Spedizlooe to abbonamenlo posLl«; Poitaina plaža«« » (jotoviol Domoljub v Clubllani 9. luni/a 1943-XXI & 2.1 56-Slev. 23 Ko hulcS svof inaCaf i Na razpotju Brezjanska Marija - Pomagaj Na neki slikarski razstavi je prav posebno) bleslela ta-le slika imenitnega umetnika: Ob' gozdni poti na deblu podrtega hrasta čepi zguban starček. Redki sivi lasje pokrivajo njegovo plešo, globoke brazde kaze njegov obraz. Starček je sklonjen ter si z rokama podpira brado, iz oči pa mu vro solze. Podoba človeške razvaline. Morebiti ima ta starček svojo zgodovino, ko je kot mlad dečko hodil v širni svet. Morebiti je ta« krat kdaj kje srečal prav takega starčka, ki ga! je bil svaril: Prijatelj mladi, ne hodi na levo, ken ta pot je nevarna in te pripelje v prepad. Pa je mladenič srečal divjega mladega jezdeca, ki ga, je zvabil na levo, češ da se tako junakom spodobi. In mladenič je krenil za divjim možem na levo ter zdaj objokuje izgubljene mlade dni. Fant moj, pazi, da tudi ti ne boš kdaj objo« koval svojih mladih dni, da jih ne boš zavrgel in zapravil, kakor jih je bil zapravil marsikdo, ki zdaj joče za njimi. Stari poganski Grki so imeli lepo pravljico: Glavni junak njihovega naroda jim je bil lepi 'Ahil. Sama boginja ga je bila rodila, kakor se glasi tista grška pravljica. Pa je mati želela, da bi bil njen sin deležen nesmrtnosti. Zato ga je oko« pala v čarovni tekočini, da ga ne bi mogla raniti nobena puščica in nobeno človeško orožje. Ko ga je tako kopala, ga je držala za peto. Tako se je zgodilo, da je vse junakovo telo bilo varno in neranljivo, le na peti, kjer ga je bila mati držala, se ga tista čudežna tekočina ni prijela. Ko so se nato Grki pod Trojo 10 let bojevali, ga ni bilo junaka nad lepim Ahilom. V sovražnem mestu pa' je bil kraljevi sin Pariš, ki je izvedel za Ahilovo skrivnost. Ta je nekega dne pomeril v Ahilovo: peto ter jo zadel. Junak Ahil je padel, ker ga je bila puščica zadela na edinem kraju njegovega' telesa, kjer je bil ranljiv. To je pravljica, celo poganska. Pravljice pa si ne izmišljajo zgolj dogodbic, marveč v svojem pri« povedovanju skrivajo življenjske resnice. Tudi tal pravljica ima dobro jedro Tudi največji hrast lahko pade. Tudi največji orjak in človeški junalt ima svojo slabo stran, kjer ga lahko doleti ne« sreča, če nanjo ne pazi. Tega se zavedaj, lant moj, in pazi, da zdaj, ko stojiš na razpotju svojega mladega življenja, ne kreneš na levo. Samostojen hočeš postatil Prav imaš. Vsakdtf si to želi. Vprašati pa se moraš, ali si res že sa« mostojen in neodvisen od sveta, ki vre okoli tebe?, Ali mar nimaš na sebi kake Ahilove pete, ki bi ti utegnila postati nevarna? Zato glej, da ne boš samo hotel biti samostojen, marveč da boš tudi stanoviten v dobrem ter vztrajen v boju s slabim. Tudi ti imaš v sebi Ahilovo peto, katero sovražnik tvoje duše prav; 'dobro pozna. Zato bi te rad spravil na levo pot, da bi te ugonobil. Ti pa na svojem razpotju bodi stanoviten, če hočeš, da boš kdaj res samostojen ter ne boš suženj in hlapec svojih strasti. Taki sužnji so nevarni sebi in svojemu narodu* Vojni dogodki preteklega tedna Letalski napadi na sovražne luke in Sadje — Velike sovražne letalske izgube Italijansko vojno poročilo št. 1099 od dne 89. majnika razglaša, da so italijanski in nemški letalski oddelki bombardirali pnstanisfa v Busi iu Boni ter uspešno zadeli tamkajšnje naprave v luki. — Pri svojih letalskih napadih na tivorno, Foggio, Luzerno in Sicilijo je sovražnik izgubil 15 letal. Italijansko vojno poročilo št. 1101 od dne 51. majnika naznanja, da je sovražnik v svojih letalskih napadih na mesto Napoli, na otok Fantelerijo ter na razne druge kraje, izgubil 16 letal. , , Italijansko vojno poročilo št. 1102 od dne 1. junija sporoča, da so nemška letala bombardirala pristanišče v Susi ler povzročila mnogo požarov v Inki. — Sovražnik je pri svojih letalskih napadih na razne kraje v južni Italiji ter v Siciliji, Sardiniji in na Panteleriji izgubil irsega skupaj 20 letal. Italijansko vojno poročilo št. 1103 od dne 2. junija pripoveduje, da je sovražna pomorska angleški rušilec poškodovan. Letalski napadi pa so na otoku napravili precej škode. — Sovražnik, ki je z letali napadal okolico Napolija, Sicilijo, Sardinijo, je izgubil 12 letal. Italijansko vojno poročilo št. 1105 od dne '4. junija omenja, da so ob rtu Bon v Tuniziji prejšnji dan popoldne nemški bombniki napadli sovražno ladijsko spremljavo ter potopili ♦n parnik, enega pa zažguli- — Sovražno letal- bil v Sredozemlju letal stvo je še naprej napadalo otok Fantelerijo, pri čemer je sovražnik izgubil 4 letala. Sovražnik je iz 60 Italijansko uruduo poročilo od 29. majnika pravi: Odkar je Italija stopila v vojno, to je od 10. junija 1940 do 27. majnika 1945, so osne sije na morju in na suhem ter protiletalske baterije na sredozemskem in afriškem bojišču sestrelile vsega skupaj 6066 letal. Brezuspešni sovjetski napadi Nemško uradno poročilo od 29. majnika se glasi, da je prejšnji dan na vzhodnem delu ku-banjskega bojišča izpodletelo več hudih sovjetskih napadov. — Samo na južnem delu ruske fronte je tega dne sovražnik izgubil 45 letal. Nemško uradno poročilo od 31. majnika pa omenja, da sovražnik na Kubanju ni nadalje napadal. Pri Velišu so nemški nastopi bili zelo uspešni. — Tega dne so Sovjeti izgubili 74 letal. Nemško uradno poročilo od 1. junija navaja, da so pri Kuhanju bili krajevni boji, da pa so pri Krimskaji Sovjeti v letalskih bojih izgubili 51 letal. Nemško uradno poročilo od 2. junija naglasa, da je pri Kubanju in Velišu sovražnik hudo napadal in skušal napraviti predor, kar pa se mu ni posrečilo. Nemško uradno poročilo od 4. junija pravi, da so pri Velišu bili krvavo odbiti novi sovražni napadi, pri čemer ^e bilo uničenih 21 sovražnih oklepnih voz. Na Kavkazu in ob Doncu letalski boji. Meseca majnika je na tem bojišču bilo uničenih 1257 sovražnih letal. Stanje francoske živine V novembru lanskega leta je bilo v vsej Franciji 2.2 milijona glav goveje živine nasproti 2.15 milijona v novembru leta 1938. Tako so po številu za malenkost že prekoračili predvojno stanje. Po teži pa kaže stanje živine že primanjkljaj. Naraslo je predvsem število mlade iivine. Število telet v novembru lanskega leta je bilo za 48% večje kakor leta 1938, število mlade živine pa za 23%. Na drugi strani pa število krav in volov še zaostaja v primeri z letom 1938. Bersaljerski muzej V Rimu je muzej, posvečen berzaljcrom. Tam so zbrani zgodovinski dokazi, ki se nanašajo na berzalierske oddelke od začetka do današnjih dni. V pritličju muzeja je posebna dvorana, ki je posvečena ustanovitelju berza-Ijerskih oddelkov generalu della Marmora. V ostalih dvoranah je zbrano orožje poleg zastav, ki so jih berzaljeri v sedanji vojni osvojili v Spopadih z rusko vojsko. NajmanjSe edinice nemške mornarice V nemški >Bdrsenzeitung< je napisal kon-fraadmiral Bruminghaus članek, ki vsebuje tudi sledeče: Nemci uporabljajo majhne edinice svoje vojne mornarice predvsem za izvidniške namene, za nadzorovanje sovražnega udejstvo-vanja ob angleški obali in za morebitno onemogočanje osredotočenj iu premestitev vojnih ladij, izkrcevalnih edinic, konvojev itd. Poleg izvidniškega udejstvovanja male edinice tudi naglo napadajo večje ladje, zlasti ponoči. Nemške male edinice so izredno važne tudi za pod-morniško vojno, v kolikor zaposlujejo na tem področju znatne sile sovražnih torpedovk, ki bi sicer lahko spremljale sovražne konvoje. Lahke nemške edinice so doslej v Rokavskem prelivu potopile 39 vojnih ladij, med njimi 15 »ušilcev in nad 130 trgovskih ladij z okrog »00.000 tonami. Ženski čevlji za bodočo zimo Pristojno italijansko ministrstvo — kakor fitamo v dnevnem časopisju — je izdalo navodila, iz kakšnega usnja so lahko izdelani žen-»ki čevlji za zimo. Za zgornje dele ženskega Umskega obuvala smejo uporabljati samo stro-Jene zajčje kože, usnje iz ribje kože in kože raznih plazilcev. Telečje, konjske, kozje in ovčje kože smejo čevljarji uporabljati samo za izdelovanje čevljev za moške, dečke in delavstvo sploh. Izvrstna letina jagod ob Rena Nemški listi pišejo, da že več let v Porenju ni bilo tako ugodne letine za jagode, kakor letos. Povrtnina uspeva naravnost bujno in rana zelenjava s solato na čelu je letos dozorela šliri tedne pred običajnim časom. Kosmulje so že dozorele. Tudi sadno drevje obeta oDilen pridelek. Potovalni skladi na šolah Bolgarsko prosvetno ministrstvo je izdalo pobudo za ustanovitev posebnih skladov, ki naj omogočijo potovanja ter izlete učencev in dijaških skupin. Vsak šolski zavod mora osnovati t tak sklad, da se omogoči udeležba pri izletih | in potovanjih tudi manj premožnim učencem. Del tega sklada bodo uporabljali tudi za kritje i potnih stroškov učiteljskega osebja. Tednik »Domeljub« začasno ustavljen Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na osnovi dekreta z zakonsko močjo z dne 8. maja 194!-X1X, izpremenjenega v zakon dna 27. aprila 19-13-XXI. št. 385, po ugotovitvi, da je tednik »Domoljub«, izhajajoč v Ljubljani, v št 21. 20. maja 1943-XX1. na četrti strani priobčil članek, ki vsebuje neuineslna razglabljanja, ki bi lahko imela učinek potrtosti na javno mnenje; in ker je treba zaradi tega proli omenjenemu tedniku uporabiti primerno sankcijo, odreja; Proti tedniku »Domoljubu« se uporabi ukrep začasne ustavitve izhajanja za dobo dveh tednov od 10. junija dalje. Nameščenemu osebju se bodo morali tudi med ustavitvijo plačevati običajni prejemki. Kvestor je pooblaščen, da izvrši pričujoči odlok. ki bo objavljen v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 5. junija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajina Emilio Grazioli. KRATKE V ameriškem Detroiiu jc umrl Edsel Ford, edini dedič po Ilenryju Fordu, znanem iu že umrlem ameriškem mnogomilijonarju. Ob 50 letnici lova na kite so norveški ribiči ugotovili, da so v tem času pobili 1260 kitov, ki so dali dva in pol milijona sodov ribjega olja. 30.000 Kitajcev — čungkingških vojakov 18. Čangkajškove armade — so obkolili Japnn-ci na južnem odseku llišanga ob izlivu reke jangee. Nekaj novih vojnih ladij je dobila japonska mornarica: najnovejša japonska oklepnica je močnejša od nove ameriške »Jovva«. fiolo za grafično stroko so ustanovili te dni f Pdssneku v nemški Turingiji. r? letnico svojega obstanka slavi letos nizozemska telovadna zveza, v kateri je včlanjenih nad 90.000 telovadcev. Saški princ Junij je ntonil pri kopanju ia trupla še niso našli. Madžarska ne bo znižala obrokov kruha in moke, ker jc z žitom zadostno preskrbljena. Ves vranji zarod na svojem ozemlju morajo odstraniti romunski kmetovalci. 290 kg zlata in 10 kg platine potrebujejo letno madžarski zobozdravniki. Po opravljeni pobožnosti je zopet na čeln stolne procesije* ki se je vračala s sliko Marijo I omagaj nazaj v stolnico, nosil križ pre vzvišeni škof dr. Gregorij Rozman Pod Marijinim varstvom Vsa škofija in ves narod se spokorno zateka k Mariji Preteklo soboto in nedeljo so bile, kukor v 1 jubljani, spokorne procesije po vsej škofiji. ( ,.|„ v Kranju so v nedeljo privreli ljudje in sl. v cerkvi posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu' Pli Devici Mariji v Poljn se je spokorne procesije udeležila velika večina župnije. Od t,
  • okoriia iu pobožna. Škof nas kliče k spokornosti Ko se je v Ljubljani zbralo vseli 2".000 spokornili Ljubljančanov pod Rakovnikom, kjer sn glasno molili in prosili Marijo pomoči, je spregovoril ljubljanski škof prevzv. dr. Gregorij It o ž m u n , kateri je Ljubljunčunoin in vsem Slovencem takole govorii: Glas Naše ljube Gospe Fatimske je po 25. letih prišel tudi med nas — in mnogi so z razumevanjem sprejeli in spoznnli, da nosi v sebi rešitev sveta i/, sedanjih stisk — tudi našo rešitev. Po Mariji Fatimski nas Gospod Uog opominja na nujnost, resnično nujnost, da se varujemo greha, ko je Gospod že vse preveč žaljen in llog, bodi milostljiv meni grešniku!« li k ts, n). Skesana ponižnost pritegne nase Uo-p, da se do nas skloni, nas usmiljeno sprejme in nas prizanesljivo sodi. Drugo je, da moramo zn naprej pustiti greh, sc ga skrbno ogibati in varovati, 'Ia vnovič ne bomo Boga žalili, zlasti ne s tistimi velikimi grehi, ki izzivajo božjo Pravičnost, d« nas kaznuje s tem, da moramo uživati grenke sadove-lastnih grehov in lastne zlobe. Z dru-Pimi besedami: spreobrniti in poboljšati se moramo - najprej mi sami in ne čakati, da sc bodo drugi prej spreobrnili. Tretje je, da moramo 7. adoščevati za vse grehe, za svoje in za grehe drugih, zlasti zakrknjenih grešnikov, ki z. zlobno voljo Bo-da žalijo. Zadoščevati z molitvijo in pokoro. »Ireha je delati pokoro, če sc bodo ljudje spo-k<"ili, jim ho naš Gosiiod še prizanese!. Ce pa "" ' ...... ■ - 1 \azen.« prišla je — ker se ljudje niso spoKo- ">"'ii, j i in ho naš Gos|>od še prizanesei. ce pu {"' bodo spremenili življenja, bo prišla kazen.« V1 vidite, prišla je — ker se ljudje niso spolio-rili. Iu če se tudi zdaj ne bodo, se bo sam uničil v medsebojni borbi bi 'Jen.ia iu lire/, pameti. M ,. '"'°š<"evati hočemo. Najprej z t "lati Marija sama želi, da storimo to 7. 1'Oznefrn r»„ .1; „1.1 ,l„ rili I„ f.c sp tudi Zl]aj ne |)((,10 se !,„ človeški '»'I sam uničil v medsebojni borbi brez usmiljenja in Jirp/ nnmeli molitvijo. : molitvijo rožnega venca. Raili" ji obljubimo, da ga bomo ! "b. kakor že zdaj zase, skupno v družinah j!1 eerkvali. _ »Domoljub« je vsestransko najboljši slovenski tednik. Naročite ga takoj! Predragi v Gospodu! V naših rokah je, da skrajšamo dneve stiske in olajšamo gorje. Sami se resno in temeljito spreohrnimo, da bomo veselo in vztrajno pp volji božji delali in živeli, za grehe nesjiokornih pa zadoščujmo z molitvijo in iiokoro. To je naša verska dolžnost. Vzemimo jo resno in izpolnimo jo zvesto! Lucija, ki je v Fatiini nebeško Gospo videla in z njo govorila, je nedavno zatrjevala, da Portugalska še ni dosti storila, da bi bila božjo Pravičnost popolnoma potolažila, še se mora v marsičem poboljšati in spreobrnjenje inora še več src zajeti, če to velja o Portugalski, ki se je popolnoma spremenila in kjer je ves narod z malimi izjemami v duhu s|>okorno-sti postal res Marijin narod — kaj velja šele o nas! O nas, ki koinaj prvi korak k resnični spreobrnitvi začenjamo. Začeli smo s pobož-nostjo prvih sobot, nadaljevali s pripravo na skupno posvetitev, ki bo jutri, današnja spokor-na procesija je nov korak — n ne mislimo, da smo s tem vse storili. Nadaljujmo vedno bolje, vedno vestneje in vedno resneje. S te poti ne stopimo več, vztrajajino na njej. Spreobrnitev mora biti trajna. Tu pred našo ljubljeno svetinjo, pred milostno podobo brezjnnske Marije Pomagaj, pred katero smo toliko molili, toliko milosti in pomoči dobili, sklonimo resno in trdno, da hočemo v bodoče živeti po božjih zapovedih, jih sebi izbrati za trdni temelj, na katerem bomo gradili lepše in srečnejše življenje in to zdaj jasno iu glasno skupno obljubimo: Slovesna zaobljuba Marija, pomoč kristjanov! V času, ko se posvečujemo tvojemu brez« madežneinu Srcu, slovesno izjavljamo: Gospodovih dni ne bomo skrunili s hlapcev« skimi deli in grešnim veseljem, temveč jin po« svečali, hodili k maši in jiridigi — Bogokletna beseda ne bo prišla iz naših' ust. — Z grehi nečistosti ne bomo omadeževali svojih src — Zahtevam nespodobne mode se ne bomo vdajali, ker nočemo hudo žaliti našega Gospoda —« Zakonsko in družinsko življenje bomo živeU tako, kakor Bog hoče — Ogibali se bomo grde sebičnosti in nizkega sovraštva, krivičnosti in grehov jezika — Skrbeli bomo, da izginejo ti grehi iz našega naroda — Molili bomo vsak dan rožni venec, zlasti pO naših družinah — Zadoščevali bomo tudi naprej Jezusovem® in Tvojemu Srcu s pobožnostjo prvih petkov; iu prvih sobot — To bodi vodilo in pravilo našega življenja! Marija, stoj nam ob strani! Pomagaj nami Amen. To slovesno zaobljubno molitev je s ško« fom vred molila vsa ogromna množica na glas. Po končanem govoru so bogoslovci zapeli psalm »Usmili sc me. o Gospod«. Med tem časom so iz rakovniške cerkve prinesli Najsvetejše in ga postavili na oltar na stadionu. Ko se je ogla« sil po mikrofonu poziv k počastitvi Najsvetej« šega, je zadonela po stadionu pesem Kristu« sovega zmagoslavja. Nato je prevzvišeni podelil blagoslov, po molitvi v spravo za bogokletje pa je bila po« božnost na stadionu zakljueeua. V treh belokranjskih farah so komunisti pomorili 46 ljudi Zdaj so znane številke iz nekaterih belokranjskih župnij, v katerih so komunistični roparji »osvobajali« slovensko ljudstvo življenja in premoženja. Vse razbojnike je vodil in že poprej organiziral metliški zdravnik dr. Mihel-čic. Ob njegovi strani so stali znani delomržneži in lenuhi, ki so upali, da bo Mihclčičev komunizem tako naredil, da jim nikdar več ne bo treba delati, pa bodo dobro živeli na račun drugih. Dolgo časa ni bilo znano, kaj je Bela krajina tr|iela od teli ljudi. Zdaj prihajajo na dan številke. Slišali smo sicer o posameznih umorih tu in tam, zdaj pa je iz teh treh fara zbrano vse gradivo, ki kaže tole pretresljivo podobo: V metliški okolici so komunisti zverinsko pomorili nič manj kakor 24 poštenih ljudi, med njimi mnogo žensk, deklet in starčkov. V suhorski župniji so umorili tamkajšnjega župnika Janeza Raztresena. Za njim pa je v tej fari pod noži iu streli komunističnih morilcev padlo še II drugih ljudi, med njimi s_pet mnogo žensk. Vsega skupaj je v suhorski furi 12 žrtev. V Radovici pa so pomorili tO ljudi, med njimi mladega sodnika Jermana, ki je prišel k svojemu bratu na obisk. To SO številke iz 5 župnij. Skoraj pol stotine grobov, ki jih jmajo na vesli ti divji morilci. Podobno so počenjali tudi drugod da so ljudje morali ponekod zapustiti svoje domove ter bežati z. otroki vred v tuje kraje, da se rešijo teli, ki so govorili, du so prišli »osvobajat«. Beg 11 članske družine Taka nesrečna družina jc Flajnikova iz Prcloke pri Vinici. V prvi polovici lanskega leta so ti brezbožniki prišli v vas Zunice in Marin-dol. Takrat so s hrvaške strani s seboj privlekli bivšega orožniku Hrvata gubana, katerega so takoj prvo noč tamkaj z nožem zaklali. 1 oko-pan je v vasi Marindol. takoj drugi dan pa je poveljnik z oboroženo stražo prišel v Flajnikovo kovačnico, ker je stari komunist Starešinič Janko Hain.kpvega sina Rudolfa obdolžil, da je v tuji sluzbi. kar pa je bila grda laž. Tisti Janko je ze poprej večkrat govoril, da bo slabo na svetu, bo stala kaka cerkev in kak duhovnik. FlajnI« kov sin pa je bil katoliški fant ter cerkveni pet vec, zaradi česar se ga je Janko hotel iznebiti. Vsa družina je bila dolgo zasliševana, nakar so ji pustili tri dni odloga, nakar naj sin čez tri dni sam pride k njim, ker bo moral postati partizan. Tega pa mludi Flajnik nikakor ni hotel, ker kot katoličan ni mogel delati s komunisti. Zatb je pobegnil od doma drugam na varno. Cez tri dni so partizani vnovič prišli in vprašali, zakaj sin nc pride k njim. Ko so izvedeli, da gu ni domu, so vprašali, kje je. Tega pa oee ni hotel povedati, zato je kolovodja dejal: Ker sina ni, pojdeš pa li, stari, z nami, bo5 že povedol, kje je sin. Ker oee tudi zdaj ni spregovoril o sinu, so gn uklonili v verige ter mu samokres namerili na prsi. Tako so ga od doma odgnali v Zuniče, kjer je bil obsojen nu smrt. Sodil gn jc neki Oskar Stalin, politični komisar 2. čete I. bat. belokranjskega oddelka. Posredoval pn je neki sorodnik, du so mu prizanesli ter mu jih 2) dali po sedal u. Nato so ga pustili domov, odkoder, [ia se ne sme niti 100 metrov daleč odstraniti, sieer bo takoj ustreljen. Stnrtnu kazen je samo odložena, da sin pride. Siu pa mora priti, sicer gorje! Dne 24. junija okoli ti ponoči so spet prišli iskat sina, češ da priha ja domov spat. Zahtevali so sina, ki pa gu res ni bilo doma. Nato so rekli: >Cc do zore, ne dobimo sina, bomo vas in vso otroke pomorili, hišo zažgali in vas v njej!« Postavili so stražo, da lie bi kdo ušel. Bili so strašni trenutki. Kakor vedno, pa so tudi zdaj prav goreče prosili Marijo za pomoč. In zgodilo se je nekaj čudnega. Iz bližnja vasi je kolovodja poslal k straži sla, da naj eden od straže takoj pride k njemu, da inu da nntanka navodila, kako je družino treba likvidirati. Ker pa kolovodja ni naročil, kdo naj pride k njemu, so vsi stražniki odšli. To so i'Tajnikovi v hiši izvedeli od dobrega človeka, , ki jim je naglo prišel povedat. Flajnik je zdaj brž sklical speče otroke ter je vsa 11 članska družina v sredi noči bežala v 6 km oddaljena Adlešiee. Vsi so jokali, ko so tako zapuščali rodni krov. Rešili so si golo življenje. Se isti dan so Flajnikovi od svojih P"J»' teljev zvedeli, du so morilci prišli po nje, da 14 Jih postrrlili. ko so begunci bili komaj 2 kilometru Klruii. ker pn morilci niso vedeli, i katero strun so begunci bežali, jih niso mogli zasledovali. Nesrečni Flajnik kliče vsem Slovencem: Berite to pismo, ljudje slovenski, ljudje katoliški iu ne verjemite tistim, ki so ob zdravih očeh slepi, ne verjemite ljudem, ki tako skru-nijo naše slovenske družine, ki tako sovražijo Bog« in vero vanj. l.e poglejte: Naša It članska družina je po zaslugi teh brezbožnikov zdaj na tujih tleh brez sredstev, doma pa ji propada vse premoženje. Toda Bog nas je po Mariji redil. zato trdno upamo, da nas bo srečno pri-vedel spet domov in da bo naš narod pod Marijini ni varstvom srečen. Volk menja dlako, nravi nikoli! Vse letošnje leto postaja vsak dan bolj jasno, da so si komunisti s svojimi morijami, ropanji iu požigi odtujili slovensko ljudstvo. Zato je že več časa bilo znano, da hočejo poskusiti z novo taktiko. Med tem na je Stalili zadnje čase na angleški in ameriški pritisk še razpustil .Komunistično internacionalni, ki je doslej iz. Moskve vodila komunistične krvoloke po vsem svetu. Zato so zdaj komunistični volkovi začeli menjavati dlako. O« bi p« mogli svojo dlako bolj nropa/rno menjali, da bi jih t novi dlaki ljudje ne spoznali. zato potrebujejo nekake nove zmede, iln bi ljudje zdaj na nir ne pazili In že so vrgli v svet nova gesla, s katerimi naj bi ljudi znova zamamili Komunisti imajo namreč zmeraj dovolj grsel in programov v zalogi, kadar je treba trnpili neumne ljudi iu jih begati, da potem dero za preoblečenim volkom kakor trop trapastih ovac. Spočetka so. kakor se spominjate, govoriti na vso moč slovensko, potem so začeli kazati rdeče rožičke, nazadnje so se |>okazali odkrite komuniste, katere domovina in narod eno figo brigata: da si le dober komunist, pa je! Y tej vlogi so izvrševali najbolj krute zločine nad slovenskim ljudstvom, ki so ga hoteli ustrahovati. da bi iz strnliu vse šlo z« njimi ler jim pomagalo ustvarjati iz Slovenije mednarodno republiko. /daj. ko so jo zavozili. so začeli trobiti v rnlriotični rog ler za sveto razglašajo vse tisto, kar so Je včeraj preklinjali. S lo taktiko bi radi zdaj slepili kmete, delavce in izobražence. Zdi ►«\ da so pri kmetih že doigrali. da iim tudi delavce ne sledi več, pač p« bo inoreuili kak fcidaiii kalili šel na njihov mlin saj je znano, da Telik drl slovenskih šolanih ljudi še zdaj ne najde poti nazaj med svoj narod trr se še zmerom rad oprijemlje krilatic, katere kdo iz tujine prinese. Zato svarimo slovensko ljudstvo, naj ne naseda nobenim novim vabam, naj jih razširja kdorkoli Ne zaupajte nikomur, če gn dobro ne poznale! Vedite, d« imajo komunisti za svojo vodilo — laži Oče laži p« je hudič, kateri je pripravljen, da bi Inliko k«j duš ujel. celo ko-l«r nataknili ter ni po svetu duše lovit. Spomnite se besed sTrtrga pisma o rjotečrni levu. ki iščr. kog« bi požrl. Spomnite p« se tudi be-M-d sv. P«v la. kateri jr dejal: Ko bi angel z nebes prišel, pa bi Tam kflj drugega govoril, kakor sam ja« pr«vim. nuj bo preklet! Držite se zato le navodil svojih dušnih pastirjev. zvestih škofu in papežu, držite se vernih katoliških mož, ki so žr doslej zvesto stnli ob strani škofu trr se ravnali ,w navodilih sv. očrt«. Trli se drjnr. drugih nr poslušajte, če nočete, da bi nas narod zabredel t novo. morebiti še huišo nesrečo! Ostanimo rvr«ii «r. Cerkvi, pa bomo ostali »trsu tudi Bogo in Mariji, če Ivomo to. p« bomo vredni, da nas bo Marija rešila vsrga gorja! To 40 letih inpel Tidi X Paolanki pri Bangkokn. glsvnrm mr«(u lajskr (Nama) poročajo, da jr ondotni donia-iin Rolo Monadok. ki jr bil «1 lrt slrp in so sr »d ravniki Trs t« čas zaman trudili, da bi mu yr"» nenadoma sprrgledal. Njegovo čudežno ozdravljenje je srvrda zbudilo ogromno pozornost posrbno med zdravniki za očesne •»'drzni. d Sprejem v zavod sv. Stanislava. Za sprejemni izpit, ki bo v juliju, je treba vložiti prošnjo, naslovljeno na Ravnateljstvo škofijske gimnazije, do 15. junija. Priložili je treba krstni list in šolsko spričevalo. Izpit smejo delati učenci, ki so rojeni v letu 1930, 1931 ali 1932. Vsa potrebna pojasnila dobile pri g. župniku. Priglasile se kmalu, ker imamo veliko manj prostora kot nekdaj. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Baragovem semenišču, Bleivveisova 52. d Marijinemu varstvu je izročil v petek 2S. maja ljubljansko vseučilišče g. prorrktor Slavie. Ta dan so se posvetili pravniki, tehniki iu medicinci. že prej pa ostale dijaške skupine. d Ducejevo nagrado za rojstvo dvojčkov sta prejela zakonca Kovačič Ivan in Rozalija iz Gornje Gomile v občini Št. Jernej. d 60 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujeta Irtos le še dva učitelja-tova-riš«. in sicer Josip ( liristof, ustanovitelj znane trgovske šole v Ljubljani, in Knianuel Josin. blagajnik fin. direkcije v p. — Jubilanta ohrani Rog zdrava iu zadovoljim do skrajnih mej življenja! d Za izrednega komisarja v Starem logu je bil imenovan Sifrer Janez. d Stanje vinogradov je v Italiji še vedno prav ugodno. Najvišje cene za vino še niso določene. Oblnstva v Rimu so dovoljevala v zadnjrm času pri nakupu vina v okoliških vinogradih ceno 55 do 40 lir za hektolitrsko stopnjo. V pokrajini Rieli je odobril prefekt za vino 10"» alkohola ceno 400 lir za hektoliter, za vino z 12"» alkohola pa ceno 600 lir za hI. d 26. maja so v Rimu zaključili radijske oddaje za šolski pouk. d Piškote smejo slaščičarnr prodajali — proli odre/kom živilskih nakaznic — še do 25. junija vsrm potrošnikom, nr glede na starost. d Po dve rrni jajei vsak dan. Posestnik Gesnaldo Bellrttini iz Portomaggiore ima kokoš. ki ziieYulkanija< in »Saturnija« sla odrinili v pristanišča italijanske \ zliodne Afrike. Tam bost« na razpolago za vkrcanje italijanskih žrn. otrok in starcev, ki sr vračajo v Italijo iz. Somalijr. Eritreje in Abcsinije. (>Jutro<.) d S prvim junijem stopa v veljavo narediva, ki mrsetno količino soli določa na 500 gramov na onci klasičnih gimnazij in učiteljišč lahko izbirajo mrd italijanščino in nemščino. s Nedavno je pogorelo posestvo M lrtnr Marije Glonieršnik t Cretu pri Slivnici na siajrr-skem. Ko jr jKjviiiiea reševala orodje in opravo. se je reva ožgala tako hudo. da «0 jo 1110« rali odpeljati t bolnišnico. d Na i. strani zadnje Domoljnfcove »tr>ilke se jr slika >Splavnih zajioimc ob leotrcrk Panamskega prekopat — prekucnil« r« glavo, kar so spoštovani eitalelji itak s-o ssrni ngvitoTili« s Prezgodaj je eksplodiralo razstrelil o leirega kamnoseku Karlu Kono\šVn iz CciVve-njaka r SioTen'kih goricah Je 'r»rl »« poškodbah v mariborski bolnišnici. » Po obnovi razdejanih mrtstaf iaucnovan cekivški škof dr. Andrej Rohrachrr. s Nova ležišča premoja s« odkrili Fri kr-Teliki Ivani,ci. ■K Sploh je kar kazalo, da sem padel kot od flooa poslan, kot žul>oreči vir smeha med ljudi; želeli so si zabave. Ne vem, da bi se pri javni prireditvi bilo kdaj zbralo občinstvo, ki se je tako dolgočasilo in bilo manj navdušeno. Čeprav je bilo nehalo deževali in je sonce sijalo, se ljudje, ki so imeli dežnike, niso dali prevariti, ampak so jih držali nezaprte kvišku v klavrni pohitosti, ki je trdo preizkušala radostno lice narave in krče-vilo veselost najslabše godbe, kar jih je bilo dohiti v mestu. Meni je šinila v glavo misel, če bi Iiili prišli k Byleldovem pogrebu, ne pa ga proslavljat. bi bili vsi skupaj, kar nas je bilo, kazali vse bolj veselo zanimanje. Bylield sam 6e je sklanjal vez rob balonove košare pod zibajočim se baldahinom rjave in svellomodre barve in vodil z resnobnim obrazom polnjenje zrakoplova s plinom. Morebiti je ludi štel vstopnice. Ko sem se bil preril prav do košare, so bili njegovi ljudje ravno na lein, da odstranijo cev, po kateri so dovajali vodik v balon in ogromni zrakoplov. »Lunar-dir pa se je rahlo zibal ob svojih vrveh. Nekdo me je v dobri volji' sunil med rebra in jaz sein se opolekel na prosti proslor pod zrakoplovom. Nek glas me je pozdravil, da sem se oziral okrog sebe. »I>ucie. pri vsem, kar obeta sreča! Prijatelj iz mladih let, opora na stara leta, kako pa se kaj imaš?« Bil je imenitni Dalmahoy. Oprijemal se je ene izmed vrvi, g katerimi je bila balonova košara pritrjena na zemljo. Ravnal je z izrazom prizadevnosti brez moči in s tako nepopisljiviin, tako veličastno pijanim obrazom, da bi me skoraj rdečica oblila spričo bornega načina, kako sem jaz prišel skozi množico do zrakoplova. »Morale mi pač oprostili, če ne izpustim vrvi; vso noč jo že držim. Danes odhaja Byfield, ■ ia ro'i:je po earilv i zraka, kamor še ni stopila človeška noga. Zapušča nas v svoji ogromni ladji noictv. 'loda vrne se zopet, ni dvoma, vrne so zopet — da iznova prične s svojim vražjim poslom. To je zakon težnosti, kakor se uporablja pri Bylieldu.c Dalmahoy je končal docela neprimerno s posnemanjem poštnega roga in ko sem pogledal kvišku, sem videl Byfielda, ki je molil glavo in rame čez rob košare.,. Ker je po tej obleki in takem vedenju mislil vse kaj drugega, je osorno zarobanlil: »Glejte, da se poberete — pojdite iz tega kroga, Duciel Vidva mi kvarila ves razgled « »Hvlield!« sem mu vneto zaklical. »Saj ga nimam nič v glavi! Brž mi spustita kako lestvico dol. Slo gvinej plačam, če me vzamete seboj!« V množici je naslalo prerivanje in valovanje. »Držite vendar tega pijanega tepca!« je zavpil nek glas V naslednjem trenutku sem slišal svojega hratnanca. ki se jedri nad ljudmi, da naj 1IIII gredo s pola. Po strani sem bežno uzrl njegov debeli, oznojeni obraz, ravno ko se je lotil i-odov. priprave za vodik Ob islem času pa je tudi Bvfield izpustil dol lestvico iz vrvi in io pritrdil, jaz pa som splezal kot mačka v košaro. »Prerežile vrvi!« »Držite ga!« je rjul moj bratranec. »Držite zrakoplovi To je Chamolivers, morilec!« »Izpustite vrvi!« je zavpil Byfield in neskončno dobro mi je delo. ko sem videl Dalma-hovja storili" svojo dolžnost. Neka roka me je prijela za peto mojega čevlja. Hudobno sem brcnil, iz miož.ice pa se ie vzdignil nekak krik. Nato pa 6c'in se povzpel čez rob v košaro. "rž ko sem bil notri, sem že imel sebe v oblasti in sklonil sem se ven. Imel sem že na jeziku, vljudne besede, da hi se poslovil od Alai-to so ob Loncu bogoslu (H 'H'' d"-KiU S'iU VUr'Je Po,na*aj ttwila- *> tisoii zbranih romarjev pozdravljali svojo zavetnUo z robci »Z najlepšo in najbogatejšo deklico v vseh »orali- Ncžku ji je ime in je najmlajša hči mojega brata, Brežana z Bače — nečakinja trgov-ca Janeza Boltaria, po domače, a po krivici Imenovanega Brbljača.c illahalia . -. Kaj? Pegasto sovo? Take lepote pač Kraljičku ni bilo treba tako daleč iskati, jlanuha,« se je zasmejalo več gostov. »Ne privoščite mu dekleta, toda za to se Kraljiček prav nič ne zmeni. Do ušes je zaljubljen v Nežko že od poroke njene sestre Malke, ko sta skupaj plesala. Tedaj ji je podaril svoj lepi šopek cvetja in je vedno samo l njo plesal.« »Da, to sem videl, halia,« je zaklical smejč se neki fant iz vasi; »toda plesal je kot medved, lako da bi dekle kmalu prevrgel.« »Kar se rado ima, sc vedno eno okrog dru-ega mota. Sedaj leta vsako nedeljo na Bačo, a obišče svojo izvoljenko, mojo milo neča S kinjo. Podaril ji je tudi srebrno ovratno verižico. Najkasneje v štirih tednih bosta nu priž-nici... Lovre, boter, povej, ali je res ali ne?« »Jaz ne vem,< je odvrnil Vetrnjnk brezbrižno, »za take malenkosti mi je toliko mar kot za lanski sneg.c »Kaj, ti bi se rad izmikal?...« je vzkipel Brbljač, ni pa več mogel dalje govoriti. Z vrta sem, kjer je bilo tudi zasedenih več miz z gosti, se je oglasilo živahno petje. Tedaj je zaklical Vetrnjnk: »Zunaj so veseli ljudje. Tja spadamo (udi mi, ne pu med te puste čmerneže tu v sobi.« XIV. Naslednjo nedeljo popoldne je šel Kraljiček na Bačo, da izroči tumošnjemu učitelju liro, ki jo je popravil in delj časa preizkušal. Ko se je v mraku vračal, mil je stopila pred Gor-janskim naproti Majda, ki je nenadoma šinila izza nekega senenegii sloga. »Majda, ti?« je zaklical urar prestrašeno in vendar veselo iznenaden. »Pozdravljena!« »Odkod prihajaš?« je vprašala deklica strogo, ne dn bi odgovorila na njegov pozdrav. »Z Bnče. Moral sem nesli učitelju uro, na Inr me je že večkrat opomnil « »Tako, tuko? Glavni vzrok poti pa zamolčiš. Z« nekim dekletom tam z Bnče letaš in si jo danes zopet obiskal « »Za božjo voljo, Majda, kaj pa govbriš? Kakšno dekle naj bi bilo to?« »Hči nekega Brežana... Nežka ali kako ji je ime.« »Kaj? Predrzna, pegasta punčara? Ta mi Je zoprna kot kača.« »Pa vendar letaš za njo in tičiš vedno tam doli.« »Majda, saj si vendar pametno dekle in ne boS verjela vsake čenče. Z Brežanovo trapo sein bil en samkrat skupaj, in sicer v družbi — in kar sem z njo govoril, ne znese trideset besed. Svoj živ dan nisem imel rad drugega dekleta in ga tudi vso večnost ne boin imel kot samo tebe.« Majda je zn trenutek obmolknila, nato je anoui pripomnila: »Na neki svatbi si bil z njo.« »Zal da sem moral biti zraven. Bila je poroka mojega bratrunca in med svate so se pruv prisilili.« »Plesati sploh ne znam. — S silo me je »Plesal si z... z Nežko.« nekajkrat naokrog zavrtela, tedaj pa sem jo »unil od sebe in odšel proč.« »In potem si ji prijazno izročil šopek, ki >em ti ga izročila ob slovesu.« »Ne, ne. Ukradla mi ga je in ga nisem več mogel nazaj dobiti. Silno mi je bilo žal po njem.« »Torej je vendar vse res, ti snm priznavaš,« Je Strastno vzkipelo dekle; »isti dan, ko sva se poslovila in ko sem toliko solz za teboj prejokala. si bil na veseli svatbi; mojo ljubezen 81 izdal tujemu dekletu, plesal si z lahkoživo punčaro in ji stisnil v roko moj šopek.« »Majda — tega govorjenja nisem zasluzil ®d tebe... Tistega dne se je zgodilo vse proti •noji volji. Meni jc bilo pri tem najbolj hudo, in ves dan nisem mislil na nič drugega kot samo nate.« . *Da. In pri tem si bil brezskrbno vesel in si se dobro počutil v družbi vinskih bratcev. Svoje krvi ne moreš zatajiti, sicer bi ne bil Vetrnjukov sin.« > M ajda!* »Majda!« jc zavpil, in to je bil bolesten krik, ki jc prcsuuil mozeg in kosti; nato je ubito pristavil: »Sedaj si mi napravila bridkost kot še noben človek nu svetu.« Deklica se jo ob tem groznem srčnem kriku zdrznila. Da bi se opravičila, je rekla sedaj kujavo: »Ali meniš, da je bilo meni prijetno, ko sem morala zvedeti slabe stvari o tebi?« »Kdo — kdo — kdo ti je natvezal na ušesa te čenče, te laži?« »Brbljač je na dolgo in široko pripovedoval o vsej zadevi tam doli v Zalogu in sedaj govorijo o tem po vseli gostilnah.« »Brbljač — takonr Tega pač ne bo noben samoten človek verjel, kar zblebeta in zbrblja rbljač. Vsakdo vendar ve, da je Brbljač pač brbljač« »Toda Brbljač je tvoj boler.« »Nič ne morem za to, da nimam boljšega. Vse svoje žive dni sem bil nesrečen človek. Ze kot otroka, komaj en dan starega, so me vrgli na tla in od tedaj moram vse življenje šepati s krajšo nogo. Moja mati je odšla od mene brez slovesa, in potem nisem imel nikdar več kaj dobrega, dokler mi nisi ti darovala svoje ljubezni in obljubila svoje roke. Ce izgubim to veliko, to edino srečo, bo to zame, kot bi izgubil svoje zveliranje.« Globoko sočutje se je zbudilo v dekletovem srcu. Vkljub temu sc še vedno ni ponižula in je rekla! »Nikdar nisi črhnil besedice o oni svatbi in kaj se je pri tem zgodilo. Zukuj si to pred menoj tako skrival?« »Bilo mi je tako zoprno in ogabno, da nisem več mogel na to misliti in še manj o tem govorili. Toda sedaj ti hočem do pičice ua drobno vse povedati.« »Dobro, dobro! Sedaj si mi odvalil kamen s srca. Verjamem ti, da je bilo vse prozno čeneanje.« Ni pa našla nobene besede v opravičilo. Namesto da bi prosila mladeniča oproščenja zaradi ostrega očitka in trdili besed, s katerimi ga je prijela, je čez nekaj časa samo izjavila: »Vidiš, kako sem ljubosumna nate. Ljubosumnost je pn največja ljubezen.« »Majda,« ji je zagotovil, »nikdar ti ne bom dal povoda za ljubosumnost.« . »Dn, ves in samo rnoj moraš biti. Ivoje srce, tvoje misli, tvoja volja, vse mora biti moje, VSC »Je in ostane tvoje, Majda. Toda moraš mi tudi verjeti, če ti rečem, da more samo smrt razvezal! mojo zvestobo.« . Deklica je bila ganjena. Bridko je čutita krivico, ki jo je storila ženinu, vendar ji ni dopustila nečimrnost, da bi to priznala. Ze o v zadregi je iskala primernih besed, pa m mog a najti nobene prave. Po kratkem molku je rekla na svoj odločen način: »Janez, nič nočeva zameriti drug drugemu _ ne jaz tebi in ne ti meni. Sedaj pa morava iti domov, tema se že dela. Spremljati me žal ne sineš. Zdravstvuj — lahko noč!« »Zbogom, moja draga!« je zuklical za dekletom, ki je že odhitelo. Nekaj časa je ostal še na mestu kot pri. kovan, nato je korakal počasi po ovinku čez polje proti svojemu domu... Jeli bila to v resnici njegova Majda, ki jo je doslej častil kot angela, na kateri ni nikdar zapazil kakega madeža, kake napake? Tega trdega, ostrega vedenja, kot je daues stopila predenj, bi nikdar ne pričakoval od nje. Toda, ne, ne! Dobra, plemenita dekleta so občutljiva glede zvestobe iu ljubezni. Tega se ne sme grajati, ampak to sa mora hvaliti, občudovati. Ravno s svojo ljubosumnostjo mu je Majda pokazala, kako ga ljubi iz vsega srca. Majda je in ostane angel. NiŠ graje vrednega, nič pomanjkljivega, nič nepopolnega ni na njej. Pokazala mu je, da jo se veliko premalo ljubi in ceni. V naslednjih dneh ni šel Kraljičk nič il svoje hiše, ker se je bal obrekovanja, o ka-i tereni mu je poročala Majda. Bilo mu je tudi prav, da ni prihajalo ni8 ali prav malo ljudi, ki so dali kaj popraviti ali hoteli kaj kupiti; kajti dobil jc v svoji hiši še vedno kaj, kar bi bilo treba olepšati, kake malenkosti zboljšati, in s tem se je najraje bavil. Po hodnikih je razobesil slike v pozlačenih okvirjih, v izbi prekrasno svirajočo uro in v modri sobi veliko, lesketajočo zrcalo, ki ga je naročil nalašč za Majdo. Ko je hodil iz Ko je hodil iz enega prostora v drugega.., enega prostora v drugega in videl, kako se vso blešči in spreminja v lepili barvah, mu je srco veselo tolklo od zadovoljstva. Z nobenim gor« janskim tržanom bi ne menjal hiše, njegova jc bila najlepša — to si je vedno pravil ne brca ponosa. Kako lepo bo šele v hiši, ko pride sem njegova ljuba, lepa Majda. — Brez sle slutnjo se je vdajal sanjam o sreči, medtem ko se je zbirala nad njegovo glavo nesreča kot grozeč, temen oblak, ki najioveduje nevihto. Ko ni bilo mogoče dobiti imovinske zapuščine rajnkega brata, je Klnnčarjev Andrej Ž6 dolgo sumničil, da je Kraljiček denar ali vrednostne papirje izmaknil in kam skril, kakor, tudi, da je vse spise in dokazilu odstranil. Sedaj so prihajale tu in tam nove okoliščine na dan, tako da se ni zdela sumnja samo vedno bolj verjetna, skoraj potrjena. Kraljiček j» urarsko hišo popolnoma prenovil in tako sijajno uredil, da so ljudje na splošno trdili, da s« pač znašali stroški več kot tisoč goldinarjev. Odkod naj je vzel denar? Ljudi je tudi bodlo v oči, da je prebival Vetrnjnk po Godrnjačevem pogrebu osem dni pri svojem sinu, nato odšel od njega z novo obleko, dolgo popival po gostilnah, plačeval tujim gostom za pijačo in sploh' zelo razsipal z. denarjem. Razen tega so sedaj veliko govorili in se smejali nad baharijo, katero stu Brbljač in Vetrnjnk raztrosila ne samo po Mostu, ampak tudi po nekaj drugih gostilnah v okolici. Sicer so poznali oba kot široko-ustneža, posebno Brbljaea. Toda da sta vedno in povsod govorila o Kraljičkovem bogastvu — da se lahko v denarju zakoplje, da kuni lahko pol Gorjanskega, da sta soma videla denar in podobno — je vendar dalo povod domnevanju, če le ne tiči zn vsem tem zrnce resnice. Klan-čarjev Andrej, ki je vse čenče in gobezdanjo hlastno sprejemal, je prihajal vedno bolj dol prepričanja, da so s Kraljičkom v zvezi tnj« vinski bratci — Brbljač, Vetrnjnk in škric —i in da mu pomagajo razsipati Jernejevo zapuščino. Saj je bilo videti Skrica, ki ga je imet Kraljiček več kot pet tednov pri sebi v hiši, medtem večkrat v družbi drugih dveh tovarišev, (Nadaljevanje prihodnjič.) Stran 10. ^UOMOIJURc, dno 9. junija HU:i-XXI. (Slov. 21. Blaž Kumerdej Blaž Kumerdej je eden izmed največjih naših šolnikov, jezikoslovcev ia preroditeljev druge polovice 18. stoletja. Rodil se je 1739 v Zagorici pri Bledu na Gorenjskem, obiskoval v letili 1750 do 1758 gimnazijo v Ljubljani, nato še modroslovje in bogoslovje. Toda 1767 se je vpisal na Dunaju v pravoslavje in ni postal duhovnik. Ko je končal pravo, je bil na dunajski Terezijanski akademiji učitelj prava, 1773 pa je bil zaradi gorečnosti za šolstvo imenovan za ravnatelja višje ljudske šole v Ljubljani, kjer je ostal do 1786, ko je odšel v Celje za okrožnega šolskega komisarja in tamkaj ostal do 1792. Potem se je zopet vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti IS03 v Ljubljani. Obenem je bil od 1781 član Kmetijske družbe za Kranjsko, od 1785 do smrti tudi prevajalec uradnih spisov v slovenščino iu 1800 še uradni cenzor za slovenske knjige. Njegove zasluge za slovensko ljudsko šolstvo so izredno pomembne. Lc^a 1773 je dunajskemu dvoru predložil načrt za na novo se snujoče ljudske šole v dobi prosvetljenstva, to je njegov znameniti Domoljubni načrt, ki je v njem predlagal vladi, naj se začno po Slovenskem ustanavljati nove državne ljudske šole s slovenskim učniin jezikom. Ljubljanska ljudska šola je pod njegovim vodstvom postala ena izmed najboljših v Avstriji. Kot nadzornik ljudskih šol je prišel tudi mnogo v stike z našim kmetskim ljudstvom in mu mnogo svetoval glede umnega gospodarstva, posebno glede čebelarstva. Prav Kumerdej je pridobil Goličnika, da je prevedel Janševo knjigo o čebelarstvu iz nemščine v slovenščino. Kot naš preroditelj se je Kumerdej odločil, deloma v zvezi z Zoisom, da je treba, preden bo mogoče pisati v slovenščini tudi še druge stvari, ne samo slovnic in molitvenikov, predvsem napisati znanstven slovar in znanstveno slovensko slovnico. Zato je 1779 osnoval zaseb- Jz raznih Mokronog. Ivanu Lindirit v spomin! — Ob obletnici Tvoje smrti, dragi Ivnn. se oglašam v spomin na tiste dni, ko smo pod Tvojo taktirko prepevali jtaše lepe pesmi Bogu nu čast in v veselje naše in nuših mokronoških rojakov. Ne bom posebej poudarjal, koliko trudu, skrbi in žrtev je zahtevalo njegovo delo. Bedno vsako nedeljo je vse popoldneve žrtvoval za pevske vaje, še celo v čusu svoje težke bolezni jc bil neutrudljiv. Ob vsem tem, pn je šc vedno našel cas za posameznike, du jih jc poučeval. Ni itnel sovražnikov, saj so ga vsi spoštovali in lil, '° T1',11, 1'"k"ini sc Jc rodil dne 4. julija . v Mokronogu. Bil je čevljarski mojster, vedno priden, natančen, marljiv kot mravlja. Sodeloval je pri Gasilski četi čez 40 let. Bil jc odbornik čete, nadalje občinski odbornik, kjer se je toplo zavzemal za koristi občanov. Bil je tudi v odboru posojilnice. Naročen je liil na vse katoliške časopise in revije. Kot zvesti član Katoliške akcije ni zamudi! nobene prilike du ne bi prisostvoval cerkvenim obredom, vsako nedeljo in praznik ie pristopil k ohhujilni mizi. Lela vrsta nas je, ki Ti dolgujemo iskreno za-nvalo. Naj mu bo zemlja lahka, spomin nam bo živel! A. M. *^ova vas pri Črnomlju. Praznik Marije pomočnice. Dne 24. majnika je praznovala soseska cerkve Janeza Krstmka praznik Marije Pomočnice skoro vsa soseska je pristopila k obhajilni mizi, vsa šolska mladina z zastavo, je ob zaobljubi in posvetitvi Brezmadežnemu srcu Marijinemu, prisostvovala. Po sv. maSi je šla procesjia čez 300 IjuJi i šolsko mladino v Petrovo vas, h kapelici Marije pomaga,. — Milostna podoba ie bila vsa v rožah no družbo, imenovano Akademijo delovnih mož, in na prvi seji jc sam podal načrt, kako bi se slovenski jezik pravilno pisal. Obenem jc razdelil posameznim svojim sodelavcem naloge, da takoj začno sestavljati znanstveni slovar. Toda delo žal ni šc takrat moglo uspeti, dasi se jc še no Kumerdeju mnogo naših preroditeljev trudilo s sestavo slovarja. Sam se je lotil tudi sestavljanja znanstvene slovnice v treh delih, dva je končal, tretjega zaradi prezgodnje smrti ni mogel. Pa tudi prva dva dela nista nikdar zagledula belega dne, vse je ostalo v rokopisu. Njegov načrt je 1809 izpolnil Jernej Kopitar. Omeniti moramo tudi Kumerdejcvo sodelovanje pri prvem slovenskem prevodu katoliškega sv. pisma. To naročilo je dobil duhovnik Jurij Japelj, pa si je tukoj pridobil za sotrud-nika Kumerdeju, ker jc poznal njegovo izurjenost v pravilnem podajanju slovenščine. Vendar je bil Kumerdej toliko samosvoj, da se ni dal preveč vplivati niti Japlju, še manj pa poznejšim cenzorjem in prevajalcem, zato jc od tega dela kmalu odstopil. Zadnja letu svojega življenja Kumcrdci „• toliko delal, ker jc pač kot pristuš slurejSit! " ......~ *........ ,ia hit"« napredkom ila. Premalo se |(. ™ več _ . smeri zaostal zu časom našega narodnega prerod«. , .cimu se J(. nimal za nova ruzglabljanja v slovniškili VM, šunjih. Posebno se jc njegovemu delu poznalo to, da se je vse preveč oziral samo na knjiJ vse premalo pa na živo ljudsko govorico, kj i, boli in bolj prodirala v našo knjigo, posebno! Vodnikom, Japljcm in Kopitarjem. Vendar n» njegovo delo pomeni v primeri s PohlinovL velik korak naprej, ker jo Kumerdej imel ij. redno zdrav jezikovni čut iu veliko jezikoslovno izobrazbo. Zaradi svojega jezikoslovnega in šolskega dela jc liil Kumerdej že v dobi svojega življe-nja slaven tudi izven meja naše domovine, soj je veliki češki učenjak Dobrovskv I. 171)4 n, poti skozi Ljubljano v Italijo hotel obiskati ia sc seznaniti tudi s Kumcrdejcm, pa gu ni našel doma. Pruv tako so se iz Hamburga obrnili na Kumerdeja s prošnjo, naj jim preskrbi izvod Dalmatinovega Svetega pisma. Žul pa jc prav vse Kumerdejevoa slovnično in slovarsko delo ostalo v rokopisu. Po njegovi smrti je preroditelj buron Zois kupil v>e ku-merdejeve rokopise in pri njein sla jih lahko spoznala tudi Vodnik in Kopitar. Slovursko gradivo Ktimerdcjevo je vsebovalo nič tnnnj kakor 14.000 slovenskih besedil Poznejši sestiivljalci slovenskega slovarja so sc z njimi scvedu uspeš« no okoristili. Danes hrani rokopisno delo veli, kega šolnika in jezikoslovca Kumerdeja vse. učiliška knjižnica v Ljubljani in tako i murnu ohranjeno pričo pomembnega delu nušega velikega možu z Bleda. IOVEKVBOJU Z MRČESOM Hrošči Tudi hrošči žive v naših domovih. Značilno zanje je, da imajo krila, in sicer so prednja Irda, imenovana »pokrovke«, dočim so zadnja mehka, kožnata, prozorna. Samo ta so prava krila, s kale-rimi žival lela. Kadar počiva, jih zlaga pod pokrovki. So pa tudi hrošči brez kril. Hrošči so žuželke s popolno preobrazbo; toda lako doriusla, kot nedorasla žival, lo jc hrošč in ličinka imata grizala, torej so v obeh oblikah škodljivi. Med škodljive hrošče prištevamo: slaninarja (Dermetes lardarius), ki jc jajčasto podolgovat hrošč temne barve ter 7—9 mm velik. Njegovi pokrovki sta spredaj sivoruineno kocinanti in imata nekaj temnejših pik, zadaj pa črni. lilava tiči skroraj popolnoma pod vratnim ščitom; na njej sta dve kratki, gumbasti tipalki. Ličinko lahko spoznamo po gostih, dolgih, rdečerunienib kocinah, ki pokrivajo ves trup. Kožuhovinar (Altagenus pellio) je po obliki podoben slaninarju, je pa nekoliko manjši in bolj čokat. Meri komaj 4—5 nun. Barve je črne in svetle. Ia ------Il__I______I. ....................... . le v sredi pokrovk ima na piko. Belič tipalk je podolgovat Ličinke kožuho-vinarja imajo na glavi malo dlačic, pač aki slrniii po eno belo ke kožuho-pa na kon- cu zadka šop dolgih dlačic. ' Kabinetni hrošč (Anlhrenua scrophulariae) je okroglega, črnega trupa, ki meri komaj 3—4.5 mm. Na zgornji strani je pokrit z različno barvanimi luskami. Te luske so po vratnem ščilu bele, ua krov-kali črne in bele ter rdeče rumene. Zelo 11111 je podoben, le da je manjši (2-3 mm) muzejnik (Aulhrenus inuscorum) in še manjši griz-ler (Anlhrenus verbaaci), ki uapravlja veliko škodo v zbirkah. 1 .,Li5iJn,k? kabinetnega hrošča ima na obročkih kratke dlačice in le na zadnjem šop dlačic, ki ji včasih stric kvišku. Levi se šestkrat, nakar se šele zabubi. Bube vseh doslej opisanih liroščev ostanejo v kozi ali zadnjem levu ličinke. Kabinetni hrošč sc najraje razvije na tleh, pod podlogami. 11 Skoda. Hrošči, ki smo jih zgoraj opisali in njihove ličinke, se hranijo skoraj na isti način. Žive od najrazličnejših živalskih snovi: kož, mrhovine, suhega mesa, loja, kosti, las, roževine itd. Kožuhovinar izbira najraje kožtiliovino in volno. Vsi trije pa uničujejo zb rke žuželk. Svoja jajčeca po aga o v nabrane žuželke, ki jih ličinke uničuje o. Zato mora nabiralec pazili, če morda ne opazi pod i^loj na kateri jc pritrjena žuželka, odpadkov l.činke. Kako jih uničujemo. Najprej čistoča. Zato skrbno snažimo poilog«, volnene predmete, odbiranj ujmo živalske odpadli in snovi. Za razkuževanje zbirk uporabljajmo glo-bol ali heksaklorov etau. Najboljše sredstvo pa j» pruska kislina. Med knjigami in v zbirkah žuželk, pa tudi 1 suhih in temnih krajih shranjenih snoveh se kaj rada drži prašna iiš, ki jc d.) 1 nun velika, siva ali rjava živalca. Tudi proli njej uporabljamo zgoraj našteta sredstva. Drugi hrošči Bakrenasti hrošč (Niptus hololeuctis) je 4 do ITiiiim velik, z drobnimi, zlatorumenimi dlačicami pokrit hrošče k. Njegov zadek je okrogel, prav triko jc okrogel vratni ščit. Tipalke in noge so doli;« in tenke. Najčešče ga najdemo v zalogah z UKiijem, pa ludi jio stanovanjih, kjer dela škodo na podlogah. Talič (Plinus fur) je podoben prejšnjemu, tod« je podolgovate oblike in meri 2—5 nun. Je rumene ali vijoličaste barve. Najdemo ga po etarih hišah in v starih skednjih, kjer se hrani s suhimi odpadki ra«tlin, svežimi kostmi in zbirkami žuželk. Včasih nastopala hrošča v tolikem številu, dt uničujeta les, volnene obleke in živila. Uničujemo jih lako, da jim naslovimo vlažne krpe, pod kutere se radi skrivajo, nakar pomcčenio krpe v vrelo vodo. Se boljša je seveda pruska kislina. Ce jc pa les (lla in ogrodje) preveč polji leh škodljivcev, ki so se v njem preveč zarodili, jc najboljše, odstraniti ua in nadomestili z novim. Mrtvaška ura (Anohium strialum). To je liro-šček, čigar ličinka uničuje les, zaradi česar je velik škodljivec. Zakaj ime »mrtvaška ura ? Uroš« namreč s svojo glavo in vratnim ščitom udarja na les, kar povzroča udarjanje, ki je podobno tiktakanju ure. S tem najbrž vabi samec samico, ljudje pa so v svoji prazni veri hrošča obsodili, da naznanja 6tnrt v družini. Kakšen je. Po velikosti je komaj 3—5 mm velik, valjasto iztegnjen, rjave ali črne barve. Pokrit je s svileno svetlimi dlačicami. Podoben je nekoliko lubadarjUi loda njegove tipalke so nitkasle, dočim so tipal!« lubadarja beličaste. Kako živi. Hrošč živi v lesu, in sicer v obdelanem leso« predvsem v starem pohištvu, okvirjih Itd. Sami« zleže kakih 20 jajčec v majhnih kupčkih ined raf Skoda. Včasih je fckoda kar znatna, ker močno razlezen le« razpade. Zlasti staro, dragoceno pohištvo le v nevarnosti, da ga uniči. ,e Borba. Hrošč se javlja s tiktakanjem ali po luknjicah, »koii katere je izlezel, pa tudi po lesni moki, ki ju najdemo v bližini takega pohištva. Ker ličinke rove zadelajo, jim je težko priti do živega, celo pruska kislina odpove. Ličinke in hro-iie uničujemo z dezinfekcijo v suhi vročijii (do + (*)') ali pa prepojimo les s petrolejem, bencinom, triklorovi.nl etilenom ali pa s tetrallorovim ogljikom. Kositi Dve vrsti teh iive pri nas, in sicer navadni kočič, ki je sive burve z rumenimi pikami, in gladek ter v kletc-h živeči kočič, ki je enotne 6ive barve ter je hrapav, kot bi bil posut z drobnimi trni. Oba sla skoraj enako velika; velika število obročkov in sedem dvojic nog na prsnem delu trupa. Te nožice imajo pri samici listaste priveske, t katerimi drži jajčeca. Imajo poleg tega dve dvojici tipalk, od katerih je le ena dvojica dobro razvita. Zamotano je razmnoževanje pri kočičih. Samica more svoja jajčeca izleči le po ponovni levitvi. Tedaj pridejo ta v prostor med prvimi prsnimi no-iicami. Mladiči eo podobni odraslim živalim, toda so manjši in imajo manj obročkov. fekoda, ki jo napravljajo kofciči, je v tem, da Iro v kleteh shranjeno zelje, krompir, sadje, čebulo ln cvetne dele cvetic, ki jih branimo v kleteh. Podnevi se skrivajo, ponoči pa gredo iskat hrane. Uničujemo jih z vabami, ki jih napravljamo iz izdolbenega krompirja ali repe. Tu se zbero ko-iiii, nakar jih lahko zamorimo. Pravijo ludi, da se da ujeti kočiče z vabo, ki jo napravimo tako, da poplaknemosteklenico z vinskim kisom ali likerjem ter jo deneuio v klet z vratom navzdol. Kočiči se »bero v njej v velikem številu. Tudi živo apno, ki ga potrosimo po tleh v kleteh, je dobro sredstvo. Posebno se obnesejo v boju proti kočičem krastače in žabe ter jeii in krti. Perzijske ovce t Dunajskem lesa Ze od leta 1925 goje na neki kmetiji v Dunajskem lesu izključno perzijske ovce. Trenutno je tam okrog 50 ovac, velikih in močnih živali, ki jih goje samo zaradi kožuhovine. Vsaka omenjenih ovac da na leto 6 do 7 kg volne najboljše kakovosti. Nekaj lepega in izrednega Zdravstveno ravnateljstvo v Sofiii je pri- otroki. Ustanovili bodo tudi poseben sklad, iz katerega bodo podpirali številne družine. Enoročni pisalni stroj Odslej bodo lahko uporabljali pisalne stroje ludi invalidi, ki so izgubili eno roko. 1 ri pisalnem stroju dela enorokemti človeku precejšnje težkoče tipkanje velikih črk in ločil, ko je treba uporabiti obe roki za prestavno tipko. Zda'j so na obeh straneh pisalnega stroja nadomestili po eno štirioglato tipko in tako zadostuje ena roka tudi za prestavo. Ker potrebujejo enoroki ljudje olajšavo tudi pri potiskanju papirja v stroj, imajo novi pisalni stroji posebna držalca, s katerimi prav lahko potiska^ Jo papir v stroj. Poleg tega je na desni strani Posebna ročica, ki skrbi za to, da se lahko Bržalo papirja poljubno uporablja. Tako bodo na novem pisalnem stroju tudi enoroki ljudje hitro pisali. Kongres sv. sinoda albanske pravoslavne iterkve se je sestal pred kratkem v Tirani ter »e posvetoval o ureditvi pravoslavne cerkve v Albaniji. , , . u 1312 tifusnih obolenj »o ugotovili od zime Ho 25. maja v Turčiji. Lepi čeveljc in njegova zgodba V tropičnih gozdovih Azije in Amerike, v Gvayani in Venezueli rasto najlepše in najdragocenejše rože sveta — tropične orhideje. Prekrasne barve cvetov se na soncu motno lesketajo in spreminjajo, kakor pisana krila metuljev. Tu so zastopane vse barve, od motno biserno bele, mimo rumene; krvavordeče do najlepše modre. Da so orhideje resnično najdražje rastline na svetu, nam pove že bajna cena, ki jo zanje zahtevajo. Leto 1922, je bila na vrtnarski razstavi v Londonu prodana orhideja s tremi cveti za tridesetkrat dražje, kot bi stal dijamant enake teže. Na splošno pa se prodajajo orhideje od 20.000 lir navzgor. Pri nas takih orhidej ne poznamo, vendar raste po naših gozdovih in travnikih precej prav različnih vrst orhidej, ki se postavljajo z značilno barvo, prijetnim vonjem in s čudnimi, žuželkam podobnimi cvetovi. Najlepša in največja orhideja ki raste pri nas je lepi čeveljc, ceptes, šolnčki, — cypripedium calcealus. Najdemo jo v gorskih listnatih gozdovih, kjer cvete maja in junija. Na koncu stebla nosi 1—2 precej velika cvetova, ki opojno dišita. Vsi perigonovi listi so škrlatno rdeči, samo oni, ki je kakor medeni ustni pri drugih kuharicah, je svetlo rumen in razvit v obliki iolnčka, ki ga pokriva srednji nerazvit prašnik v obliki rdečepikčaitega ščitka. Na ta ičitek sedajo čebelice, privabljene od barv in prijetnega vonja po medu. Čebelica stika nekaj časa okoli, da bi našla medeno kapljico in se nerodno prestopica po gladki in drseči ploščici, dokler ji ne spodrsne in ne pade v šolnček, ki j« le dobro pripravljena in skrita past za uboge žu* želke. Ječa v kateri se sedaj čebelica nahaja, ima silno gladke stene, po katerih je nemogoče plezati. Tudi zgornji robovi so obrnjeni na noter, da je izhod nemogoč. Uboga jetnica poskuša na vse načine kako bi se rešila smrtnonosnega objema. Cea nekaj časa opazi, da se na dnu ječe vzdigujejo drobne dlačice, ki služijo za stopnice, k izhodu. Po njih se preriva čebelica, dokler ne pride do prašnika, spremenjenega v medeno ustno. Tu najde kar dva izhoda, ki sta precej tesna. Ob vsakem izhodu leži prešnik, ki ima cvetni prah zlepljen v posebno lepljivo snovjo. Ko se čebelica preriva v predorčku, se dobro namaže s cvetnim prahom, predno lahko odleti. Žuželke pa so kakor moški. Vedno znova silijo v nevarnost, čeprav so se že prvič težko rešile. Kmalu jih zvabi naslednji cvet lepega čeveljca in dogodi sc ji, da znova pade v nastavljeno past. Tudi to pot najde po dolgem iskanju izhod. In med prerivanjem skozi predorček opraši cvet s prahom prejšnjega cveta. Modrost in prebrisanost rastlin, prekaša daleč vse človekovo znanje, saj je znan pregovor, da ni na svetu nič novega, česar bi narava že ne bila uporabljala. ■HIB ■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■I PRAVNI NASVETI Kaj je treba znati ob vstopu v gimnazijo? Visoki komisar je izdal predpise o sprejemni skušnji za vstop v gimnazijo. Sprejemna skušnja ima dva dela: pismeno in ustmeno. Pismena skušnja obstoji: a) iz slovenščine, jo i e nareka in proste obnove sestavka ali berila, ki ga prebere izpraševatelj, kar je opraviti v največ dveh urah; b) pismena skušnja i z računstva obstoji iz rešitve enega ali več računskih načinov- c) pismena skušnja iz geometričnega risanja. Ustno skušnjo je treba delati iz slovenščine, zgodovine in zemljepisja, iz računstva in geometrije. Sledi še skušnia iz telovadbe. Ustna skušnja se dela po naslednjem načrtu: čita-nje in deklamacija, vaje vsebinske obnove, opisa in pripovedovanja. Poznati je različne besedne vrste. Dalje mora kandidat znati določiti osebek in povedek in spregati pravilne in nepravilne glagole. Pri skušnji iz zgodovine in zemljepisja je potrebno znanje opisa Ljubljanske pokrajine in Italije z ozirom na najpomembnejše zgodovinske osebnosti in na značilnosti gospodarstva in dela. Pri skušnji iz računstva se bo izpraševalo lahko ustno računanje, dalje pretvarjanje na mere desetinskega merskega sestava, lahki primeri s celinu števili in desetinskimi in lahki geometrični računi. La kandidate, ki želijo opraviti izpit v jesenskem roku, se mora vložiti prošnja do vštetega 15. junija na taksnem papirju za šest lir. I rosujo mora podpisati oče ali njegov namestnik. Predpisi za vzdrževanje športnih naprav. — Vse športne naprave, kakor štadioni, športna igrišča, plavainiee, telovadnice, strelišča, dvorane za športne igre in drugo soposavjenepod nadzorstvo in varstvo zaupnika i l n^? nacionalnega olimpijskega odbora, ki to P« da se obdrže v polnem obratu, da se skrbi za njih vzdrževanje in da imajo za športno „dej-stvovanje potrebno opremo. Vsi>stn,kitak.h naprav morajo v 30 dneh poslati posebno prijavo zaupniku navedenega odbora. Nove osebne izkaznice. Izšla je, naredba o novih osebnih izkaznicah. Vse osebe «o»tega snola od 15. do 50. leta starosti so dolžne za-pCti do 30. junija t^ pri. občini b.valiWa nai se iim izda nova osebna izkaznica. Občine morajo na prošnjo prizadeUh izdati os^ne iz-1cs7nice do novem obrazcu. Od 31. avgusta iv« da^je so stare osebne izkaznice povsem razve-ljavljene. Prijava in zapora goveje živine. Kakor vsako leto se mora tudi letos do 15. junija prijaviti pri občini vsa goveja živina. Prijava se mora izpolniti na posebnih obrazcih, ki se dobe pri občini in v njej je navesti število glav in njih živa teža. Rejci morajo pridržati na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu V>% celotne žive teže prijavljene goveje živine. Vsa za klanje določena goveja živina ostane pod zaporo na razpolago temu zavodu. Odpravljanje, goveje živine iz občine je dopustno samo po predhodni odobritvi, ki jo sme izdati občina, ko je dobila od občinskega preskrbovalnega urada izjavo, da ni zadržka. Upravno sodišče v Ljubljani. V Ljubljani se je ustanovilo upravno sodišče, ki bo odločalo po prejšnjih zakonih o tožbah zoper akte upravnih in samoupravnih oblasti v Ljubljanski pokrajini. Sodišče bo odločalo tudi o tožbah, ki so bile vložene na dan 6. aprila 1941 pri upravnem sodišču v Celju, če se bodo v dveh mesecih obnovile. Ce se pa take tožbe v dveh mesecih ne obnove, veljajo za umaknjene. Prijava kužne malokrvnosti pri konjih. Po izdani naredbi morajo javni in zasebni veterinarji, ki zvedo za kopitarja (konja, osla, mulo mezga) obolelega za kužno malokrvnostjo, ali sumnega take okužbe, vsak primer prijaviti pristojnemu okrajnemu veterinarju. Oblast nato odredi preiskavo krvi bolne živali, lake živali je prepovedano voditi na skupne pašnike in k javnim nnpajališčem. Tudi jih je prepovedano prodajati, razen za zakol: klati se pa smejo samo v rednih klavnicah ob nadzorstvu pristojnega veterinarja, ki. mora dati potrebna navodila, da sc zagotovi uničenje bolezni. s Po 600« kun nagrade sta prejela od nemškega pooblaščenega generala na Hrvaškem dva železničarja, ki sta preprečila napad na vlak. . , s Oblastva so pozvala prebivalstvo iz okrajev Nevesinje, Stolac, Gacko in Bileča, ki je moralo zapustiti svoje domove, nai se spet pripravi na povratek. Zavezniška in hrvatska vojska sta popolnoma očistili te kraje upornikov. Zastopniki! Obiščite sleherno hišo v vašem kraju — kjer še nimajo »Do-, naj ga na novo narocel 2* Slovenski pregovori o volku Od vseli živali imamo Slovenci največ narodnih pregovorov o psu. Do zdaj sem jih zapisal ie čez 150. Kar pa ni čudno. Vsaj je pes človekov najbolj zvest tovariš in mu je najbolj vdan. Za njim pa pride volk. O njem pa imam zapisanih ludi čez 100 pregovorov, kar nam spričuje, da je moralo biti nekdaj med nami veliko volkov, ki so delali našim prednikom veliko škode in s katerimi so se morali obilno boriti. I'o nekaterih naših hostali se nahajajo še dandanes tako imenovane »volčje jame:, v katere so lovili nekdaj volkove. Kaj navedem tu naše pregovore o volku. Ako bi bilo doma lepo, bi ga tudi volk imel. Ako greš volku nasproti, pokliči psa s seboj. Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi sam po volčje. Ho požrl vse ko volk. Bolje je svečana vidili na polju volka, kakor v srajci moža. Bolje je volka v hlevu imeti, kakor se na soncu o svečnici greli. Brez strahu še volk v hosti ne živi. Ce človek na svoj god štrukljev ne jč, ga volk požre, če sam v hosto gre. Ce greš k volku v goste, vzemi psa s seboj. Ce ne dobi volk ovce ua preži, jo vzame v čredi. ■ Ce se o volku govori, pa pride. Ce volk ovco sesa, tudi njeno kožo proda. Čim več volkov, tem manj ovac. Da je na volčje in pasje, bi bile polne drage mesa. Dal je kozliče volku pasli. Dolg — je hud volk. Dolg je volk, ki grunt požre. Dolgo nosi volk ljudske kože, pa tudi drugi njegove. Dva volka vedno enega ujesta. Dvema pastirjema volk lažje ovco ukrade, ko .°nemu. Kil krat po volčje, drugič po pasje. (ia je sram ko volka strah. Glad volka celo do hiše prižene. Cileda ko volk iz vrča. Grmovje jo gosto in zaraslo ko volčji kožuh pozimi. I star volk odnese jagnje. Ima ko volk suhe govedine. Ima volčji želodec. lz vsakega oblaka (pozimi) sneg, iz vsakega grma volk preži. Je kakor volk meso. Kadar je volk v vasi, ni psu počinka. Kakor streže mačka na miš, tako volk ua ovco. Kar volk odnese, tega ni več. Kdaj je še bilo volka strah. Kdor da volku koze pasli, mu meso poje, kosti pa pusti. Kdor se boji volka, ni za pastirja. Kdur se z volkom druži, mora z njim ludi tulili. Kjer baba gospodari, volk mesari. Kjer se volk kola, dlako pusti. Ko volk pogine, ovčja žalost mine. Komaj volka v misel vzemo, že gleda čez mejo. I.akota še volka iz gozda prižene. I.ažje vjameš volka v jamo ko lisico v pasi. Mi o volku, a volk na vrata. Mi o volku, a volk izza brda. Mi o volku, on primaha. Mi o volku, a volk iz lesa (boste). Na tri dni za volkom vikati (kričati). Na volka kriče, lisico love. Ne daj volku koze pasti I Ne kliči volkov iz gore, ker sami radi prldrve. Ni tako grintave ovce, da bi je volk ne pojedel. Ni treba starega volka klati učiti. Ni lahko merili živemu volku repa in mu lleti zobe. Nobene zime še volk ni Ujedel. Oči se mu svetijo kakor staremu volku pri preži na jagnje. I*o volčje žre. Požrešen kakor volk. Prosinca je bolje vidili volka v hlevu, kakor moža na polju brez suknje. Rajši vidim svečana na polju volka, nego lamkaj hodili v srajci moža. Sam kakor volk v loži (hosti). Sestradan volk še komarje požira. Sili iz volčjega gnezda. Siti volk lahko čez mejo gleda. Slab pastir, ki pase ovce iu volka. Starega volka kavke jašejo. Stradal sem kakor volk. Še noben volk se ni v hosti Izgubil. Tat iu volk sta vsako dobo zrela. Težko volku, ki ga krmijo srake. Tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti in krčiti. Tudi najboljšemu pastirju volk ovco ukrade. V sili volk trhlo žre. Volk izza mlada kolje. Volk je varen pred volkovi. Volk je volk, čeprav premeni dlako. Volk malo hvale ve, ko ovco poje. Volk ne ljubi pasje družbe. Volk ne požre zime. Volk ne tuli, ko ovce iz slaje puli. Volk ne zvoni, kadar ovce lovi. Volk nima nikdar mesa naprodaj. Volk po drugem sit ni nikdar (če si sam ne preskrbi). Volk povrne dlako, a čudi nikdar. Volk se nasiti, skopuh nikdar. Volk se druži z volkovi. Volk sit in ovca cela, ne more bili. Volk volka ne ujš. Volk so vrže po meji, modras po groblji, človek pa po kraju. Volk I za kliči — in pride pri priči. Volk že ve, s čim si iztrebi zobe. Volka krsli ali ne krsti, vseeno bo ovce kral. Volku ni treba šume kazati. Volku se ludi po volčeviui nič ne peha. Volkova koža je vsako dobo zrela. Volkovi niso leni, če so ovce poceni. Volkulja mora le volka roditi. Vsak ima svojega volka, ki ga grize, samo da se oglasi enemu preje, drugemu kasneje. Vz (poleg) volkove so tudi lisice site. Žakelj je volk. Žena gospodar, volk mesar, enaka sreča hiši. I. fiašelj. Industrija popravlja čevlje V »Jutriic smo čitali sledečo zanimivo vest: Iz Frf ii rta poročajo, da je turinški gospodarski minister dal nalog za preureditev več bivših tovarn za čevlje v popravljalnice, ker je povsod na deželi začelo primanjkovati čevljev. »Frankfurter Zeitung« poroča, da se je stvar dobro obnesla in da naročniki že po H dneh prejmejo popravljene čevlje. Družice pri poroki morajo biti grde Na Kitajskem imajo posebno navado, da morajo biti družice na poroki grde. Vsaka nevesta si torej izbere zu družico nujgršo žensko, kur jih more najti. Tako je nevesta vedno lepa. če v resnici tudi ni. C,rde ženske dobijo celo velike denarne nagrade zato, du razkazujejo svoj neprikupljivi obraz. Doseči hočejo dve žilni letini V jugovzhodni Španiji bodo letos po prvi letini pšenice posejali drugo seme in npnjo. da bo dala zemlja na leto dve letini. Prve poskuse bodo izvedli na površini 20.000 oralov. V temi vidijo Splošno je znano, da z napredovanjem kulture postajajo človeški čuti slabši. Vid, sluh in vonj so pri divjih narodih neprimerno ostrejši kakor pri pripadnikih narodov, ki imajo visoko razvito kulturo Nov dokaz za Ia pojav so prinesle znanstvene preiskave, ki 60 jih izvršili v Italiji Indijanci so našli nova bogata ležišča diamantov v Pitocaroni v Venezueli. Na vseh madžarskih šolah je bil konec šolskega leta 2. junija. Završne izpite morajo opraviti do 8. junija. Stolico za gledališče so ustanovili nu dunajski univerzi. Novi oddelek vodi profesor dr. Kindcrmunn. glede vida. Z večimi tisoči belih in črnih ljudi so napravili naslednji poskus: V popolnoma tem. nem prostoru se je postavil zdravnik 40 metrov dalet od poskusnih ot,eb. Držal je v roki palico ki je bila na eni strani prelepljena z belim papirjem. To palico je obračal proti poskirenim osebam zdaj s prelepljeno stranjo, zdaj z neprelepljcno stranjo, vodoravno in navpično. Izkazalo se je, Jj so vsi črnci mogli razločiti beli papir v popolni temi, medtem ko je le nekaj belih ljudi moglo razločiti beli papir še le poleni, če se jim je zdravnik 6 palico približal na petnajst metrov. Lani je dobila Romunija 716 novih zadrug, ki imajo okrog 90.000 članov in skoraj 3iH) milijonov lejev kapitala. Okrog 20.000 Židov je še na Slovaškem, od teh 5000 liekrščenih; so ugotovili, da so krščeni Zidje nevarnejši od nekrščenih. Kongres bolgarskih kmetov, organiziranih' v Zvezi bolgarskih kmetov, je bil oni dan v Sofiji. Znano nemško Lessingovo dramo »Minna von Barnhelmc so ob navzočnosti turškega drž. predsednika uprizorili pred kratkim v gledališču v Ankari. Križanka St. 7 1 2 3 4 5 0 7 8 i) 10 11 12 13 14 1 15 10 17 18 1» 20 21 22 23 | 24 26 26 27 28 29 30 31 32 33 34 15 lil 37 38 30 40 Vodoravno; 1 nadčlovek, heroj: 6. izraelski kralj; 10 pripadnik izumrlega naroda; 11. reka v Bosni; 12. domača žival; 13 kemična prvina; 15. elektrotehnični izraz; 16. nekdanja balkanska dežela; 18. okrožje (tujka); 19. ntoško ime; 21. kraj v Feniciji; 23. pečina v sicilski morski ožini; 26. divja žival; 28. slovenski prevajalec Quo vadisa; 31. razčlenitev (tujka); 32. kazalni zaimek; 33. pro-tin; 33. skala; 36. žensko ime. Iztokova nevesta; 38. rek« v Nemčiji; 39. veter; 40. teniška priprava. Navpično: I. listnato drevo; 2 matematični izraz; 3 ploha; 4. kemično sredstvo iz barvarske industrije; 5 sel (tujka); 6. starorimski denar; 7. hoja (pesniško). 8. vzhodni krivoverec; 9. obrski kakan; 14. prebivalec Irske; 17. kraj pri Ljubljani; 20, staroslovanska pijača; 21. ploskovna mera; 22. plevel; 23 umetnik; 24. različek; 25. gora v Armeniji; 28. prst; 29. del njive; 30 prestolnica Grčije) 31. staroegiptovsko božanstvo; 34. del dneva; 37, pesnitev. REŠITEV KRIŽANKE ST. 6. Vodoravno: 1. Atene, 6. Korš, 10. pela, II. korak, 12. alibi, 13. nebo, 14. reka. 13- Pihid, 16. agava, 17. Cita, 19. tema, 21. Pariz, 23. opeka, 26. Perm, 27. para, 28. Tonilo, 29. Otočc, 30. Sand, 32. lopa, 33. nemir, 35. Osuka, 36. iuati< Navpično: 1. aparat, 2. telege, 3. etika, 4. nabava, 5. ekipa. 6. konica, 7. orel, 8. rabat, 9. škoda zmodri. IS. Irena, 20. Moropa, 21. p»-tena, 23. opolo, 24. patos, 23. kučuk, 26. pesem, 31. nit, 34. ma. »Domoljub« slane 2A tir za celo Iolo (a Inozemstvo BO lir. _ Dopise In »plse sprejema o r e d n i š t • o »Domoljuba« naročnino Inserate In reklamacij« pa u p r a ».a »Domoljuba« _ Oglasi so zaračunajo po posebnem ceniku. _ Telelon uredništva in uprave štev. 40 01 Izdajatelj! dr. Gregarij Pečjak. - Prednik: France R r e m i a r. - 7.a ljudsko tiskarno: Jože Krimarif.