\

I

N/

%

Tednik "London Caling" ki g., izd-ja britanska radijska
družba, je prinesla v svoji številki za 14  -- 20. okt. t.I. članek

nar da.

1 •

a

.o ti j- xu.ui jt; z,'jpai’  ii' 1  ...uuj vu.'.. 1 i;xu , x j-  tipi. - / .a .ni aem, aa pi.

ha j a 6as, ko se bo pojavil v naslovili na prvih straneh listov. Pred
nedavnim smo bili priče protestov ameriške in .angleške vlade zaradi
raz lahnih volitev v Bolgar j. ji. Prav takšen položaj zdaj

!.i v Romuniji. .. .

j zdaj dozoreva tu-

NAJKANJ PO DVU OSVOBODILNI GIBANJI* Ko je izbruhnila drug«' svetovna

vojna, so vse balkanske dežele

upale, da se ji bodo izognile, toda druga za drugo so se zapletle v
vojno. - Jugoslavija in Grčija na naši strani, Romunija, Bolgarija
in zibanija na strani naših sovražnikov. Niso si tega želele; Romuni
so nam naklonjeni, Bolgari ljubijo Ruse, toda bili so kot muhe v moč
niku.

Jugoslavija in Grčija sta doživeli strašne dneve pod nem¬
ško zasedbo; umori, ropanja in talci. V vseh balkanskih deželah smo
videli gibanja, narodnega, odpora, na nesrečo, nikdar manj kot po dva
v vs ki deželi. Nekateri so se borili junaško proti zavojevalcem,
drugi so se borili prav tako junaško drug z drugim. To je skoraj
bolj važno. Nekateri ljudje so bili presenečeni, ko so videli mese¬
ca decembra lanskega leta državljansko vojno v Grčiji., Toda, naj bo
ž( kakor hoče, državljanska vojna je tam divjala’ tudi. že prej.

Vedeli smo. zelo dobro, da bo v času osvoboditve, ko bodo
padli razni majhni diktatorji, v. teh krajih velika zmešnjava.

JENA SKUPINA KOMUNISTOV ARI3IV

NA OBLAST

ve, kaj hoče

h

či ji.

V dobah zmešnjav se lahk
prav majhna skupina’, ki

namreč oblast - polasti.' oblasti in jo drži v svojih
oah. To se je bilo zgodilo v vseh balkanskih deželah- razen v - Gr-
Tudi tam bi se to zgodilo, če bi no bili mi posegli vmes. Tako
imamo danes v vseh balkanskih dia.nzah vlade, ki jih upravlja komu¬
nistična stranica.

V trenutku osvoboditve je le majhno
kaj pravzaprav hočejo. Diktatorji so prisilili
z- tekla v podzemlje* Zdaj se je pojavila, bolj

prej. Lakota je zbrisala s površja razsodnost JC _.__

želodcem ima redko kaj pametnega v glavi. Da bi bile stvari še slab¬
še, sao videli še celo vrsto zasebnih vojska - cela vrsta političnih
strank .iih le imela.

število ljudi vedelo,
opozicijo, dr. se je
divja, kot kadar koli
človek s praznim

"SODELOVANJE Z OKUPATORJEM". Toda v eni stvari so si bili edini -vsi

so hoteli kaznovati svoje deželane,ki
so sodelovali z Nemci* Toda, kdo je sodeloval? Na en ali drug način
vsakdo, ki je opravljal svoje vsakdanje delo pod tujo zasedbo. Vsa¬
kega so mogli obtožiti, da je sodeloval z okupatorjem. Tako si lahko
mislite, kaj se je zgodilo. Jtranke, ki so prišle na oblast, so eno¬
stavno označile svoje politične nasprotnike kot sodelavce in jih po¬
strelile. Tisoči in tisoči so padli - nekateri, ker so ros sodelovali
z  Nemci, drugi, ker niso bili politično pravilno usmecjeni. Dogoše
bilo še razumljivo, da je nova bolgarska vlada dala ustreliti mi-

3tev.64.


Dora; 6i _glas ovi t  _2h .  4A 1945. ___ _

Str.2.

maj*  * •»

nistrškega predsednika, ki je državo zapeljal v vojno; toda ista
vlada je dala ustreliti tudi min.predsednika, ki je deželo pripel
jal iz vojne in jo postavil na stran zaveznikov.

lik. •

i'o niso

lepo

• / - i

aevc

Toda na

N3EDIN0ST i-:ED ZAVEZNIKI GLEDA BALKAN

to smo morali biti -pripravijo

ni - mi nismo imeli političnega nažrta Združenih narodov za Balkan.
Zdaj prihaja do izraza razlifenost pogledov,. V Romuniji in na Bol¬
garskem imate vlade, ki jih je postavila Rusija .popolnoma zakonito,
v prvem trenutku, da bi skrbele za varnost vojaških operacij. Toda
zdaj poskuša-jo, da bi se za vedno polastile oblasti. Tako je bolgar¬
ska vlada predlagala Volitve« Vsak opazovalec bi vam že vnaprej lak**
ko s popolno gotovostjo povedal njihov izid. Iz razumljivega razloga
naj bi Bolgari glasovali samo za eno listo kandidatov, katere je
zbrala vlada. Vrhu tega je vsak, ki ga je vlade, ožnažila za "kolabo¬
racionista”, izgubil pr-.vic.o glasovanja.

Razen tega smo morali pogledati v oži že drugi stvari.:
kddar namrež mi govorimo o demokratičnih. volitvah^ tedaj ne govorim ■
v istem jeziku z Rusi, Mi v . ngliji ljubimo svobodne volitve, že s

nam naš® vlada ne dopade, tedaj se poslužimo pravice, da jo zamenj;
mo - kot smo pravkar-storili. Od Bolgarov pa je vlada zahtevala, d
jo enostavno postavijo nazaj na njeno mesto. Bolgarski volile! pod
današnjimi pogoji tudi ne morejo ni6 dragega, storiti. To je tisto,
mr je mislil Ernest Bcvin, ko je govoril o zamenjavi enega totali¬
tarizma z drugimi Na podlagi britanskega in ameriškega predloga je
nadzorna komisija za Bolgarijo priporočila odložitev volitev. Vo¬
litve so bile odložene, toda vprašanje se bo zopet pojavilo..

s

v

m

O

VLADE DIRIGIRANE DO KOMUN LETIH, Pri sosedih,v Romuniji imate tudi

vlado, katero vodijo komunisti,ka¬
tere pa mi ne priznamo, ker vemo, da ne predstavlja vežino naroda.
Celo v Jugoslaviji vlada predlaga volitve po eni listi, z drugimi
besedami, samo svoje kandidate. To bi se zgodilo tudi v Gržiji,toia
tukaj smo mi zagotovili pravižno ravnanje, tngleški, ameriški»fran¬
coski in opazovalci britanskih dominijonov bodo pazili, da bo :.o Grki
tajno glasovali za tistega, za. katerega, bode hoteli - pravtako kot
smo navajeni pri nas. Na žalost, Rusi niso mogli'sprejeti našega va¬
bila, da bi prišli in pomagali.

Gotovo razumete, da vse te stva.ri nimajo niž skupnega
tem, ali je kdo za ali proti komunizmu. Ce bodo svobodne volitve
Gržiji pokazale, da je vežinn za komunizem - tedaj vemo, kje smo.
da, ce bi Grkom rekli; v:), morate dobiti komunistično vlado, že to
hočete ali ne - to bi bil,- seveda druga zadeva.

Opagili ste, da sem uporabljal izraz "vlada, ki jo uprav¬
ljajo komunisti". V objavljenih kandidatnih listah boste videli celo
vrsto razližnih strank. Komunistična ni mogože niti najmožnejše za¬
stopana - druge bodo nazivali ; delavska stranka, kmetska stranica,
ljudska stranka itd. Vse so precej podobne, ista stvar, toda to bi
vas lahko zapeljalo, že bi ne vedeli, kako stvari stoje,Navadno so
skupaj zlepljene pod kakšnim skupnim nazivom kot "Domovinska front

V Bolgaiiji je ned dragimi stvarmi še ena zelo zamotana
zadeva. V ozadju volitev je bolgarski komunist, ki dela iz Moskve,
Jurij Dimitrov. On je zelo bister žlovek, ima tudi junaško srce, ste
ga še enkrat srečali; gotovo se spominjate, kako odložno se je držal
pri razpravi zaradi požara Reichstaga! Pozneje je postal tajnik ko-
minterne. Spet boste o njem slišali - na Bolgarskem. Toda poznamo še
drugega Jurija Dimitrova, demokratskega voditelja, ki je bil dober
prijatelj Vel*Britanije - tega so odrinili ljudje, ki so zdaj na vin

r\  i

ENOTNOST MED ZAVEZNIKI - VAZNA ZADEVA« Vs-ekakor lahko vidite, da bedo

f ;•

5tev,6>4

• »

Domači1  asovi ?  __25 * X*1945 *.    _St r ,.3_.

««.“ »•

te volitve, naj bo iz njih že karkoli prišlo, zelo važna zadeva.
Balkan je kmetska dežela, 70‘/ž prebivalstva so majhni kmetje * ljubi
jo svoje majhne koščke zemlje. Bolj ljubijo zadružništvo kot kolek
t ivizaei j o. Zaradi tega- jih skrbijo volitve. Jaz sem prav tako za¬
skrbljen, toda na drug način. tno-t.nost med zavezniki je prav tako
važna stvar v miru, kot je bila v vojni.j bila bi prava nesreča, 6e
se razbila na vprašanjih Balkana.

bi

ci.io

Sarajevo, 15.IX.1945*

\  ' - ■ • .

Jedro partizanov v Bosni tvorijo muslimani, ki so■ preče
krvoločni. Njim so dorasli partizani Slovenci, ki so tako med prav •
slavnimi kakor tudi med katoliškim prebivalstvom silno zasovražen: ,

Zaradi nevzdržnega stanja pod sedanjim režimom so gozde
vi v Bosni polnijo z ubežniki, kateri ojačujejo Potniško organiza¬
lit ova grozodejstva so zbližala katoliško in pravoslavno pre¬
bivalstvo Bosne, ki skupno s četniškimi odredi sestavlja takbzvano
križarsko vojsko. Namesto nekdanjih mrtvaških glav nosijo na šaj~
kašah križe. Dijaška mladinaki je bila odpuščena iz partizanske
vojske, je namesto na domove odela organizirano v gozdove. V- samem
Saraj evem je organizirana pomožna služba, v kateri okrog 6.000 žena

dela za borce v gozdovih.

Mnogi Hrvati se že davno kesajo, kor so v letih okupaci¬
je tako grdo postopali s srbskim prebivalstvom. Na planini Homanija
so bili najprej četniki, a potem so prišli partizani, ki so od tod
5.III.1945 prodrli v Sarajevo. Ti partizani so predstavljali drhal
raztrganih in sestradanih, umazanih in ušivih razbojnikov, ki so
takoj pričeli z ropanjem po zasebnih st,snovanjih svojih političnih
nasprotnikov.

Ked ustaši poznana luburič in Boban sta baje tudi v šumi,
kjer vodita borbo ustašev proti partizanom,. Večino ustašev, ki se ni s
umaknili v gozdove, so partizani pobili, tako n.pr.pri laškem okoli
20.000, v Hrastniku in Kočevskem rogu.

Pri umiku iz Bosne so partizani zajeli 120,000 nemških
vojakov, ki jih zdaj čuvajo po taboriščih in tako slabo' hranijo, da
jih dnevno po 50 umre.

Pri Vojniči se nahajajo četniki in zato v to področje
partizani prebivalstvu ne dovoljujejo pristopa. Četniki so tam požg
li nekoliko hiš partizanskih družin. Partizani se ne upajo na svoj.
domove, ker se boje, da bi jih četniki odvedli v gozdove. Splošno
mnenje je, da bo borba četnikov proti partizanom traja.la, dokler b
črnet imel hrano ter jo mogel pošiljati v gozdove. Meščani oskrbuje, j
četnike s sanitetnim materi jalovi.

V Zenici je OZNA zaklala župnika in še dva katoliška ve. ča
na. Iz protesta proti temu zločinu in kot demonstracijo proti se¬
danjemu režimu je katoliško prbivalstvo iz vseh okoliških vasi pri¬
redilo ogromno procesijo z več tisoč; udeleženci.

Vzhodna Bosna je popolnoma prazna in pusta. Sarajevo jo
polno beguncev. Javno se v Sarajevu Tito (kakor tudi preje Pavelič
ne) še ni prikazal.

Prebivalstvo se mora udeleževati partizanskih volitev in
prireditev, ker sicer ne dobi živilskih nakaznic. Partizani vplivajo
na volitve 2  grožnjami "Kdor bo glasoval za kralja, ga bomo ponoči
ubili.”

o

k

do 9.000 Nemcev. Cet-
pleniti in ne napadati

V okolici Odžacev je v gozdovih S

ni ki.  sc na planini Romani j a „ Imajo nalogo ne
■ vlakov ter z ljudmi lepd postopati.

Prebivalstvo v Jugoslaviji želi, da bi se - Koroška pr.iključ
la k Jugoslaviji, ker bo Titov režim itak spremenje.ru-

x

P*--'

Štev. 6‘i

pomadiglasopi , _2 5»j- « 1G43♦ _     _Str.4._

KANONIK SEIvAKA V LJUBLJANI
je Lil obsojen na 12 let zapora.

HUDI FRANCE BEVK,predsednik
n okra. j inskega narodno osvobodilne¬
ga sveta za Slovensko Primorje,je
dvignil svoj glas proti pastirske¬
mu pismu jugoslovanskih, škofov.

Jezi se pravzaprav na"Slovenskega
Primoira", ki je to pastirsko pis¬
mo v celoti objavil, češ,da je ho¬
tel s to izjavo iznešene očitke
prenesti tudi na Primorsko. Kot
vsi drugi? tudi Bevk samo laže in
zavija. Tole n.pr,. "Dvajset mese¬
cev sem bil v partizanih in stalno
živel v družbi tako imenovanih. "
'brezvercev". Ves ta čas nisem sli¬
šal najmanjše besede ali opazke,ki
bi megla žaliti versko 6ustvo ka¬
kega kristjana." (Ti partizani so
pa gotovo prišli z luno, da so se
tako razlikovali od drugih.,) Dalje
Bevk dolži škofe, da so so zvezali
z mednarodno reakcijo, ki dela pro¬
ti Jugoslavijii "Visokim duhov V ,v
se je že nekaj mesecv po osvobojen-
ju zdele . otrebno, podpreti medna¬
rodno reakcijo, ki :.o svojih zlo¬
činskih, keristolovskih nagibov ne
mara nove Jugoslavije. S svojimi
besedami hožejo namreč reži svetu:;
taka je nova Jugoslavija, ne dajte

ir*^£7 ilTl O 3T jp 0  f ^

PODPORE’ JUGOSLOVANOM V TUJINI.
Glas zaveznikov z dne Ib*t.m.ob¬
javi ja sledeče; "Z veljavnostjo od
. oktobre, t.l.bodo deležni podpo¬
re 30  Lir dnevno, ki jo dobivajo
bivši zavezniški interniranci in
politižni konfiniranci, tudi biv.
jugoslovanski vojni ujetniki,ki se
zaradi svojega političnega prepri¬
čanja zaenkrat ne morejo vrniti v
domovino, Te podpore, ki jo bodo
po veljavnih predpisih prenehali
izplača ati 31 .decembra t.l.,6e
ne bo podaljšana, ne bodo prejema¬
li ustaši, ker so vojni ti jetniki
sovražne dežele. Te določ-be velja
jo izključno za biv-r jugoslov.voj .
ujetnike in ne ukinejo ali izpreme
ne prejšnjih določb, po katerih
preneha izplačevanje podpor l.doc-r
biv.italijanskim in tujim polnit
čnim internirancem in konfiniran-
cem, vključno biv.jugosl.interni¬
rancem, kateri se zaradi svojega
političnega prepričanja ne mislijo
vrniti v domovine -

i n

t j

i

J-

BRITANSKI URADNI

T -


OC*n

o., o'.

so ža¬

rov
zv

nikali poročila

s o v le t skih vi -

v, da so poljske čete bile pc-
ane, da z glsovahjem izrazijo
svojo pripravljenost vrniti se
domov ali da bi bil v ta namen
dolžen kakšen rok, v katerem bi
se morale čete odločiti. Zastop¬
nik je dalje izjavil, da so pri¬
pravljeni pozivi, v katerih ob¬
veščajo poljsko čete o možnosti
vrnitve v domovino, o čemer se
bodo lahko same izjavile. Povdar-
jajo, da ni bilo storjenega niče¬
sar kar bi oviralo posameznike,
da bi odgovorili z "da" ali "ne ;
tudi pozneje. Sovjetska agend'
"Tass" je namreč poročala, da t
bila poljskim, četam dana srno "j
ura časa za premislek in še dr., .e
podobne neutemeljene vesti.

j TIL L LOVI C NI V NEMČIJI.!!: -
gadnl general Edwin L.Siber, p,
voljnik obveščevalne službe pri
amer,glavnem stanu v zasedeni I ern
čiji, jo zanikal poročila sovjet¬
skih krogov, da je vodja jugosi.
četnikov general Draža iihajlovič
na amer. zasedbenem področju kot
vrhovni poveljnik jugosl.vojsko■

JUCrbSL. DIN, MINISTER S HI) TEN
ZUJEVIC je izjavil v volilnem
govoru v Bolgradu, da imata ostrv
ki Subašiča in Suteju edini namen
povzročiti tuje vmešavanje v Ju¬
goslaviji, ki ga želijo predstav¬
niki’ reakcije doma in v tujini,
kini s ter je dodal:; "Toda ta na¬
črt je propadel. Reakcionarjem
je uspelo priobčiti v tujem tisku
kak članek o neredih v Jugoslavi¬
ji, to je vso. Reakcija računa
na tuje vlade, toda, obrnitev na
tujo državo, čeprav prijateljske
in zavezniško, in jo zaprositi,
naj bi posredovala s svojimi o~ m
roženimi silami pri ureditvi n- -
trenjih zadev našo države, je :
dejstvo."

IZ Sl-IT TAL A so čer a j odg -
jali vse Hrvate, verjetno v It. -
11 j o.

IZSLrt J E DVOJNA ŠTEVILKA
"SLOVENCA V TIROLAH" na 28 stra¬
neh. Segajte po njem. Stane 2.—

O 1 3^ T^g*

ALBIN (BINE ).BIZILJ, biv.
domobranec, naj so radi obvestila
iz Ljubljane tako  j javi oseb¬
no ali pismeno "Slovenski begun sle
pisarni: Peggez - Id ehz "i

UMRL JE V LJUBLJANI dr.ing.
Miroslav Kasal, univ.profesor.