tem voliv-nem razredu ne volijo le tržani in meščani, prebivalci trgov in mest, ampak tudi okoličani, prebivalci- tistih vasij in selišč, ki s trgom ali mestom tvorijo eno politično občino ali županijo. Ce ima ljudska stranka mnogo pristašev v trgih in mestih, sme trditi, da v njih okolicah med kmečkim ljudstvom ima pretežno večino na svoji strani. Slovenska ljudska stranka želi, naj bi bile letošnje volitve v trgih in mestih začetek p o m i r j e n j a in sprave med slovenskimi prebivalci goriš k e dežele. Kaj imamo od prepira, ki buči že deseto leto med nami? od bratomornega boja. ki požira naše najboljše moči ? od pohujšanja, ki se širi po deželi? od podivjanosti, ki raste med našo mladino ? od surovosti, brez-boštva in prustomiselnosti, ki se vsiljuje že v zadnje kote? Vse to so pojavi nezdravih od noša j e v, izvirajočih iz g n ji le ga 1 ib er ali z m a, katerega so se že vsi drugi narodi otresli, katerega se pri nas nekaterniki poslužujejo, da si daljšajo trenotke svojega nečastnega, pogubnega d e 1 o v a n j a, da bi odvrnili pozornost od gospodarskega p o-I o m a. Takemu, ki sc njih početju bliža, sc mora vsa dežela kot en mož staviti po robu ; trgi in mesta kot no-sitelji omike in kraji blagostanja naj gredo z lepim izgledom naprej; drugi kraji jim bodo rade volje in z veseljem sledili. Slovenska ljudska stranka hoče dati tržanoin in meščanom priliko, da pokažejo svojo dobro voljo v tem oziru, na ta način, da jim priporoča kot skupnega kandidata moža, ki priznava krščanska načela kot veljavna za jqvno in zasebno življenje, ki ne odobruje brezpotrebnega boja in pogubnega pohujševanja, ki je vnet za resno, koristno in složno delo vseh Slovencev na podlagi, ki se je skoz stoletja izkazala kot edino prava in rešilna, n a podlagi krščanske resnice in pravice. Ta mož naj bo kandidat vseh strank in vseh volivcev, katerim je splošna blaginja ljudstva v resnici na srcu. Ta mož, znan in spoštovan po vsi deželi, je Matija Fabijan, sodni svdtnik v Kanalu. Rojen na Krasu v Kobdilju šteje prijateljev in spoštovalcev po vseh ta-mošnjih vaseh in krajih. Službujoč v Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Kobaridu in zdaj v Kanalu, si je znal pridobiti zaupanje in spoštovanje vseh, ki so imeli ž njim opraviti, linako znan in spoštovan je tudi v Bovcu, kamor je večkrat zahajal, in v Sv. Križu, ki ima svoje sodišče v Ajdovščini. Stranke, ki imajo s tem možem opraviti, ne nahajajo v njem strah oval ca in zapoved-n i k a, marveč očeta, brata in svetovalca, ki skuša vsakomu s svetom in dejanjem pomagati, kakor more. — Da mož ne išče časti in bogatstva, pričajo lahko reveži in ubožci, ki se k njemu zatekajo, pričajo prazne miznice in predali, v katerih bi zastonj iskal zakladov celo oni veleračunar, ki poslancem in upravnim svetnikom žepe obrača in dohodke prešteva. Mož je dobrosrčen, radodaren, požrtvovalen od nekdaj ter zasluži zaupanje in glasove tržkili in rh e s t n i h volivcev. Zato naj prihodnji četrtek vsak volivec oddd glasovnico,ki nosi ime:. Matija Fabijan, sodni svetnik v Kanalu, katerega prav toplo priporoča vsem volivcem vodstvo Slov. Wud. Stranke. Tombola v prid »Slovanskemu sirotl&čil* bo prihodnjo nedeljo dne 17. oktobra ob 4 in pol na dvorišču restavracije „Cen-trala v Gorici. Kartele se prodajajo pri upravništvu „Prim. Lista“, v trgovini Likar, pri trgovki An-dlovec na sadnem trgu in v to-bakarni Krebelj. Na dan tombole se bodo razprodajale ob uhodu v restavracijo „Centraltt. Preskrbljeno je tudi za pevsko zabavo. Pričakujemo obilne udeležbe. Ves čisti dohodek je namenjen slovenskim sirotam! Izid deželnozborskih volitev v kmečkih občinab na Tolminskem. — V tolminskem volilnem okraju sta dobila pri deželnozborskih volitvah v kmečkih občinah naša kandidata in sicer dr. Gregorčič 874 in Kosmač 852 glasov; liberalna kandidata Vrtovec 378 in Miklavič 413 glasov. Izvoljena sta torej dr. (iregorčič in Kosmač z ogromno večino in ima dr. Gregorčič 401 glasov večine nad Miklavičem in 496 nad Vrtovcem, Kosmač ima 439 glasov večine nad Miklavičem in 474 nad Vrtovcem. Izid deželnozborskih volitev v krašklb kmečkih občinah. Glavna volilna komisija v Sežani je konstatirala ta-le izid v kraških kmečkih občinah, in sicer: dr. Gregorin 552, Štrekelj 295, Abram 309, dr. Stepančič 506 in Zlobec 486 glasov. Dr. Gregorin je potemtakem izvoljen. Med našima kandidatoma dr. Stepančičem in Zlobcem sc bo vršila v nedeljo, dne 17. t. m. ožja volitev.— Razpršenih glasov je bilo 18. Konečni izid deželnozborskih volitev v kmečki skupini v gorlškem okrajnem glavarstvu. Glavna volilna komisija v Št. Petru je razglasila ta-le konečni izid : Berbuč 1307, Marinič 1333, Zcga 1330, Obljubek 1100, Medvešček 319, Klančič 1097, Križman 751 glasov. Potemtakem so izvoljeni vsi trije kandidati S. L. S. z veliko večino glasov. Deželnozborske volitve v furlanskih kmečkih občinah. Pri deželnozborskih volitvah v skupini kmečkih občin na furlanski strani so bili izvoljeni kandidati Faidutti-jcve stranke in sicer baron Locatelli s 392 glasovi, dr. Meiz-lik s 370 glasovi in Gasser s 366 glasovi, Liberalni kandidatje so dobili in sicer dr. Pettarin 333, Nigris 327 in vitez Blasig 317 glasov. Vseslovenska ljudska "Stranka. Naši somišljeniki, ki se nameravajo udeležiti dne 17. t. m. ustanovnega shoda Vseslovenske Ljudske Stranke v Ljubljani. dobijo dotične ustopnice tudi pri našem uredništvu. Velike priredbo v Ljubljani. — V soboto 16. oktobra in nedeljo 17. oktobra se bodo razvili v Ljubljani velepomembni dogodki. V soboto 16. t. m. se ustanovi v Ljubljani naša narodno obrambna organizacija, v nedeljo 17. t. m. pa vseslovenska ljudska stranka. Slovenski poslanci, slovenski župani, zaupniki slovanskih političnih društev iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske se zbero ta dan v beli Ljubljani; Da dostojno proslavi dohod slovenskih veljitev iz vseh slovenskih pokrajin je odločilo slovensko glasbeno društvo ..Ljubljana" da v čast ustanoviteljem vseslovenske ljudske stranke priredi v nedeljo 17. t. m. ob O. uri zvečer'v vseh prostorih »Uniona" Veliko ljudsko slavnost. Tako bo omogočeno slišati lideležnikoin tudi odlični zbor ..Ljubljane" in popolni orkester »Slovenske Filharmonije", ki je že obljubil svoje sodelovanje. Poleg tega sodeluje še več odličnih moči, tako da bo tudi ta večer nekaj posebnega. Zato pohitimo navdušeni v Ljubljano; kjer nas slovenski bratje sprejmejo z odprtimi rokami. Osebna vest. — Gospod Venčeslav Smrekar, bivši risar na stavbinskem oddelku goriškega deželnega odbora, je napravil na tehniki v Strelitz-u na Nemškem izpit stavbenega inženirja. 13 Iger in šaljivih prizorov za ženske uloge posebej in za možke ulo-ge posebej izda te dni v posebni knjigi »Narodna Tiskarna* v Gorici, na kar opozarjamo posebno bralna in izobraževalna društva po Slovenskem. Šaljivi prizori so polni humorja in |bodo med ljudstvom vzbudili cele salve smeha, ko se bodo predstavljali na odrih. Naročila sprejema uže sedaj »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetturini 9. Res, za poč’t I Nemški pregovor pravi, da kar se ljubi, si rado nagaja. To pa, kar je sobotna »Soča" povedala svojemu ljubimcu »Kmečkemu Glasu" na vsa usta in pred vsem svetom, to ni več nagajivost, to je pač kaj drugega. Da je »Soča" robato dekle, to je vsem znano, kakor je tudi znano, da je njen ljubimec, »Kmečki Glas", skrajno na debelo otesan. Ali. kar je »Soča" v so- :botni številki očitala svojemu ljubimcu, »Kmečkemu Glasu", to presega celo meje Ijubiinske robatosti in dokazuje kak zarod bi se izlegel iz tega divjega zakona in kake razmere bi nastale v naši deželni upravi, ako bi se bilo posrečilo pri sedanjih deželnozborskih volitvah kolovodjem okolo „Soče" in »Glasu" polastiti se deželne uprave. Pod naslovom „Kako bo z volitvami jutri ?" je sobotna „Soča“ priobčila članek, iz katerega podajamo našim • čitateljem nekaj mest, ki se doslovno glase: „.Jutri volijo slovenske kmečke občine 7 poslancev, tri goriški, po dva pa sežanski in tolminski okraj. — Pokvarjeno je itak že dovolj, zato moremo v današnji „Soči" že svobodneje povedati svoje mnenje, ker ta številka ne pride volilcem v roke pred volltvljo." Veliko naprednih volilcev je bilo žaljenih, razkačenih in ozlovoljenih že pred volitvijo v splošni skupini vsled — „Kmečkega Glasu," ki je le podiral, mesto da bi zidal, — in mazal je po svojih predalih tako kolosalne neumnosti, da so se jim smejali celo backi. Bolj neumnega lista ni, nego je ta Mer-moljev „glas". Naravno: česar sc osliček ni učil, tudi osel ne zna, in kedar le zine, sc oslovski glas spozna! Toda o tem se še pomenimo! — Tu le kon-statujemo, da so hodili napredni volilci včasih kakor s procesijo k nam, naj pošteno udarimo po širokih ustih bahače, ki nimajo v širokih vrstah ljudstva skoro nikake zaslombe; še tisto malo, kar so imeli upliva, so ga že zapravili! Naša beseda je veljala le toliko, da smo take volilce po večini spravili na volišče, ali drugače niso storili nit. Tudi to je jeden razlogov, zakaj je ostalo doma toliko volilcev'! Komentar o tej pisavi prepuščamo našim čitateljem. Veselje radi srečnega izida dosedanjih volitev napolnuje srca krščanskih Slovencev ne samo po Goriški, marveč tudi po Kranjski in Koroški, kakor pričata naslednja brzojavna pozdrava: Ljubljana. Dr. Gregorčič, Gorica. Navdušeni čestitamo bratski Slovenski Ljudski Stranki na sijajni zmagi. Bog druži vse Slovenc, pod streho hiše ene. Uredništvo „Slovenca“. Celovec. Poslanec dr. Gregorčič, Gorica. Koroški Slovenci se vesele vaših sijajnih zmag in vam iskreno častitajo. Dr. Brejc. Podbrdo. Dr. Gregorčič, Gorica. Bog Vas živi! Zastave, topiči naznanjajo zmago! Torkar, Kragelj. Jako velikodušen je Jože Štrekelj iz Komna. Priobčil je namreč v „Soči" izjavo, da odstopa od kandidature v kraških kmečkih občinah na korist svojemu bratu Lojzetu. Lojze je sedel prefriganemu Jožetu na lini in hlastno sprejel kandidaturo, mislič da se bo maščeval nad klerikalci, ki so ga pahnili v splošni kuriji. .Jožetu je dišal „cmok" pri volitvah, zato je poslal raje Lojzeta še enkrat na led, da si še drugo nogo zlomi. Lojze je bil zmage gotov. A glejte razočaranje. Dobil je od vseh kandidatov najmanj glasov, namreč 295. Joj, to je prehudo! Ali se muza sedaj Jože Lojzetu! Ko se je Lojze drsal na opol-zlem volišču, je Jože „bendimal" in trte skubil .... LoJ^e pa „šnofal“ volilni tobak .., Kislih obrazov so stali goriški liberalci pred Gabrščekovim izložnim oknom v Gosposki ulici v nedeljo zvečer, kjer je Gabršček razobešal brzojavne podatke. Razobešal je mrtvaške liste, v obliki brzojavk, s katerimi je naznanjal smrt liberalne stranke. Hitro popoludne dokler so prihajale brzojavke iz občin, v katerih so imeli oni večino, so moško korakali po Gosposki ulici in se uže veselili zmage. Ko pa so začeli prihajati podatki iz naših občin, jih je mrzel curek oblil. Veseli obrazi so zginili. Temnih obrazov so korakali gori in doli, zeleni so postajali. Največja tuga pa seje polotila naprednega štaba v „So-činenr uredništvu. Ko niso mogli več jeze zatajiti, so botego zaprli in si šli hladit jezo združeno z žalostjo k „Jelenu". Pravijo, da boter Jakil se nič kaj dobro ne počuti. Ima namreč nekaj na želodcu. Klerikalcev ne more prebaviti. Celi teden — tako pravijo — je kuril njegovo mašino, da bo „damf" močnejši v pondeljek, ko bo oznanjal liberalno zmago. A fratalo ga je takrat. Namesto da bi on tulil z njegovim „damfom", so ti šmentrani mirenski klerikalci zakurili kres na Gradu, ki je Jakila, kar oslepel tako, da mora sedaj nositi črna očala. V agrarnem gnjezdu smo popili 3‘j hekte vina na dan ožjih volitev, in vozili volilce agrarne z vsemi vozovi. Klerikalci so pa sline cedili in capljali peš po blatu na volišče. Prav jim stoji — neorganiziranccin. Javna šola. Kdor hoče se takoj naučiti najpodlejših psovk starega in novega veka — naj bereJ„Kmečki glas". Zarobljena Inteligenca. — Nek nadepoln »študiran" mladenič iz St. Andreža je na dan ožje volitve v splošni skupini iztrgal iz rok nekemu volilcu ■ glasovnico, na kateri so stala imena kandidatov S. L. S. Naš volilec si je pa še o pravem času poiskal glasovnico z istimi imeni ter tudi za S. L. S. volil. Imeni obeh oseb sta nam znani. Vemo pa tudi, na katerem zavodu se je oni »študiran" napil tega duha. In tak človek naj bi bil izgojitelj naših otrok! Nesrečen konec ciganskega živ* IJenja. Cigan Ciril Mayer, rojen !eta 1874 v Kronbergu, a pristojen v Anhovem, je bil zaradi njegovih hudodelstev našim deželanom in meščanom še predobro znana oseba. Mnogi od njih se še morebiti dobro spominjajo, kako so ga leta 1895 ne daleč od soškega mosta pri Pevmi, namreč na cesti, ki pelje ob Soči proti Stračicam zasačili redarji Humar, Pavlin in Butinjon oboroženega od pet do glave, s puško, z revolverjem in raznimi bodali, ter ga po daljši borbi aretirali. Imel je na vesti vse polno tatvin in roparskih napadov. Zaradi vsega tega se je moral I. 1896 zagovarjati pred porotnim sodiščem, katero ga je obsodilo na 8 let težke ječe in na tri leta po-silne delavnice. Po prestani kazni so ga vzeli k vojakom. Vojaška disciplina pa ni ugajala Mayerju. Porabil je prvo priliko, da je ubežal od vojakov in ubežal je na Laško. Na Beneškem je Maver v družbi drugih Ciganov nadaljeval svoje tatvine in roparske napade in bil sode-ležen nekega umora, ki se je izvršil v Čedadu in s katerim se je mnogo bavi- lo Videmsko časopisje. Vsled tega je bil od italijanskih sodnih oblasti preganjan in zasledovan. Pred nekolikimi dnevi se je Maver zopet prikazal v naši okolici. Videvali so ga blizu Solkana. Orožništ-vo je zaradi tega poskrbelo vse potrebno, da bi se polastilo tega nevarnega človeka. Pred par dnevi sta bila Maverju za petami dva orožnika. Mayer zapaziv-ši ju, je izpustil na nju jeden strel, ne da bi ju zadel in jima je potem izginil izpred oči. V torek zapazil je zopet neki orožnik Mayerja blizu Ročinja. Ko mu je orožnik zaklical, naj se ustavi, spustil se je Mayer v beg proti Soči, ki je bila pa še precej velika, z namenom, da bi skočil vanjo ter jo preplaval. Orožnik, posluživši se svojih pravic, pomeril je s puško na Mayerja ter izpustil dva strela, kojih jeden je Mayerja zadel ravno tik vode. Mayer se je zvrnil v Sočo, ko-je valovi so ga odnesli ne ve se kam, kajti do danes še niso našli njegovega trupla. Kako si kratijo čas tržaški potovale! po železnici. Trije Tržačani so med vožnjo iz Trsta v Gorico po državni Železnici, metali iz okna železniškega voza vse tablice, ki so bile v njem pritrjene. Prevoznik jih je pri tem delu zasačil ter jih. prišedši v Gorico, predal policistu, ki je bil na kolodvoru v službi. Ta jih je odgnal v zapore. Državna polioija v Zadru. Dalmatinski deželni zbor je sprejel predlog poslanca Tresiča, naj se uvede v Zadru državna policija. Mestne novice. m Točenje novega vina. — Kakor smo že poročali, je tržaško namestništvo izdalo dne 25. septembra t. I. naredbo, vsled katere ni točenje novega vina prav nič omejeno na kak čas.,*Go-riški niunicipij pa je izdal pred nekoliko dnevi oglas, s katerim je bilo točenje novega vina v goriškem mestu prepovedano do 31. t. m. Zdaj pa je tudi goriški municipij svoj prvi oglas preklical, vsled česar je tudi v goriškem mestu točenje novega vina dovoljeno. m Pod voz Je prišel včeraj popolu-dne na Verdijevem tekališču 6-Ietni deček Alojzij Nardin, stanujoč v šolski ulici št. 1. Hudo ranjenega prenesli so v bolnišnico. Deček je bit sam kriv svoje nesreče. Obešal se je namreč od zadaj na voz nekega iz voščeka ; a v hipu, ko je skočil od voza, je pridirjal od nasprotne strani drug izvošček, ki je dečka jedva takrat zapazil, ko je bil pod konjem. m Poskušen samomor. Danes pred-poludnc okolo 9. ure si je hotel končati svoje življenje 29 letni delavec opekar Valentin Sova, doma iz Št. Viškegore v tolminskem političnem okraju. Ustrelil se je v ulici Ponte nuovo v bližini „Tirolerhofa“ v sence. Smrtno ranjenega prenesli so ga v tuk. bolnišnico. Iz goriške okolice. g 0. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu prašamo, ali sme c. kr. poštar na Trnovem razlagati vsebino razglednic po krčmah ? g Št. Forjan. — Odhodnica, katera se je praznovala v čast onih „Orlov“, ki morajo k vojakom, se je tako krasno obnesla, kakor malokrat poprej. Posebno govor g. dr. Dermastje je privlekel marsikomu solzice v oči, ko je omenjal, da morajo sedaj zapustiti sta-riše, brate, sestre in domačo slovensko zemljo, da pridejo v neznane razmere, kjer se niti slovensko ne govori. Kako žalostno mora biti za vsakega dobrega rojaka, ako nima nikogar, da bi mu potožil, nima nikogar, da bi mu zaupal svojo notranjost. Le trdi in neisprosljivi obrazi ga gledajo. Tuji glasovi mu zvenijo na uho. Le še spomin in sanje o domačiji ga spremljajo po tujini. Tudi stariši pustijo z žalostnim srcem svoje sinove med tujce, kjer živi pohujšlji-vost, kjer je nevarnost za njih duše in telesa. Zato opozarjamo vrle mladeniče, naj v težkih trenotkih nikakor ne pozabijo na Mater Božjo, ki je tolažnica žalostnih in ki nikogar ne zapusti, ako je on ne zapusti. Zatorej ne pozabite vere in krščanskih naukov, katere Vas je učila v zi-belji Vaša mati ter Vam voščimo, da pridete nepokvarjeni domov. Z Bogom! g Iz Vrtojbe. (Nehvaležnost) Ožja volitev v splošni skupini je naše „glasovce" tako poparila, da so kar besneli. Divje so se vrgli v agitacijski boj za volitve v kmečkih občinah. Obrekovali in blatili so duhovnike in bivšega škofa, da bi jih bilo sram, če bi Sami kaj takega poslušali. Posebno pa sta se odlikovala „Hsneto“ in „Sakra-bolt". Poslednji je imel tu priliko pokazati svojo nehvaležnost do duhovščine in do škofije. Ravno vi „Sakraboit" bi morali biti hvaležni škofiji, ker ste postali to, kar ste, samo vsled tega, ker ste toliko časa oskrbovali škofijsko posestvo. Tudi vaš sin se je spravil na noge le s pomočjo duhovščine. In vam „l:sneto“ bi svetoval, da pometate prej pred vašim pragom, potem še-le poglejte, če imate sploh pred drugim kaj za pometat. Vi ste nadzornik Mrmoljevih ustanov, onih boteg na debelo, kjer se tudi vino toči. Tam nadzorujte kako teče vino, kako vspeva hranilnica in posojilnica, da bode „vzor“ drugim, ne pa kričat proti duhovščini. Tudi vašega sina podučujte v tem smislu ako hočete, da pride kedaj vrsta (ako sploh pride) na vas za kandidirat. Če pojde tako naprej, ne vemo kam pridemo. Mi vas že poznamo z mladih let. Za danes pika. Volilec. g Jelenk v Trebuši je od 26. sept. do 5. okt. tako narasel, da je odnesel po grapi vseh 83 Križničev; za temi pa je plavalo bolj počasi 17 Frankotov: v Kanalu so se oddahnili in snedli vsak doplih-porcijon gulaša, ki ji. bil napravljen iz „15 koštrunčičev" — kaj ne, g. Podgorniček ? g Tudi na Trnovem imajo liberalci svojih 13 „kmatov". Živio Azazcl! — Naših — S. L. S. — pa je 16 mož. Niso sc splašili krika: „Abbasso Bcr-buč I" — g Telovadni odsek ,.Orel" v Št. Ferjanu napravi v nedeljo dne 17. t. m. pop. izlet na Dobrovo. g Smrtna kosa. Iz Kroiiberga nam poročajo, da je umrl kronberški rojak, Jakob Al a č u s, železniški uradnik v Trstu. Pogreb je bil jako veličasten. kar je dokazalo, da so pokojnika radi imeli. Žalujoči ostali se tem potom vsem iskreno zahvaljujejo, ki so jih ob bridki izgubi kakorkoli tolažili. g Nesreče. 13 letni Franc Mer-molja iz Podgore se je vežbal na dvokolesu. Pri tem je pa tako nesrečno padel, da se je ugriznil v jezik in v doljno ustnico. Moral je v bolnišnico. 58 letni Karol Persolja, doma iz okolice Kojskega,je zaspal na vozu, na katerem se je vračal domu. V spanju padel je z voza ter se težko ranil na vratu. Sedaj se zdravi v tukajšni bolnišnici. g Lokve, II. okt. t. I. Da smo pri ožjih volitvah zmagali z večino 60 glasov, Že veste! Ne veste pa, da smo skoro vsi — kar nas je Udoma — šli volit: le 3 niso došli. Z Lažna in z Lokvij je ostal doma 1 bolnik in 1 „nevesekaj". Da so liberalci dobili 13 (judovsko število !) glasov, je zasluga našega učitelja-nevolivca; zato zasluži pohvale od generalštaba v (iorici! A d;1. so oni 13teri pristni liberalci, tega tam doli nikar ne verujte! l:den ni volil Fona, ker ga je Fon svoje dni obsodil; drug je volil liberalce, ker mu je nekdo rekel: „Kaj boš slabo poslušal!" Tretji ima na duhovnike neko jezico... In drugi so volili v strahu, da zmagajo združeni liberalni a g r a r c i nevede, da so liberalci — slabi preroki... V kmečkem razredu pa ima S. L. S. 14 glasov in 2 sta „teh zmešanih"; 4 z Lažna niso došli volit in I z Lokvij ni doma. Če bo treba še enkrat voliti, pa bomo volili... Glede teh volitev pa treba v zgodovino zapisati imeniten čin trnovskega tajnika: v imeijik vpisati ni hotel — čeprav do časa obveščen — dveh volivcev, češ, da nista bila volivca II. razreda pri zadnjih obč. volitvah; vpisal pa je dva volivca, katerih še nihče ni gospodar in katerih eden je bil ob času razpisa dež. volitev vojak — torej pri zadnjih obč. volitvah nedoleten in nih eno leto doma! Kaj ne, g. Leban pa zna!? g Št. Martin pri Kojskem. Da bi naš učitelj svojo nevoljo zaradi nev-speha v ožji volitvi v splošni skupini otresel.se je hudo jezil na nunce. Besed, katerih se je pri tem poslužii učitelj, ne opišemo. Ljudje so po vasi kričali, če ne zna drugega učit. naj gre rajši v Sovodnje Črevlje popravljat. Iz ajdovskega okraja. a Gabrijo. Pred 2* a letoma smo imeli mi za državni zbor le '/, voliieev na naši strani, med tem ko jiii je bilo v liberalnem taboru. Letos smo napredovali iz znatne manjšine v znatno večino. Kajti pri volitvi v kmečkih občinah so imeli naši 21 in nasprotniki le 12 glasov. Liberalci so zgubili pogum, odkar je padel iStrekelj. In Štrekelj vlači še druge tovariše v prepad. Iz tolminskega okraja. t Grahovo. — Naša liberalna trdnjava je bila, pa je ni — več; padel je liberalni Port-Artlmr. Bil sc je hud boj, mogoče eden najlmjših v naši deželici: propadajoči liberalizem je zbral zadnje moči, da se obdrži šc kratek čas. a vse zastonj. Vse nakane in šikanc nasprotnikov so se razpršile in zdrobile ob n a v d u š e n o S t i in z n a č a j n o s t i naših mož in fantov. Vsa čast vrlim KneŽanom in Kor Ič'a n oni, ki so i svojo nevstra-š e n o s tj o pokazali, da so Vždrnstll na vročih liberalnih tleh; ti so tako rekoč vsaki dan v ognju, ob teh skalah se bode razbila naprednjaška barka! Bolj kakor kdaj poprej so pokazali značajni Nem. Rut ari pa tudi Granta rji, da na njihovi zemlji ni prostora za m e ti k u ž n e - la ž stranke; zato pa so se vselej v polnem številu udeležili volitev kljub daljavi in mnogemu delu. Velike in krasne so njih gore, toda večje in trdnejše je njihovo prepričanje še lepši njih kristalni značaj. Ponosna je lahko naša S. L. S. na take može, ki so porok, da ne propademo nikdar. — Liberalce je strah, a mi gremo naprej mi mladi, mi strelci! t Temljlnski naprednjaki nameravajo ustanoviti, čujte svojo republiko, nočejo več biti pod kruto klerikalno komando, hočejo biti brez sosedov, kf so v črnih krempljih. Da jim ne bode treba tlačiti črne klerikalne zemlje, so iztuh-tali nove vrste zrakoplov, katerega na-pumpajo s »svobodnomiselnostjo". Nevarnost pa je, ker je krog in krog „črna farška tema", da se isti ne razbije ali izgubi, zato pa jim bode za svetilnik služil mlaj, ki so ga postavili menda o priliki lanske zmage. »Špaga" jim bode seveda tudi prav prišla za balon pritrdit. V tej deželici bode res prava svoboda. t Baška dolina. Davi pa je stanca padla, na zelene travnike ... Zgodnjo jesen in še zgodnejšo zimo, imajo naši nazaj napredni, čeravno je še le vinotok. Vseeno sta jih zima mraz, odnesla daleč preč od nas! Pa jim je res za „scagat". Zmago so imeli v žepu, a ta je zbežala tako daleč, daleč od njih. Kaj jim je storiti? Lini pravijo, da bi šli v vodo, a žal, ta je premokra. Obesit se ne morejo, ker glave nimajo. Kaj tedaj? Edino to jih tolaži, ker je »goriška v naprednem taboru", zato so gotovi, da »čez šest let zmagajo". Da jim ne bode med tem časom predolgočasno, naj pojejo tisto znano: »Oj zdaj pa nikdar nikdar več, — veselje preč je preč...“. t S Št. Viškegore. — Po celi Goriški deželi, je vrel hud volilni boj. Tudi pri nas na Gori so bili naši liberalci, porožljali nekoliko z volilnim orožjem t. j. agitacijo. Pa nič ne de, so že dobili zasluženo plačilo, kajti za njih veliko veselje, da so zmagali pri nas, jih je toliko hujše zadela vest da so sladke imena njih kandidatov padla v neizmerno globočino, iz katere jih bo težko dvigniti več na svetlo. Sicer pa imajo naši liberalci nedolžno veselje ko pravijo : »Da smo le pri nas na Gori zmagali"! Mi jim pa to njih ne- dolžno veselje prav iz srca prepustimo. Pa nič ne mislite da je St. Viška-gora s tem popolnoma skužena z liberalnim duhom, kajti naši najbolj zagrizeni liberalci so začeli spoznavati, da jih Gabršček in Franko z njunima strankama vodita za nos. Do zdaj so debelo gledali, odkod pride dr. Franko z njegovo samostojno kmečko stranko, pa uj i h upanje je splavalo po vodi ko si nobeden več ne upa za njo. .A najbolj jih jezi pa to, ker ne vejo kaj so, ali so liberalci ali so agrarci. To •rečemo, da kunštni so pa zelo, ker dvema gospodoma enako služijo, čeravno pravi stari pregovor, da dvema gospodoma ni mogoče služiti. t Iz StržlšČa. — 44 glasov so šteli naši združeni nasprotniki na dan ožjih volitev. Naša S. L. S. jih je pa 22 več imela. Zakaj?! Naše ljudstvo je spregledalo in pretehtalo liberalne kvan-tarije. Agrarci oziroma liberalci so vedno nakladali in odkladali in to tako dolgo, da na zadnje niso imeli kaj lo-žit in kaj odložit. Bog jg pravičen in napravi natanjčen ničim, Naša vas je nepokvarjena. Zato so pa liberalci poskusili zasejati v našo rodovitno zemljico njih trnje in osat. Ali mi imamo čvrste ženice plevice, ki takoj počistijo osat in izrujejo trnje. Dragi kristjani in prijatelji »Prim. Lista", bodimo edini in ne hodimo po liberalnih krčmah in botegah, sploh ne imejmo ž njimi ničesar opraviti, ker tam ležijo napredni liberalni, brezverski listi, ki vodijo po krivi poti. Danes malo, jutri malo in v malem času postaneš liberalec oziroma brezverec. Pomisli, da iz malega raste veliko. Toda naše geslo naj bode: „Z Bogom začeti, z Bogom končati"! Ako si vsak to prisvoji, nastane jedna sama stranka — stranka ljubezni in miru božjega. Volilec. t Ponikve. — Kakor že znano, so imeli kandidatje S. L. S. pri ožjih volitvah v naši občini 26 glasov več kakor pri prvi volitvi; liberalci pa so jih na vse pretege ulovili samo 5 več. Rad priznavam, da smo mi za ožje volitve tudi agitirali, a tako pa vendar ne, kakor liberalci, kajti pri njih je cvenkalo. Saj se je naš obhodnik v svoji zgovornosti tako spozabil, da je to sam povedal. Enega moža je pri oddaji izkaznice baje tako nagovarjal: »Če ne boste z nami volili, pa ne boste naš prijatelj. Moj stric (penzijonist) mi je plačal zato, da agitiram za naprednjake!" Pa veste, kako opravlja ta »možak" svojo službo! Ko je 3. t. m. pred cerkvijo razkoračen povedal drugo, začne s sledečim: „V torek, dne 5. t. m., pri ožji volitvi volili se bodo ti-le kandidati: Josip Fon, sodni svetnik v Gorici, ali ne vem še „kaj za’n tajfl". Kaka četvorica liberalčkov se mu je na to na vsa usta smejala. Je bilo vredno smeha! Kaj?! — Zvedel sem tudi, kako je znani Klavžarski ka-pucinar dajal na Logorščih za en glas 5 K rekoč; „Če češ ti jih dam tudi 20; kaj misliš, da nimamo denarja?" Pa kričijo po liberalnih cunjah, da so klerikalci plačavali glasove; kar sami delajo, pa drugim nalagajo. — Mi se pa brez plačila potrudimo za naše kandidate, ker nočemo, da pridejo liberalni-agrarci do tega, česar ne zaslužijo za ono, kar so po naši deželi prouzročili. Za danes navedem samo dva taka slučaja; če bode treba, jih še imam na razpolago. — Neka žena vpraša nekoč svojega sorodnika, hudega liberalca: »Kam pa greš, da ne greš k sv. maši ?" On ji na to odgovori: »H....Č. kaj je meni cerkev, kaj maša! Grem tja v krčmo, tam imam jaz mašo!" Neki drugi liberalec pa je vničeval 6 božjih resnic, ki so v katekizmu. Lotil se je najprvo 5. Ali njegov poslušalec ni hotel odobriti tako nečedno govorjenje. Cc je potreba, lahko imenujem te »izobražence". Za danes toliko. O priliki še več takega. t Izpod Erna. Do zadnjega moža smo šli na volišče dne 26. m. m. Dne 5. t. m. so ostali samo štiri kimovci doma. ki se bojijo zameriti vsem strankam. Liberalci so bili pred volitvami jako o-šabni. Hodili so pokonci kakor petelini. Mislili so si, sedaj imamo te klerikalce pod našo komando, Ali glejte, že 26. m. m. jim je padel pogum. Postali so bolj ponižni. Polomilo se jim je perje. Klobuke so nosili na očeh. Kaznoval jih je Bog. Pred volitvami so nam oznanjali sodni dan. Pridušali so sc, da klerikalci ne dobijo nobenega poslanca. Neki gospod je vdaril na mizo ter zakričal: »Pri moji duši, če bi jaz ukazal, ni v teku 10 let nobenega kmeta več. Dokler bo kmet, ne bo miru. Dokler bo kmet samostojen ne bo dobrega na svetu. Tako bi moralo biti, vsak trgovec bi moral imeti 5o kmetov pod seboj, da bi mu delali tlako". Kmetje! Tako vam želijo gospodje, ki vedno trdijo, da so kmetovi prijatelji. Drogi pa je rekel, da je res škoda, da jc Gospod tako lepo dolino ustvaril na folininškem In da ta ima lako zabite kmete. Dalje, da so kmetje zanikani biki in osli ki ne zaslužijo drugega nego leskovega olja. Poslušajte kmetje, kaj vam želijo oni, ki vam vedno zagotavljajo, da so vaši prijatelji. Ne verujte jim, ker so sami hinavci iti slepilci. Odprite oči in videli bodete, da so liberalci in agrarci vaši sovražniki in ne vaši prijatelji. Kaki prijatelji so vam. naj vam pove sledeči dokaz: Dva kmeta sta se pravdala zaradi neke poti. Pravdo enega kmeta je prevzel liberalni advokat. Kmet in advokat sta vedela, da moreta pravdo zgubiti, ali vendar je advokat u-pal, da jo dobi. On je toliko časa vlekel pravdo naprej, da je moral kmetič plačati okoli 14 sto kron. Torej taki so kmetovi prijatelji. Oni so le prijatelji, kadar morejo polniti svoje žepe s kmečkimi Žulji. Da, da tako rešujejo liberalci kmeta, dokler ga ne oskubijo, potem ko ni--roa nič, se mu pa rogajo in mu kažejo .fige. Kmetje oklenite se še nadalje S. L. S., ker ta je edina prava stranka. Vrzite od sebe liberalno-agrarne špekulante, ker tem je trebuh bog. Nimajo vere, zato nimajo tudi srca do kmeta. Proč ž njimi in delajte za vero, dom, cesarja. Bog živi S. L S. Iz cerkljanskega okraja. c Cerkno. .Volite napredno I Preti nam propadi" S tem obupnim krikom, ki je dičil Hajdrov Kozolec, so vabili liberalci volivce v svojo potapljajočo se ladjo. A večina se ni brigala za to žalostno vabo, oprijela se je raje S. L. S., ki ima bodočnost, in treščila liberalce v »grozeči jim prepad". Slava zavednim volivcem! c Cerkno. „A benj!“ Vže 18 let hodimo volit, a vendar vedno propademo. Gremo pa le, da pokažemo svoje prepričanje 1“ S temi kroglicami je pomirjeval naš Tomo svojo volivno mrzlico, ko so liberalci propadli; oni Tomo, ki se je ob ustanovitvi hranilnice v Cerknem držal naše stranke, dasi govori'sedaj o svojem političnem prepričanju. Pojte se solit, ne prepričanje, pač pa — kameleoni. c Cerkno. Za liberalizem je pri nas najbolj brusil pete neki Ivan Kacin, organist iz Otaleža. Hitro, ko je zvedel za ožje volitve, je tekel v Gorico po ... . no, po navodila in še kaj drugega. Ta mož je, kakor kažejo njegovi v Katoliški tiskarni v Ljubljani tiskani plakati, tudi izdelovatelj orgelj in harmonijev ter se kot tak kaj rad usiljuje tudi »prečastiti duhovščini!", kateri ga tudi mi s tem primerno priporočamo !! c Otalež. Kot en mož smo vsi volili 10. t. m. kandidate S. L. S. Volivci, ki so natn do sedaj nasprotovali v kmečkih občinah, so prišli do boljšega prepričanja, in so ostali doma. Zato jim kličemo: Le ne- koliko več poguma, in prihodnjič Vas vidimo v naših vrstali! Iz bovškega okraja. b Iz trentsko doline. — Gospod urednik, za liberalce žalostna novica gre po deželi in vsej Sloveniji: Strckelj — štrbunknil , Franko — franko skozi padel , Križnič, o joj, — križan — Andreja Velikega mesarski nož sc je skrhal, »klerikalni" zmaj dviguje glavo,, grozne reči. Se nekaj za nameček. Zlobni jeziki po trentski dolini govorijo in prejemnik v Trenti, ki mu pravijo „Cot", potrjuje, da mu je doposlal bovški župan „pikct" (paket) glasovnic, na katerih so bila tiskana imena nekih liberalnih,, agrarnih in protikinečkih poslancev,, ki poznajo vero in kmeta le ob volitvah, ko potrebujejo njihovih glasov, drugače jim je pa vera in kmet deveta briga, vse pa njih lastni žep. Ko jo zagledal Janez Zorč v Trenti' til ,-pikct", je gotovo vprašal: „Kaj pa. te' tu?*' Velikanska skrb bovškega liberalnega župana, ki razteguje svoj liberalni delokrog celo v najbolj oddaljeno občino bovškega okraja, tam gori pod Častitljivim slovenskim velikanom Triglavom. G. Rejder, zapomnite si in ravnajte se po pregovoru : »Vsakdo pometaj pred svojini pragom, potem bo vse v redu; le skrbite za svojo občino!" »Piket finferjev ali cenerjev" ste-imel poslati silno potrebnim Trentarjem,. to bi bilo možko in hvalevredno, ne pa „folš cegelccv", ki spadajo v peč. Prejemnik je izpolnil dano mu naročilo pa mu ni »ratalo"; hotel je sicer ogrniti pošteno občino pred svetom, toda estal je sam v sramoti s svojo „žlahto‘V ker, liberalno, protikmečki sc je volilo po pregovoru: Jabolko ne pade daleč od drevesa. Velika večina je pa volila poslance, ki dobro poznajo potrebe in težave kmečkega.stanu; dva sta sama kmeta, tretji je pa kmečki sin t. j. državni in novoizvoljeni deželni poslanec Fon, na katerega priporočilo so Trentarji lansko leto prejeli 1000 kron podpore za sirk, katere podpore sta bila deležna v obilni meri tudi dva Trentarja, ki sta pa v zahvalo proti njemu volila. In tovarišu g. Fona, dr. Gregorčiču, se imajo Trentarji in Sočani menda zahvaliti, da smejo po njegovem prizadevanju koze rediti in pasti in upanje je, da se bode smeio po prizadevanju dr. Gregorčiča živino pasti tudi v erarskih gozdih v Trenti, kar je sedaj prepovedano. In te morebitne paše v erarskih gozdih bodo v prvi vrsti deležni tudi tisti, ki so protikmečko in protiversko volili. Hvaležnost je lepa čednost pred Bogom in poštenimi ljudmi, nehvaležnost razodeva grdo srce. Trentarji imajo upanje, da se bode zgradila večinoma na državne stroške prepotrebna cesta od „Čote" do cerkve sv. Marije v Trenti. In kdo je k temu največ pripomogel ? Deželni odbor go-riški v katerem sta bila dva kmečka poslanca in odbornika, katera bi liberalci rajši danes nego jutri pohrustali. Po prizadevanju deželnega odbora je obljubila visoka vlada 12.000 kron t. j. 60°/o od proračunjenih 20.000 kron za omenjeno cesto. Kaj sta pa gg. Rejder in „čot’“ že pridobila Trentarjem? Nič! Pač pa onadva kakor, sploh večinoma vsi liberalci živijo od kmeta, v zahvalo pa delajo proti kmetu. Glavno vlogo pri volitvah so igrale menda lepe živali, ki slišijo na ime divje koze ali gamsi. Ti presneta „jaga" s katero zna tako daleč priti, da bodo pošteni Trentarji gotove ljudi še preklinjali. Ljudje jih vedno bolj spoznavajo in tako je prav! Drugače vsa čast vrlim trentarskim volivcem! Iz sežanskega okraja. s Iz Povirja. (Shod — semenj v Povirju.) One 3. oktobra je bil sklican shod liberalcev natihoma, brez posebnega hrupa. Ker je bil shod na dvorišču g. Mahorčiča, gostilničarja, nabralo sc je na shodu jako malo ljudstva. Žel sem po cesti, kar zapazim, da gredo kravji mešetarji iz Sežane proti Povirju. Mislil sem si: kje mora biti danes semenj ? Ko pridem v Povir izvedel sem, da imajo shod. Radoveden sem bil, kaj bo na tem shodu. Ker so videli ti kravji mešetarji, da ne bo nič političnega „gšefta“, so se 'raztogotili ter začeli razsajati kakor besni ter napadati poštene ljudi. Neki znani kravji mešetar je napadel velespoštovonega moža ter ga zmirjal z biki. To je sad naprednih kravjih mešetarjev. Ti kravji mešetarji so si mislili, da se njim bo njih politični semenj dobro obnesel. Ljudje so se spametovali in niso volili kandidatov kravjih mešetarjev, čeravno so kupovali človeške glasove s kroncami in z dop-joni. Dne 5. oktobra je bilo v Povirju za liberalce oblačno. Malo štim so skupaj spravili. Dne 5. oktobra je treščilo v kraške liberalne trdnjave, ki so se začele rušiti. Pogorele pa so v nedeljo dne 10. oktobra. Dal Bog, da bi nove trdnjave, ki se bodo zidale na podlagi naše stranke, bile trdnejše, neomahljive in trajne. Opazovalec. Krojaška zadruga GORICA P. 11. Povodom pričete jeseii-ske in zimske sezone dovoljujem si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam došle že vse zadnje novosti modnega blaga kakor volne, flanele, forštaj-ne in razno drugo blago. Dovoljujem si, Vas radi tega prositi, da nas počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljem radovoljno Iranko na dom, da se prepričate o naši krasni in najmodernejši izberi. Nadejaje se blagohotnega vpoštevauja te prošnje, bi-Iježim odličnim spoštovanjem Teodor Hribar. Dva izurjena Čevljarska pomočnika sprejme takoj v trajno službo J. Miklavčič, čevljarski izvedenec v Podmelcu- Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno = delavnico. Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. Loterijske številko 9. oktobra. Trst................. 48 89 2 24 63 VIKTOR TOFFOLI (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev __________________ Jedilno olje Jedilno fino K 1-04 10 96 v. liter 'TH Marsiglia . . . K 1*28 istrsko „ „ 1-20 Bombay.......... 1 20 Corf“ >. „ »'20 Bari ...............,1-40 P“?lie „ „ 1-28 Lucca................1-60 Jesih vinski najfinejSe . . . „ 2 — Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10. XX POSLUŽUJTE SE ZNANE IN SOLIPNE TRGOVINE ut/ XX ^ Odlikovana pekarija ^ ^ ^ in sladčlčarua ^ ♦ K. Draščik ♦ + v Gorici na Kornu ▲ (v lastni hill) ♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe In poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri- ♦ poroča se sl. občinstvu. Gene jako nizke. Rojaki! Spominjajte se ob vsaki 'priliki »Šolskega Doma*« .Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. 1 Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovališče niruberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij. ’ PotrebSdine _za pisarne, kadilce in popotnike. NtUboljSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebdčine ■a krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hita obrala ta vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. agitsa gg«x»s» aagg aannce saga »aigg 1 Trvdka A, & l i I II v hiši sl. „Cenfralne posojilnice" l priporoča prečastiti duhovščini in vsemu sl. občinstvu svojo novo narodno trgovino z vsakovrstnim, vedno svežim špecerijskim, kolonijaliiini blagom in delikatesami: zaloga moke in deželnih pridelkov. - --- Trgovina na drobno in na debelo! Postrežba točna in strogo solidna S CENE NAJNIŽJEI ===== ceneje kakor povsod drugod ! ■ . - Kdor enkrat kupi ostane gotovo i nadalje naš cenj. odjemalec. — Z odličnim spoštovanjem A. & F. Amlenvald. Dnini#; j P°dPiraite nujam! slov. šolstvo “ v Gorici! — Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Anton In. Pečenku GORICA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi belimi ln črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-8klm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne*, in izbornim proti-vlnskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko gori&ka postaja. Cene zmerne. Delaonlca cerhVBnili posod In cerhveiiEga orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franho Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. HM ilKHR naslednica G. Likar V GORICI - Semeniska ulica štev. 10. V c1i k a zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelk Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd. Svete podobe. Tiskovine za duhovnije in županije. Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd. Pergamentna papir za zauianje masla. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic. Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.) Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo. Dobra postrežbn, vse po uitki ceni. ppoooexxxxx30ooooooooooooc Lekarna Cristofolelti v Gorici na Travniku. Trsknu e tek fiicvo jetrno olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti. Izvrnn steklica tega olji nn, ravnormene barve po K 140 bele barve K 2. Trskino ieleJfiato jetrno olje. Halm tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne mn a ve Trskino jetrno olje se ielezniinltjoileeeni. ___ S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse |koslne'-bolczni, žlezni otoki, golile, malokrvnost itd. itd. ('••ne ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje. katere«!' nnrofnm direktno Iz. Norveulje, preišče se vedno v mojem kem. Inborntorju predno se napolnijo stekleulee. /ato zn-rnoreni jamčiti svojim e.č. odjetnaleem «lede čistote in stalne sposobnosti zn zdravljenje. (Cristofolettijeva pijača i/, kine in želez«. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlmfioljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. 3000000000000000000 POZOR! Edini specijalisf ■ oplik I. Primožič Gorica na Konni št. 1»J, priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah. (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, — Cena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. Ušesno olje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. O. Schmledta odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčapje ln gluhoto Cena steklenice E 4 z navodilom vred/ Dobiva se v lekarni O. CRISTOFOLETI-Ja v GORICI. ti sgmjf — urar c. kr. državne ?eležnice — v GORICI, Gosposka ulica št. 25. Novodošlo blago za NASTOPNO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami 52E m TZ •*—i M cn s i za vsaki stan. IVAN SCHINDLER, Dunaj lll.|i, Erdbergstrasse 12. pošilja žq veliko let dobro znane Stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje Škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luSčilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za šolanje, kotle za kuhanje klaje. sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi. svinčene cevi. IMl sedaj po zopet /(iutiio znižanih cenah! Ituvno tako vse priprave za kletarstvo: m-dene pipe, sesalke za vino, gumijevi’ in konopljene cevi, gumijeve ploče. s*roj za točenje piva, Skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje soilovke in penečih vin, mline za diSavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehniec. decimalne tehnice; zeleznu pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vse a večletnim jamstvom! Po iModnfejšili plačilnih popojih, tudi ud obroke! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno, prekupci in agentje zaželjcni. = Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost Ivan Schindler, Dunaj III\i Erdbergstrasse št /J. Bfefi mii pRneciso^oco Ljub tovariš v dolgih zimskih večerih je gotovo grumofon. Gramofone vsoh vrst, tuli avlomiilne, prodajam |>o najnižjih conah od id K naprej. V zalogi imam slovenske plošče in urkeslrione. Priporočam šivalne stroje v največji izbori od H8 K naprej. Prodajam tudi na obroke. Zagotavljam slavno občinstvo, da bo pri meni najbolje postreženo. Ignac Šuligoj, urar, Sv. Lucija ob Soči. _________________________________________ C & Slovenska manufakturcia trgovinam a w GORICA — Raštelj 16 — GORICA priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega ■ = oblačilnega blaga po najzmernejših cenah. ■ Postrežba ločna in solidna! ©r * Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovaua zadruga z omejeno zavezo posreduje m natopi tmetijstih potrebščin in pri prodaji ^ ^ v/v- tmetijstih pridelkov. ^ ♦'v* Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALNE JOS- VERDI ŠT- 32- ***** *** ■ve* 1 i Prosiva zahtevati ji ifs tke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC A ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upetjavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. Cen« nizke, solidna postrežbat ElIO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amorikanske blagajno, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! J c s C ►1 O ff {> SJ o B P 3 p p. i Nova slovenska trgovina! Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in bu-dilnih ur. pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah. Popravila Izvršujejo se točno in ceno. V saka ura se Jamči eno loto. Aleksander Ambrožič, urar In trgovec v Gorici, Tckališče Jos. Verdija 20.