OSREDNJA KNJIŽNICA GIUS Leto X številka 5 cena 1,46 EUR / 350 SIT 28. maj 2008 Leto X številka 5 cena 1,46 EUR / 350 SIT 28. maj 2008 Sajenje dreves ob svetovnem dnevu Zemlje......................str. 8-9 Peš po Sloveniji - v imenu Zemlje..............................str. 24 A® dnja 4 v S, . _4 S 8 ao»8 j J? d»> Jy- r?2x O a * 9 771580 096 04 Novo! Salon pohištva Petrovče - kmetijska zadruga OTVORITEV 30.05. Glej ponudbo na strani 29! Športna pomlad v dolini S tretje akcije na Ložnici ZKŠT Žalec je v sodelovanji! z Lokostrelskim klubom Sokol z Ložnice, PD Zabukovica in Strelskim društvom Juteks pripravil tretjo od sedmih prireditev Raz-pnimo jadra pod naslovom Pomeri, zadeni, steci. Več kot dvesto se jih je preizkusilo v streljanju z lokom in zračno puško ter v planinski orientaciji na vadišču na Ložnici pri Žalcu. Četrta akcija bo v nedeljo, 1. junija, pod geslom Vsi na Hom, na lasten pogon. Pod naslovom Majski krog pa se je minulo nedeljo na kolesarskem druženju zbralo preko 1000 udeležencev iz celotne regije na 50 kilometrski trasi, od tega kar 112 iz SSD s štartom v Žalcu (foto na desni). T. T. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Đurđa Jelisavac, Bevkova 12, Žalec; 2. Miroslav Miljič, Vrbje 14/a, Žalec; 3. Milan Ribič, C. na Vrbje 4, Žalec. Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez. PAINTBALL VRANSKO ♦ Tiček i n- mm ti r ii* iti ir ip n*! i** firm 0403399771 Nogometni klub Žalec prireja Dobrodelno nogometno revijo, ki bo v petek, 6. junija, od 17. ure dalje v Športnem parku Žalec. Program prireditve: 17.00 - otvoritev 17.10 - otroška revija nogometnih klubov Žalec in MIK CM Celje (U8, U10) 18.15 - tekma kadetov NK Žalec in ženske ekipe ŽNK Inter Žalec 19.00 - tekma bivših članov NK Žalec vseh generacij 19.45 - zahvala donatorjem 20.00 - tekme med ekipami Zvezd (bivši državni reprezentanti Slovenije in drugi), POP TV ter časopisa Ekipa in Prijatelji nogometa Zbrana sredstva so namenjena Zavodu za socialno delo Žalec za projekt Podmornica ter rehabilitaciji bivšega žalskega nogometaša in športnega delavca Cirila Naprudnika - Luke. Sodelujejo: Primož Gliha, Grega Židan, Robert Pevnik, Simon Sešlar, Milko Durovski, Miloš Rus, župani občin Spodnje Savinjske doline in drugi. 22. junija se bomo na referendumu odločali o ustanovitvi pokrajin na podlagi pokrajinskega zemljevida s 13 pokrajinami. To je izkupiček štiriletnega dogajanja, takšnega in drugačnega argumentiranja, kupčkanja političnih strank o številu pokrajin. Prav zanimivo bi bilo opraviti raziskavo med vsemi prebivalci Slovenije o tem, koliko izmed njih pravzaprav pozna prave razloge in argumente za nastanek pokrajin. Da o funkcijah, razmejitvah, med pokrajinami in upravnimi enotami ter med pokrajinami in občinami, sploh ne govorimo. Še tistim, ki naj bi bili že po svoji poklicni deformiranosti dobro informirani, nam ni čisto jasno. Vsaj ne tako, da bi se znali odločiti. Vemo pa precej o možnem številu pokrajin; od 6 do 23, če me spomin ne vara, je že tekla beseda. Vsaka politična stran ima svojo, najboljšo verzijo. Zdaj so, po štirih letih ukvarjanja s pokrajinami, breme odločitve preložili na ljudstvo, ki nima toliko kilometrine in »strokovne« podlage«, a zanimivo, ji gre vseeno bolj zaupati kot njim. Ali pa se jih da bolj prepričati ...Pa smo spet pri skrivnostih politike. Ker so pred vrati jesenske volitve, je postalo tudi sicer precej bučno, problemi, ki se odpirajo, so vsi po vrsti ekstremno pereči. Vsi smo se navadili obnašati politično: sindikati izkoriščajo predvolilni čas, ker edino takrat lahko dosežejo višje plače in druge pogoje, civilne iniciative so edino takrat dovolj poslušane, enkrat se borijo zdravniki, drugič sodniki, učitelji, imamo občutek, pa tako vsake kvatre zahtevajo, da se jih bolj spoštuje. Še antraks je nekdo lansiral, ker že dolgo nismo govorili o Veterinarski upravi. Bojim se, da celo resnične vremenske spremembe dobivajo v praksi izvajanja aktivnosti vse preveč politiki všečno končne rezultate. In ko zmanjka politike, se vmeša kapital ali pa se celo prepletata, da ne rečem dopolnjujeta. Navadni občani sploh nismo več prepričani, kaj je res in kaj ni. Eni pravijo, da nekaj nekdo dela narobe, drugi pa demantira, ker daje to bilo v skladu z nečim drugim ali da je oni to rekel zaradi predvolilnega obdobja itd... Tačas ko se pogovarjajo, eni pridno lastninijo. Nekdo postane celo lastnik milijardnega premoženja, velikega tako kot 1,4 % državnega proračuna. Samo, ali mislite, da so srečni? Toliko denarja je gotovo breme. Ne moreš se sprostiti, pa vedno te je strah, da ti bodo kaj ukradli. Otroci imajo, oprostite, »vedno vsega polno rit«, kar itak ni preveč vzgojno. Nekje sem celo slišala, da se ti novodobni bogataši zaradi bremen celo »zadevajo«, da je lažje... Pa še vsi mislijo, da jim morajo dajati za pijačo, pa malico, ker so polni denarja. In kar je še hujše, naenkrat dobijo ogromno sovražnikov in še huje, sumljivo veliko novih prijateljev. Vsakega s svojim piskrčkom. Minljivi so pa itak enako kot drugi, pa še s sabo ne morejo ničesar vzeti. Ali nam je tega treba? Zagotovo ni vse v denarju, kapitalu in še manj v politiki, čeprav se nam na trenutke zdi, da nas oba preplavljata. Je predvsem v tem, da imamo iskrene prijatelje. Ne take, ki so prijazni samo ob volitvah ali če cingljamo z novci. Da imamo solidno življenje, tudi brez kopanja v šampanjcu. Da živimo brez strahu, da bi nam očitne viške pokradli. Da imamo dom, ki si ga želimo, morda vrtiček, ki ga obdelujemo, ali hobi, ki nas spravlja v dobro voljo. In ljubečo in brezpogojno toplo družino. To je pravo bogastvo. Preveč idealnof Morda, toda če bi vsak stremel k pravim življenjskim vrednotam, se danes v tem svetu ne bi počutili tako nervozni, posledično veliko več bolni. Sicer pa, za vsako bolezen se ena rož’ca najde, je poznan Pebtin rek. Pa za ljubezen tudi. Utrgajte torej kakšen pomladni cvet za ljubljene osebe in naberite si zelišč za težave, če vas tarejo. A pozor, zelišča pozdravijo marsikatero bolezen, samo naše duše ne. To si moramo pozdraviti sami. Lucija Kolar Življenje nista le kapital in politika © Obutev Fajta r www.fajfar.si liftsS n trgovina MARJAN FAJFAR s.p., Spodnji Brni Tel.: 04 25 28 250, Fax: 04 25 26 251, wi Nova obutvena trgovina na Šlandrovem trgu poleg Stoma centra S: Usnjeni izdelki iz lastne proizvodnje. Pri nakupuSS5E3ÜS33v času do 30.06.08 prejrr —___ — darilo. - : matjciž Ustvarjamo pozdrave Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo naših storitev: • svetovanje in meritve • montaža • servis in vzdrževanje Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče t. +386 (0)3/71 20 600 f. +386 (0)3/71 20 620 '.matjaz.si • info@matjaz.si In kakovostnih izdelkov Hörmann: * garažna vrata [j pri 1 • industrijska vrata * motorni pogoni na daljinsko upravljanje * notranja, zunanja in protipožarna krilna ■RRBBI • nakladalna tehnika Iz gline. Iz betona. Iz izkušenj. NELSKAMP Nibra Opečni in betonski strešniki nemškega proizvajalca s 30 letno garancijo Opečni strešniki Nibra že od 8,55 €/m2 (cena zajema 20% DDV in velja za strešnik v posebni ponudbi) Generalni uvoznik za Slovenijo: Aretta d.o.o. Tel.: 03/710-18-50, fax: 03/710-18-51 Gotovlje 71, Žalec www.aretta.si, e-mail: info@aretta.si Ob dnevu upora s Spomenko Hribar Zagotavljanje varnosti na lokalni ravni Praznik vina v Žalcu Šesti Vpogled v literaturo Spomenka Hribar Osrednja slovesnost letošnjega dneva upora v Savinjski dolini je potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Proslavo so organizirali Občina Žalec, Območno Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever za celjsko območje Žalec in Društvo izgnancev - občinski odbor Žalec. Slavnostna govornica je bila dr. Spomenka Hribar, ki je ena od osrednjih osebnosti iz časov slovesnega osamosvajanja. Tokratni kulturni program so oblikovali Godba Zabukovica, Jožica Ocvirk, Simona Žvikart in Kvartet trobil MT-2. Že pred začetkom slovesne proslave so pred Domom II. slovenskega tabora udeležence z igranjem pozdravili godbeniki Godbe Zabukovica. V dvorani je številno občinstvo najprej nagovoril župan Lojze Posedel. Ob tem je izrazil veselje in zadovoljstvo, da zgodovina ostaja zgodovina in da se večina ljudi zaveda pomena NOB in upora proti okupatorju kot tudi časa slovenskega osamosvajanja. Spomenka Hribar je v svojem nagovoru razmišljala o 27. aprilu in o tem, kaj pravzaprav pomeni Slovencem. V začetku je dejala, da so prazniki posebni dnevi. Poznal jih je že prvi človek, ki si je kdaj vzel čas za čaščenje življenja. Tudi naši prazniki so, kot pravi Hribarjeva, dnevi čaščenja življenja. Na dan reformacije se spomnimo Primoža Trubarja, ki nas je po besedah Hribarjeve prvi »krstil« - poimenoval z imenom Slovenci. 8. februarja se spomnimo dopolnitve dela in življenja Franceta Prešerna, ki je slovenščino dvignil na raven svetovnega jezika in dokazal, da se v njem da izraziti čisto vse, od vsakdanjih reči do najglobljih čustev. »Praznik 27. april pa je v nizu državnih praznikov prav poseben dan. Tega dne se spominjamo vstajenja slovenskega naroda. Vstajenja, pravim, kajti upor proti okupatorju je bil res vstajenje, vstajenje iz zgodovine letargije, iz zgodovine pasivnosti, v katero smo bili potisnjeni kot večni vazali tujega gospodarja./.. ./Z narodnoosvobodilnim bojem je bil postavljen temelj za našo prihodnost. Samo na tej osnovi smo se lahko decembra 1990 skoraj soglasno odločili za lastno državo. Plebiscit je bil namreč naslednji veliki korak, druga priložnost, da smo vzeli usodo v svoje roke, se odločili zase in prevzeli nase tudi odgovornost zase, za vso prihodnost naprej. Na te pomembne trenutke odločitve spominjata oba naša državna praznika: 23. december - dan samostojnosti in 26. junij -dan državnosti, ko smo tudi uradno razglasili ustanovitev lastne države. Zdaj smo celo predsedujoči Svetu Evropske unije, kar je - formalno gledano - najvišji dosežek slovenske države. Upam, da bomo to dolžnost in čast dostojno opravili! Zdaj namreč ne gre več za narodno zavednost, za narodno zavest, temveč za nacionalno samozavest. Vsi ti dogodki, tako plebiscitarna odločitev za samostojnost kot ustanovitev lastne države in zdajšnja umeščenost v svet evropske in svetovne politike, temeljijo na usodni odločitvi leta 1941.« V drugem delu svojega govora je dr. Spomenka Hribar veliko besed namenila tudi spravi in ob tem med drugim dejala, da je pred nami vsakodnevna skupna naloga, da iščemo skupnih poti, da bi zaživeli ne le drug ob drugem, temveč tudi - kolikor mogoče - drug za drugega. Na slovesnosti je zbrane pozdravil tudi predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik ter podelil priznanje - plaketo slovenske borčevske organizacije za vrednote NOB Alojzu Virtiču. D. Naraglav Sanacija po poplavi končana cembru in januarju. Pretekli mesec pa so opravili še zadnja dela in sedaj je podoba Potočnikovega grabna povsem drugačna. Kot je povedal predsednik KS Galicija Jože Kruleč, je bila investicija vredna 230.000 evrov. Od tega je 100.000 evrov prispevala država - Ministrstvo za okolje in prostor, preostalo pa Občina Žalec. Krajevna skupnost je imela predvsem vlogo koordinatorja. Cesta, ki iz Galicije vodi v Hramše in naprej proti Dobrni, in Potočnikov graben sta sedaj dokaz uspešne sanacije. D. N. Na pobudo združenja tajnikov slovenskih občin, Skupnosti občin Slovenije, je Občina Žalec gostila udeležence posveta na temo zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti. Župan Občine Žalec Lojze Posedel je v nagovoru pozdravil udeležence iz slovenskih občin, skupnih občinskih uprav, inšpektoratov, predstavnike redarskih služb in policije in posebne goste iz irskega mesta Westport. Predavatelji so prikazali pomen dobre organiziranosti občinskih redarskih služb, svoje izkušnje na tem področju ter opozorili na novosti in obveznosti, ki jih je prinesel zakon o občinskem redarstvu. Posebno mesto med zanimivimi predstavitvami zavzema S posveta irski model organiziranosti policije na lokalni ravni, ki so ga predstavili Peter Hynes, Declan Dever in Pat Doyle. Moderator Stojan Praprotnik, direktor občinske uprave, je povzel nekaj ključnih točk, kot so pomen skupnih dobro organiziranih medobčinskih inšpektoratov in redarstev, rok uvedbe služ- be v občine, vprašanje oblike organiziranosti za manjše občine, vidik financiranja službe ter opozorilo o jasni razmejitvi pristojnosti in odgovornosti med občinskimi redarji in policijo. Predvsem slednje je po mnenju udeležencev potrebno še dodelati z dopolnitvami v zakonu. T. Tavčar ste in obrežje Potočnikovega grabna, po katerem teče potok Podsevčnica. Temeljito sanacijo je podjetje Nivo opravljalo v de- Po opravljenem delu V lanski septembrski poplavi je bila precej prizadeta tudi Krajevna skupnost Galicija. Voda je pri njih močno poškodovala del ce- S Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja v skladu z določili 56. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03,134/04,16/05, 94/05, 23/06) poziva občane Občine Žalec, da posredujejo predlog kandidata za člana nadzornega odbora Občine Žalec Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ugotavlja zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij, porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. Kandidacijski postopek pri imenovanju člana nadzornega odbora vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja. Kandidat za člana nadzornega odbora mora biti: občan Občine Žalec, izpolnjevati najmanj višjo stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične smeri in imeti najmanj pet let delovnih izkušenj iz stroke. Član nadzornega odbora ne more biti član občinskega sveta, župan, podžupan, član sveta ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavec občinske uprave ter član poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Pisni predlog kandidata za člana s potrebnimi dokazili in osebno izjavo o izpolnjevanju delovnih izkušenj se predloži v roku 15 dni po objavi na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec z oznako »Kandidat za člana nadzornega odbora občine -ne odpiraj« Komisija na podlagi predlogov kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje poziva, oblikuje odprto listo kandidatov za člana nadzornega odbora in jo predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Občinski svet glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu, kot ga je predložila komisija. Glasovanje je tajno. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja Lojze Posedel in Silvo Marič z vinsko kraljico Svetlano Šarec Mare Cestnik med predstavitvijo že šeste izdaje Vpogleda Društvo savinjskih vinogradnikov je pripravilo tretjo prireditev Praznik vina, na kateri so vinogradnikom podelili priznanja za najboljša vina letnik 2007. Zbrane so se v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec nagovorili predsednik društva Silvo Marič, žalski župan Lojze Posedel in slovenska vinska kraljica Svetlana Širec. Savinjski vinogradniki so lahko z letnikom 2007 izjemno zadovoljni. Komisija v sestavi Anton Vodovnik, Tadeja Vodovnik Plevnik, Jože Jesenek, Darja Bovha in Simona Hauptman je ocenila 87 vzorcev vin, med katerimi so prevladovala bela sortna vina. Prvič je povprečna ocena presegla 18 točk, od 20 možnih. Kar 45 vin si je zaslužilo zlato diplomo, 21 srebrno, naj višje, z 18,67 točkami, pa je bil ocenjen laški rizling Emila Medveščka. V kulturnem programu so sodelovali mešani pevski zbor A Cappella, Olga Markovič, ki je kot natakarica Izabela Tropinovec pripravila skeč na temo vina, na citre je igrala Neli Zidar Kos, Lidija Koceli pa je pripravila in povezovala program. Po končani prireditvi in podelitvi priznanj je bila v avli doma pokušnja 15 najvišje ocenjenih vin. T. Tavčar V avli Doma II. slovenskega tabora so v petek predstavili šesto številko književne revije Vpogled. Zbrane je pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, vsebino tokratne številke pa je predstavil njen glavni in odgovorni urednik Mare Cestnik. Šesta številka prinaša dvanajst različnih "branj" 40 različnih avtorjev iz celotne Slovenije. Tako Vpogled resnično že presega lokalni okvir Savinjske doline, iz katere izhaja, hkrati pa ostaja revija, v kateri bodo vedno imeli prednost kakovostni domači avtorji. V programu je nastopila glasbena skupina Aletheia in študentje drugega letnika dramske igre na AGRFT Ljubljana, Nina Rakovec, Blaž Setnikar, Vito Weis in Matevž Müller. T. Tavčar TRGOVINA S HRANO IN OPREMO ZA MALE ŽIVALI KöSWffiNEC Šlandrov trg 36, 3310 Žalec Tel.: 03/571 55 23 Faks: 03/ 571 55 23 Gsm: 041 381 209 e-mail: tggl@e-mail.si Kado, a Gomilsko 27, 3303 Gomilsko. ID za DDV: SI37268619 OBČINA ŽALEC maj 2008 Dve vroči točki V ponedeljek, 21. aprila, so zasedali svetniki Občine Žalec. Čeprav je bilo na dnevnem redu 14. redne seje le 7 točk, se je seja zavlekla v pozno popoldne. Po pričakovanjih je bila najbolj vroča in dolga razprava pri dveh točkah: predlogu imenovanja poslovne direktorice ZKŠT in poročilu nadzornega odbora. Na začetku seje so na predlog statutarne komisije ponovno glasovali o spremembah poslovnika občinskega sveta, ki bi omogočile glasovanje z glasovalnimi napravami in ne zelenimi in rdečimi loparčki. Predlog tudi tokrat ni dobil potrebne dvotretjinske večine prisotnih svetnikov, tako kot na prejšnji seji ne predlog, da se glasovalne naprave prodajo. Tako jih bodo še naprej uporabljali le za snemanje, ne pa tudi glasovanje. Sledila je obravnava predloga imenovanja nove poslovne direktorice Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. S 1. majem se je Tanji Razboršek Rehar iztekel petletni mandat. Na javni razpis se je ponovno prijavila, to pa je bila tudi edina prijava. Kandidatka je svoj program za novo petletno obdobje predstavila tudi na seji občinskega sveta in poudarila podatke o pozitivnem poslovanju zavoda ter o velikem številu prireditev in obiskovalcev. Mnenja k njenemu ponovnemu imenovanju so podali svet zavoda, strokovni sveti zavoda in tudi župan. Pozitivno mne- nje oziroma jasno podporo je edini kandidatki dal le strokovni svet za šport. Župan je v svojem mnenju zapisal, da se mu glede na predstavljeno strategijo razvoja zavoda Tanja Razboršek Rehar ne zdi primerna kandidatka. Tudi komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja je predlagala, da se kandidatke ne potrdi, čeprav izpolnjuje vse formalne pogoje in je edina prijavljena. Svetniki so se strinjali s predlogom komisije, da se izvede tajno glasovanje. 12 svetnikov je podprlo imenovanje Tanje Razboršek Rehar, 14 pa jih je bilo proti. Tanja Razboršek Rehar, ki je tudi občinska svetnica, je po glasovanju povedala, da odhaja na dopust, potem pa pričakuje ustrezno delovno mesto v skladu s pogodbo o zaposlitvi, saj je na zavodu zaposlena za nedoločen čas. To, da ni dobila podpore v občinskem svetu, in način glasovanja je označila za politično odstranitev. Občina bo ponovno objavila razpis za poslovnega direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem. Hkrati so med kadrovskimi zadevami žalski svetniki sprejeli odstop Nade Jelen z mesta predsednice sveta Zavoda za kulturo, šport in turizem. Razlogi za odstop naj bi bili osebni, na njeno mesto pa je bila kot predstavnica ustanovitelja imenovana Olga Markovič, tudi občinska svetnica. V nadaljevanju seje je predsednik nadzornega odbora Gvido Hribar predstavil dokončna poročila o nadzoru poslovanja Občine Žalec v letu 2006 ter o poslovanju žalskih lekarn in vseh osnovnih šol v žalski občini v letu 2007. Pri poročanju o nadzoru žalskih lekarn in pripomb Gvida Hribarja na račun s strani zavoda naročenih revizij je pričela rasti temperatura, sicer pa je predsednik nadzornega odbora tokrat lahko nemoteno predstavil vsa poročila. Pri poslovanju Občine Žalec v letu 2006 nadzorni odbor hujših kršitev ni ugotovil, naštel pa je nekaj odstopanj dejanske od planirane proračunske porabe (npr. pri gradnji glasbene šole), tako da je med drugim občinski upravi priporočil, naj bolje načrtuje nekatere odhodke ter za prekoračitve vedno predhodno pridobi mnenje občinskega sveta. Pri uporabi službenega vozila je opozoril, da je vožnja župana na delovno mesto poslanca uporaba v zasebne namene. Nadzora poslovanja žalskih lekarn nadzorni odbor ponovno ni mogel opraviti, zato je o tem obvestil vse pristojne službe in ministrstva, pri nadzoru v osnovnih šolah pa nepravilnosti ni ugotovil. Po predstavitvi vseh poročil je sledil razgret dialog med županom in Gvidom Hribarjem, nato pa so župan in vodje občinskih oddelkov podrobno pojasnili, zakaj je prišlo do odstopanj, ki jih je ugotovil nadzorni odbor, čeprav je šlo za končno poročilo nadzornega odbora, na katerega v okviru postopka niso več možne pripombe. Po razpravi je bila ta točka zaključena brez sklepa. K. R. Vršilko imenovali soglasno Žalski svetniki so se teden dni po redni seji, to je 25. aprila, sestali še enkrat, in sicer na drugi izredni seji. Na dnevnem redu so imeli samo eno točko: imenovanje vršilca dolžnosti poslovnega direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Ker na zadnji redni seji žalski svetniki za poslovno direktorico niso ponovno imenovali edine kandidatke na razpisu Tanje Razboršek Rehar, bi zavod s prvim majem ostal brez odgovorne osebe. Zato so ime- novali vršilko dolžnosti. Pred sejo občinskega sveta sta se sestala svet zavoda in »KVIAZ«; oba sta soglasno do imenovanja novega poslovnega direktorja, največ pa za eno leto, za vršilko dolžnosti imenovala Majdo Potočnik, sedanjo koordinatorko prireditev v zavodu. Po statutu zavoda je lahko vršilec dolžnosti le nekdo, ki je zaposlen v zavodu, ali eden od kandidatov, ki se je prijavil na razpis. Tudi občinski svetniki so brez razprave in soglasno potrdili Majdo Potočnik za vršilko dolžnosti Majda Potočnik direktorice Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. K. R. Ne nestrokovnost, slaba komunikacija Ivica Čretnik, Gregor Vovk Petrovski in Milan Čadej Na novinarski konferen- komentirali nekatera dogaja- ci območnega odbora žalske LDS, ki je bila konec aprila v Žalcu, so podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik, predsednik OO LDS Žalec Milan Čadej in sekretar lokalnega odbora Gregor Vovk Petrovski Srebrni godbeniki iz Liboj Godbeniki iz Liboj že leta razveseljujejo V Laškem je od 16. do 18. maja 2008 potekalo 28. tekmovanje slovenskih godb v prvi in tretji težavnostni skupini. V Kulturnem centru Laško je pred žirijo, ki ji je predsedoval Alojz Zupan, sestavljali pa so jo še Tomaž Habe, Miro Saje (vsi trije Slovenija), Fritz Neukomm-Wyder (Švica) in Walter Rescheneder (Avstrija), nastopilo 23 godb - 9 se jih je pomerilo v 3., kar 14 pa v 1. težavnostni skupini. Z našega območja je sodelovala Godba Liboje, ki se je pod taktirko Andreja Žganka s srebrno plaketo obdržala v 1. težavnostni skupini. Prejemniki srebrne plakete v 1. s svojo glasbo težavnostni skupini so bili še Godba Ruše, Goriški pihalni orkester Nova Gorica, Pihalni orkester Prevalje in Godba na pihala Črnomelj. Dobitniki zlate plakete v 1. težavnostni skupini so bili: Rudarska godba Hrastnik, Pihalni orkester Kapele, Godba Domžale in Pihalni orkester Tržič. Tekmovalna žirija je podelila tudi pet zlatih plaket s posebno pohvalo. Najvišje priznanje so prejeli: Godba Zgornje Savinjske doline, Postojnska godba, Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Laška pihalna godba in Pihalni orkester premogovnika Velenje, ki je bil najbolje ocenjen orkester in je pod vodstvom Matjaža Emeršiča navdušil prav vse poslušalce. Vse godbe so izvedle uvodno skladbo, ki se ni ocenjevala in je bila namenjena uigravanju orkestra in privajanju na akustiko dvorane. Sledili sta obvezni skladbi, različni za posamezno težavnostno stopnjo, in pa skladba po lastni izbiri, ki je ustrezala ravni tekmovanja in je trajala najmanj 10 minut. Žirija je ocenjevala intonacijo, zvok, ritem in doslednost v tempu, tehniko igre/dinamiko in fraziranje/umetniški vtis koncertnega nastopa. T. T. nja v občini Žalec. Dotaknili so se neimenova-nja Tanje Razboršek Rehar za direktorico Zavoda za kulturo, šport in turizem še za en mandat. Po njihovem mnenju Tanji Razboršek Rehar ne gre očitati nestrokovnosti pri delu, gre pa za to, da je bila zelo motena komunikacija z ustanoviteljem, Občino Žalec, ki je onemogoča- la boljše delo. Tudi rezultat pri glasovanju v občinskem svetu je pokazal, da sedanja direktorica nima podpore za nadaljnji mandat. Tanji Razboršek Rehar sicer vendarle očitajo, tako Milan Čadej, centralistično vodenje zavoda, ki je vse aktivnosti na temo kulture, športa in turizma skoncentriralo v večini na Žalec in premalo na ostale KS, kjer je društveno življenje sicer zelo razgibano. Podžupanja Ivica Čretnik je med drugim tudi potrdila, da se v Občini pospešeno trudijo pri projektu gradnje doma za starejše občane v Žalcu, vendar zaenkrat kot podaljšane roke podobnega doma na Polzeli. Dom, za katerega je v letošnjem proračunu že namenjenih 72.500 evrov za izdelavo načrtov in projektne dokumentacije, bodo po besedah podžupanje začeli graditi v letu 2009, sprejel pa naj bi 135 varovancev. L. K. POČITNICE V NARAVI 2008 V organizaciji Objemčka in Društva prijateljev mladine Žalec bodo počitnice za otroke, stare od 6 do 10 let, potekale na Treh Kraljih nad Slovensko Bistrico. Termini: od 5. julija 2008 do 11. julija 2008 ter od 2. avgusta 2008 do 8. avgusta 2008 Kaj bomo počeli? Življenje na kmetiji s Klemnom Prijatelji, rastline in živali Prvi koraki taborjenja Kuhajmo sami - zdrava prehrana Pot pod noge Cena: 180 EUR V ceno so vključeni prevoz, prenočišče, prehrana in vodenje vseh delavnic in programov. Prijava in ostale informacije Termina bosta izvedena ob najmanj 40 prijavljenih, največje možno število prijavljenih otrok za en termin pa je 100. Prijavite se lahko po elektronski pošti info@objemcek.si ali po telefonih 041 372 679 (Tilen), 051 818 726 (Samo) ali 051 342 646 (DPM Žalec). Več informacij najdete na www.objemcek.si ali pa nas pokličite! Siile JnMJ - gggjgmžk j 1 fapg|@wa© dfasipa©@fi jT/Msj Program prireditev ob krajevnem prazniku 1.6.2008 TOD Lipa in Župnija Gotovlje lepa nedelja s predstavitvijo obnovljene grobnice BECK s kulturnim programom 10.00 cerkev Sv. Jedert 15.6.2008 Lovska družina Žalec lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal KS Gotovlje 9.00 Lovski dom Rinka 15.6.2008 ŠD Borut Gotovlje kolesarski izlet na Celjsko kočo 10.00 start pri brunarici 21.6.2008 ŠD Borut Gotovlje športne igre (nogomet, košarka, odbojka) 8.00 igrišče POŠ Gotovlje 21.6.2008 PGD Gotovlje tekmovanje s starimi brizgalnami 17.00 hipodrom Gotovlje 21.6.2008 KS Gotovlje veselica pod 100-letnimi lipami 20.00 središče vasi 21.6.2008 TOD Lipa srečelov " krajani - krajanom" 20.00 središče vasi 22.6.2008 ŠD Borut Gotovlje športne igre (nogomet, košarka, odbojka) 8.00 igrišče POŠ Gotovlje 22.6.2008 KORK Gotovlje meritve holesterola, tlaka in sladkorja 8.00- 11.00 prostori KS Gotovlje 23.6.2008 POŠ Gotovlje športne igre "Se s tabo igram - te bolje spoznam" 9.00 igrišče POŠ GotovljeRinka 25.6.2008 DU Gotovlje pohod po stezicah krajevne skupnosti 10.00 start pri POŠ Gotovlje 25.6.2008 KS Gotovlje slavnostna seja s podelitvijo priznanj 12.00 Lovski dom Rinka LETOVANJE 2 0 0 8 RAZPIS ZA PEDAGOŠKEGA VODJO IN VZGOJITELJICE NA LETOVANJU Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja razpis za delo pedagoškega vodje in vzgojitelja na letovanju 2008: PUNAT (otok Krk) in Trije Kralji: 3. 7. do 14. 7. 2008 TRIJE KRALJI (projekt OBJEMČEK): 5. 7. do 11. 7. 2008 in 2. 8. do 8. 8. 2008 Kandidate mora veseliti delo z otroki, imeti morajo osnovna znanja in izkušnje iz pedagoškega dela. Pisne prijave sprejemamo do 11. junija 2008 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul.Savinjske čete 5, 3310 Žalec s pripisom “Letovanje - vzgojitelji 2008". Nagrajenci z županom in plesno skupino Galiarda Pestro praznovanje v Taboru Ob tednu družine Ob tednu družine je župan Občine Tabor Vilko Jazbin-šek pripravil tradicionalni sprejem za družine novorojenčkov, ki so se rodili od aprila 2007 do aprila 2008, in družine otrok, ki bodo jeseni stopili v prvi razred Podružnične osnovne šole Tabor. V letu dni se je število novih prebivalcev povečalo za deset, prag prvega razreda pa bo septembra prestopilo 20 najmlajših šolarjev. Srečanje so s kulturnim programom popestrili otroci vrtca Tabor in učenci POŠ Tabor. Še pred tem pa je otroke in njihove starše nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je bil vesel in zadovoljen z rojstvom novih občanov, hkrati pa si je zaželel, da bi bilo novih rojstev v prihodnje še več, saj je trenutno med nataliteto in mortaliteto še vedno negativna razlika. Z novimi gradnjami stanovanj in priseljevanjem pa se bo to gibanje zagotovo spremenilo v korist natalitete. V letošnjem letu je občinski svet na osnovi sklepa z 28. 5. 2007 iz proračuna namenil enkratni denarni prispevek za novorojenčka v višini 200 EUR, za naslednjega otroka pa še 50 odstotkov več. Povišanje na 150 evrov velja na osnovi tega sklepa tudi za otroke, ki bodo jeseni prvič prestopili vrata Podružnične osnovne šole Tabor. Slednja naj bi prihodnje leto, v šolskem letu 2009/2010, postala popolna osnovna šola, vendar zaenkrat še vedno v sklopu Javnega zavoda OŠ Vransko. Vsekakor pa se bo s popolno osnovno šolo izpolnila še ena želja staršev in občine, ki se bo v prihodnje številčno okrepila s priseljenci. D. Naraglav ga dela zbora so za prijeten uvod poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora pod vodstvom Bojane Hrovat. Občni zbor je vodil Franci Cigler, o delu društva v minulem obdobju pa je poročala predsednica društva Milena Dolinar. S svojimi poročili so jo dopolnili še vodje preostalih sekcij. Splošna ocena je, da je društvo zelo uspešno delovalo in bogati- najbolj dejavnimi sta v društvu gledališka sekcija, ki jo vodi Martina Kumer, in moški pevski zbor, ki deluje pod umetniškim vodstvom Bojane Hrovat. Gledališka sekcija je v lanskem letu uspešno organizirala oba gledališka abonmaja, pripravila predstavo Zadrega nad zadrego in več predstav za otroke. S svojimi aktivnostmi pa so lanski program društva ob Od 20. do 22. junija bo v Mariji Reki potekala že 12. tradicionalna kulturno-športna prireditev Pod Reško planino veselo živimo. Tudi tokrat jo bodo organizirali Kulturno društvo Marija Reka, Športno društvo Marija Reka ter Občina Prebold in pripravili bogat program. Začelo se bo v petek popoldan s športnimi igrami na igrišču ŠD v Mariji Reki. Sobota se bo začela s kolesarskim vzponom in nadaljevala z 12. srečanjem ljudskih pev- cev in godcev z naslovom Pojemo in godemo in v okviru področnega srečanja OI JSKD Žalec. Temu bo sledil še 2. predizbor harmonikarjev za 28. Zlato harmoniko Ljubečne. Nedelja dopoldan bo v znamenju 8. srečanja nekdanjih šolarjev in učiteljev, popoldne pa bo 6. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Vse prireditve bodo pod velikim šotorom pred planinskim domom v Mariji Reki, tako da jih vreme ne bo oviralo. D. N. gledališki sekciji in moškem pevskem zboru bogatile še plesne skupine. Podoben program imajo tudi za letošnje leto; pripravili so že nekaj nastopov od praznovanja kulturnega praznika do nekaj ponovitev komedije Zadrege nad zadrego. Žal pa ne bo prišlo, vsaj letos še ne, do novega velikega projekta Martin Krpan, ki so ga nameravali igrati na prostem na dvorišču' preboldske graščine, kjer so dve sezoni igrali Kekca. D. Naraglav V Občini Tabor so tudi letos pripravili pester program ob praznovanju občinskega praznika. Od 19. do 27. aprila se je zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev. Dogajanje se je stopnjevalo, vrhunec pa doseglo zadnje tri dni, od petka do nedelje. V petek, 25. aprila, je potekala slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj. Na njej so podelili priznanja Občine Tabor. Najvišje priznanje, častni občan Občine Tabor, je prejel župnik Leopold Selčan, ki že 35 let opravlja pastoralno delo v župniji Sv. Jurij ob Taboru. Priznanja občine so prejeli Marjan Leskovšek za dolgoletno delo na področju gasilstva, Frančiška Lukman za nepozabne gledališke vloge na amaterskem odru v Taboru in Milan Pustoslemšek za dolgoletno poveljevanje in delo na področju gasilstva. Zlato plaketo Občine Tabor sta prejeli Rafaela Veber za požrtvovalno delo v DU Tabor in Elica Grobler za dolgoletno uspešno delo v Društvu žena in deklet Občine Tabor. Srebrno plaketo Občine Tabor pa je prejel Dominik Kugler, in sicer za uspešen razvoj podjetništva. Tako kot vsako leto so tudi tokrat podelili priznanja župana. To sta prejela Stanko Ropotar za požrtvovalno delo praporščaka v ZB za vrednote NOB Tabor in Mirko Hribar za dolgoletno delovanje v sekciji Savinjski rogisti. Slavnostna seja je bila kot ponavadi tudi svojstven kulturni dogodek, saj so nastopili plesna skupina Galiarda, ki pleše srednjeveške plese, Savinjski rogisti, MePZ Pevskega društva Tabor in harmonikarja ansambla Zaka' pa ne. Druženje pod šotorom pa je bil prijeten družabni podaljšek tega večera. Sobota je bila v znamenju odprtja čebelarske koče CD Tabor na Flinksovem in raznih športnih aktivnosti od Jurjeve strelske tekme na Lovski koči Tabor do medvaškega turnirja v malem nogometu in balinanju. Program so ta dan popestrili še otroško rajanje s pevko Romano Kranjčan, promocijska aktivnost Slovenske vojske in pohod krajanov do koče na Flinksovem. Vrhunec dogajanja je bil ne- deljski tradicionalni Šentjurski sejem. Po maši je sledila parada z Godbo Liboje in mažoretkami iz Levca, konjeniki, hmeljskimi starešinami, planinci, gasilci, folklorno skupino Grifon Šempeter in drugimi. Razvili in blagoslovili so prapor PGD Ojstri-ška vas-Tabor. Spremljali smo lahko prireditev Mladi talenti ter letošnjo novost, tekmovanje za najmočnejšega Slovenca, ki dobi naziv Martin Krpan. Končalo se je z zabavo pod šotorom z ansamblom Zasavci. Med pestro spremljevalno ponudbo naj omenimo prodajno razstavo dobrot Društva žena in deklet Občine Tabor, razstavo gobelinov Fanike Lukman, razstavo izdelkov iz masivnega lesa izdelovalca Branka Hrastovca in razstavo radijsko vodenih letalskih modelov, ki jo je pripravil Alojz Weichardt z društvenimi modelarji Aero kluba Prebold. Prijetno pa se je bilo tudi zgolj sprehajati med stojnicami na sejmu, kaj kupiti, se predati uživanju na toplem spomladanskem soncu in preizkušati kulinarične dobrote. D. N. Svoboda Prebold uspešno naprej Predsednica Milena Dolinar med poročanjem o opravljenem delu V Dvorani Prebold je v petek, 11. aprila, potekal letni občni zbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Prebold. Pred začetkom uradne- lo kulturni utrip občine. To je v svojem govoru poudaril tudi podžupan Franc Škrabe ter čestital predsednici in društvu za dobro delo. Med Še več rojstev si želijo v Taboru Za drugo fazo obnove Komende Svetniki Občine Polzela so se sestali na 2. izredni seji občinskega sveta. Po potrditvi zapisnika desete redne seje in tretje korespondenčne seje so svetniki razpravljali in sklepali o identifikaciji investicijskega projekta Rekonstrukcija gradu Komenda na Polzeli v drugi fazi. Kot je dejal župan Ljubo Žnidar, se bo občina prijavila tudi na tretji razpis za sofinanciranje operacije s področja krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Z izvedbo te faze, ki jo načrtujejo v letu 2010, bo projekt v celoti uresničen. Njena izvedba predstavlja del prenove Komende in ureditve za uporabo. Viri financiranja pa so: 70 odstotkov sredstev, to je 438.208 evrov iz tretjega javnega razpisa, 30 odstotkov, 187.894 evrov, pa iz lastnih sredstev oziroma iz proračuna občine Polzela. Sedaj uspešno poteka prva faza, celoten projekt je vreden nekaj manj kot 3 milijone evrov. Svetniki so bili na seji seznanjeni tudi s predstavitvijo letnega programa nadzora občine Polzela v letošnjem letu. T. Tavčar V Mariji Reki že 12. prireditev Komendo že obnavljajo Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZP Načrt) (Uradni list RS, št. 33/07), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98, 94/07 VLS-UPB2) ter 29. člena Statuta Občine Polzela (Uradni list RS št.90/2007) je župan Občine Polzela sprejel SKLEP o javni razgrnitvi odloka občinskega prostorskega načrta "OPN" Polzela I. Javno se razgrne dopolnjen predlog odloka občinskega prostorskega načrta "OPN " Občine Polzela, ki ga je na podlagi sprejetega sklepa o začetku priprave prostorskega akta št. 032-23/2007 z dne 7. julija 2007 izdelalo podjetje Piano/111/2006-OPN-DO aprila 2008. II. Dopolnjen predlog iz 1. točke tega sklepa bo V delovnem času občine Polzela na vpogled vsak dan v prostorih Občine Polzela, Polzela 8, p. Polzela. Javna razgrnitev traja 30 dni v času od 13. maja 2008 do 13. junija 2008. III. V času javne razgrnitve lahko zainteresirani vpišejo svoje pripombe in predloge k dopolnjenemu predlogu odloka v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve, ali pa jih pismeno posredujejo Občini Polzela. Prav tako bosta v času javne razgrnitve organizirani dve javni obravnavi. V sejni sobi Občine Polzela bo javna obravnava v torek, 3. junija, ob 17.00 uri, v gasilnem domu v Andražu pa v sredo, 4. junija, ob 17.00 uri. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 3500-0012/2007 Polzela, 28. aprila 2008 Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar Očiten razvoj občine Vransko Letošnji dobitniki občinskih in krvodajalskih priznanj z županom Francem Sušnikom. V športni dvorani na Vranskem je bila slavnostna seja občinskega sveta ob letošnjem občinskem prazniku občine Vransko, 140-letnici podelitve trških pravic ter 10-letnici ob- čine Vransko. Slavnostni govornik je bil župan Franc Sušnik, ki je uvodoma poudaril, da je občina v teh desetih letih dosegla zavidljiv razvoj na vseh področjih, tako da so ob- čani lahko prepričani o pravilni odločitvi za samostojno občino. Zgradili so kanalizacijo in vodovod, čistilno napravo, dom za starejše, novo športno dvorano, asfaltirali in obnovili so več kilo- Ponovno za pomoč v stiski Predsednica KO RK Braslovče-Gomil-sko Nika Udrih Delo krajevne organizacije Rdečega križa Braslovče-Go-milsko je po treh letih ponovno oživelo, ravno pravi čas ob lanski septembrski ujmi. Enajstčlanski odbor je sestavljen iz predstavnikov vsake vasi v občini, predseduje pa mu Nika Udrih. Kot je povedala, se je lani septembra še posebej pokazalo, kako potrebno je organizirano delovanje za nudenje pomoči. Pomagali so številnim, še posebej pa Golo- bovim v Letušu, ki jim je plaz uničil domovanje in vzel življenje sinu in snahi. Letošnji program njihovega dela pa napoveduje predavanja za občane o različnih temah, razdeljevanje pomoči, obiskovanje pomoči potrebnih občanov ter spodbudo občanom, naj obveščajo organizacijo o svojih sovaščanih, ki so v stiski. Program in akcije pripravljajo skupaj z Območno organizacijo RK Žalec. T. Tavčar metrov cest, dve križišči na magistralni cesti, sistem ogrevanja na lesne sekance za več kot 130 družin, obnovili so cesto skozi trg in opravili še veliko manjših, a pomembnih stvari. Med največjimi naložbami v občini pa je gotovo nov poligon varne vožnje, ki ga gradi Avtomoto zveza Slovenije, odprli pa ga bodo 1. septembra. Na seji so podelili tudi letošnja priznanja. Grb občine Vransko so prejeli Stanislav Učakar za življenjsko delo na področju podjetništva in obrti, Janez Brišnik za življenjsko delo na področju družbenih dejavnosti in Martina Felicijan za življenjsko delo na področju humanitarne dejavnosti; plakete občine so prejeli Zavod Pelikan - Karitas Ljubljana za izjemen prispevek na področju socialnega varstva in Nogometni klub Vransko ob 70-letnici delovanja; priznanja občine pa Stanislava Skrabar za ustanovitev in delovanje Folklornega društva Vransko in Zlatica Anžin ter Jože Bencik za celovito prenovo stanovanjskega objekta v trgu Vransko. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja krvodajalcem. Za 50-krat darovano kri so jih prejeli Karol Farčnik, Ivan Kapus, Boris Mrak in Ivan Štajher, za 70-krat Franc Rančigaj in za 140-krat Jože Žnidaršič. Po podelitvi priznanj so slovesno sklenili pogodbo o podelitvi koncesije za pomoč družini na domu; podpisali so jo župana Občine Vransko Franc Sušnik in Tabor Vilko Jazbin- šek ter direktorica Našega doma Vransko Mojca Hrastnik. V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Vransko, sekstet svetega Mihaela in folklorna skupina Vransko. Ob prazniku so odprli 6,3 kilometra dolg odsek asfaltirane ceste v Stopniku in primarni vodovod, odprli pa so tudi nov otroški oddelek v knjižnici Vransko. V športni dvorani Vransko je bil uspešen koncert pop opernega tria Eroika, s kolesi so se povzpeli na Čreto, šola in vrtec sta pripravila Fit plesno prireditev z Nušo Derendo, slovenska vojska je prikazala svoje aktivnosti, na zunanjih igriščih v Ločici, na Vranskem in v Prekopi pa so pripravili prireditev Veter v laseh - S športom proti drogi. T. T. 6,3 km asfaltiranih cest v Stopniku V zaselku Stopnik v občini Vransko si bodo krajani letošnje praznovanje občinskega praznika zapomnili za vselej. Minulo soboto dopoldne so pri cerkvi sv. Mohorja v Stopniku pripravih slovesnost, na kateri so za promet odprli več odsekov asfaltiranih cest v tem zaselku v skupni dolžini 6,3 kilometra, in sekundarni vodovod, ki omogoča, da se lahko nanj priključi 30 objektov oziroma hiš v ožjem delu zaselka Stopnik. O tej pridobitvi je govoril župan Franc Sušnik in poudaril, da so asfaltirani odseki in sekundarni vod stali nekaj več kot Z leve proti desni Mira Zore, Jože Felicijan in Franc Sušni 350 tisoč evrov. Pripravili so tudi krajši kulturni program, s prerezom traku pa so novi pridobitvi simbolično predali v uporabo župan Franc Sušnik, najstarejši krajan Stopnika Jože Felicijan in predsednica režijskega odbora Mira Zore. T. T. Jutri tudi o letošnjih nagrajencih Milan Jezernik in Oto Račečič v povezavi s poročili o poslovanju šole z vrtcem v lanskem letu. A župan Vinko Debelak se je namesto razprave o poročilu v imenu občinskih svetnikov in občanov s podarjeno sliko zahvalil dosedanjemu ravnatelju Milanu Jezerniku, ki se je z aprilom upokojil. Svoje sodelovanje z občinsko upravo je Milan Jezernik ocenil kot zelo dobro, saj je bila po ustanovitvi samostojne občine Prebold šola z veliko pomočjo občine v celoti obnovljena, zgrajena je bila nova telovadnica in urejena šolska knjižnica. Kljub temu veliko dela čaka tudi novega ravnatelja Ota Račečiča, saj bo v kratkem potrebna obnova streh, načrtujejo pa tudi gradnjo novega vrtca. Oto Račečič je povedal, da ima na začetku mandata zelo dober občutek in da se tudi v kolektivu počuti dobro. Ena njegovih prvih ugotovitev je bila, da občina zelo veliko denarja namenja za šolo oziroma dodatne programe, seveda pa bo dobro sodelovanje potrebno tudi v prihodnje, je poudaril. K. R. Svetniki občine Prebold se bodo jutri (29. maja) sestali na 17. redni seji, na kateri bodo obravnavali predvidoma 14 točk dnevnega reda. Med njimi bodo poročilo o notranji reviziji poslovanja Občine v lanskem letu, o nadzoru zaključnega računa proračuna 2007, predlog zaključnega računa in premoženjska bilanca Občine na 31.12. 2007. Odločali bodo tudi o letošnjih prejemnikih občinskih priznanj. Konec aprila pa je bila 16. redna seja z nekoliko krajšim dnevnim redom. Na aprilski seji so najprej namesto Saša Plavčka v odbor za negospodarstvo imenovali Katjo Kronovšek in nato z odlokom razveljavili star odlok o ustanovitvi sklada za kmetijstvo Občine Žalec. Sprejeli so sklep o prodaji zemljišča v Dolenji vasi, na katerem je bila sicer načrtovana gradnja bencinskega servisa. Svetniki so se nato seznanili s poročili o poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Prebold (OŠ Prebold, Glasbena Šola Risto Savin Žalec, II. OŠ. Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Zdravstveni dom Žalec in UPI Ljudska univerza Žalec). Sprejeli so sklep o počitniški rezervaciji v Vrtcu Prebold, ki znaša 50 odstotkov prispevka staršev. V nadaljevanju 16. seje so svetniki potrdili investicijski program za mrežo lokalnih cest, ki se že izvaja, in popravili sklep glede cene storitve pomoč na domu, ki po novem znaša 15,42 evra na uro. Ob koncu seje so pripravili presenečenje za starega in novega ravnatelja Osnovne šole Prebold, ki sta se seje udeležila OBČINA PREBOLD Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold tel.: (03) 703-64-00, fax: (03) 703-64-05 obvešča 1. daje objavljen razpis splošnih pogojev za pridobivanje proračunskih sredstev na področju kmetijstva v letu 2008. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu za leto 2008 na podlagi predpisanih vlog. Vloga je predpisani obrazec, določen za posamezni ukrep, in predpisana dokumentacija k vlogi. Obrazci so na voljo na spletni strani občine (www. prebold.com/razpis/za kmetijstvo v letu 2008), 2. daje objavljen razpis za počitniško delo 2008. Vse informacije so vam na voljo spletni strani občine (www.prebold.com/razpis/), 3. da je objavljen razpis za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov društev, organizacij in združenj, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Prebold za leto 2008. Vse informacije so vam na voljo spletni strani občine (www.prebold.com/razpis/). OBČINA PREBOLD ŽUPAN Vinko DEBELAK, 1. r. OBČINA BRASLOVČE Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00, Fax: (03) 703 84 10 E-pošta: obcina@braslovce.si Občina Braslovče, na podlagi Odloka o proračunu Občine Braslovče za leto 2008 (Ur.l. RS, št. 18/08) in na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Braslovče za programsko obdobje 2007-2013 (Ur.l. RS, št. 104/07) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI BRASLOVČE V LETU 2008 1. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih.sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za leto 2008 v Občini Braslovče po shemi državnih pomoči v kmetijstvu; skladno z uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in št. 1998/2006. 2. Okvirna višina sredstev za dodelitev državnih pomoči za leto 2008 znaša 29.250 EUR. Sredstva se dodeljujejo za naslednje ukrepe: Ukrep 1: Naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali Okvirna višina sredstev za ukrep 1 je 14.375 EUR. - Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, - upravičeni stroški: stroški nakupa opreme za ureditev pašnikov, - višina državne pomoči lahko znaša do 50% stroškov upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki in do 40% upravičenih stroškov na ostalih območjih. Ukrep 2: Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov Okvirna višina sredstev za ukrep 2 je 14.375 EUR. - Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, - upravičeni stroški: zavarovalna premija, - višina državne pomoči je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna (40%) do višine 50% stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov. Ukrep 3: Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja na področju kmetijstva Okvirna višina sredstev za ukrep 3 je 500 EUR. - Na razpis se lahko prijavijo registrirana stanovska in interesna združenja in zveze s področja kmetijstva, ki delujejo na območju občine Braslovče, ter organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Braslovče ali regije, - upravičeni stroški: stroški izvedbe programov izobraževanja in usposabljanja, - višina državne pomoči lahko znaša do 100 % upravičenih stroškov. 3. Vlagatelji posredujejo svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Občini Braslovče v času uradnih ur. Vsi pogoji za sodelovanje na razpisu so podrobneje opredeljeni še v razpisni dokumentaciji. 4. Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče. 5. Rok za prijavo na razpis pod točko 1 in 2 je do vključno 27. junija 2008. Razpis pod točko 3 je odprt do porabe sredstev. 6. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant Kaj veš o prometu? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec je v sodelovanju z Osnovno šolo Šempeter pripravil 40. občinsko in 10. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanje je potekalo v prostorih in na poligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. V teoretičnem delu z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu ter praktičnem v ocenjevalni vožnji na prometnih površinah z gorskimi kolesi in .čeladami in v spretnostni vožnji na poligonu se je pomerilo 59 učenk in učencev iz petih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline in Šmartnega ob Paki. Pred tekmovanjem jih je v imenu občine Žalec pozdravila podžupanja Ivica Čretnik in se zahvalila vsem, ki so pri tem tekmovanju pomagali. V mlajši skupini (5. in 6. razred) je zmagal Dejan Cigler iz Osnovne šole Prebold, druga sta bila Luka Kopitar s I. Osnovne šole Žalec in Jernej Vrhunc iz Osnovne šole Šempeter. V starejši skupini (7., 8. in 9. razred) sta bila dva zmagovalca, in sicer Mitja Glasenč-nik iz Osnovne šole Šmartno ob Paki in Darko Pranjič, tretji pa Gašper Četina, oba iz Osnovne šole Šempeter. Ekipno je pri mlajši in starejši skupini zmagala Osnovna šola Šempeter. T. Tavčar Starejša skupina tekmovalcev med ogledom poligona, kjer so nato opravili vožnjo na prometnih površinah. Nova vlada bo imela težko delo Predsednik stranke Socialni demokrati in evropski poslanec Borut Pahor je od januarja na turneji po Sloveniji. Na poti želi od ljudi slišati njihova stališča in pričakovanja v zvezi š"stranko in razmerami v državi. Pred dnevi je bila takšna javna tribuna tudi v Žalcu, v avli Doma II. slovenskega tabora. Borut Pahor je v uvodu predstavil usmeritev stranke na jesenskih parlamentarnih volitvah in v primeru zmage obljubil drugačno vladanje z dejanskim zmanjševanjem vloge države v vsakdanjem življenju. Kot je povedal, ni slabo vse, kar počne sedanja vlada, je pa res, da smo bili večji del tega obdobja v času gospodarske rasti, ki se zdaj umirja. Naslednja vlada bo zato imela težko in odgovorno delo. Če bodo v vladi socialni demokrati (stranki ankete trenutno kažejo bolje kot kdajkoli prej), bodo po besedah Boruta Pahorja spremenili sedanji vzorec političnega ravnanja in prenehali z nameščanjem sebi lojalnih ljudi na vodilne položaje. Predsednik stranke je nato odgovarjal na številna vprašanja in mnenja ljudi, ki so ga opozorili na nekatere zelo konkretne probleme in bili zelo kritični do države. Veliko vprašanj se je nanašalo na konkretni predvolilni program stranke. Ta bo po besedah Boruta Pahorja znan konec junija, kandidate pa bodo predstavili ob začetku volilne kampanje. Ta čas sta sicer že določeni približno dve tretjini kandidatov za parlament, vendar o imenih v Žalcu še niso govorili. K. R. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Oskar za učenje Direktorica Upija Franja Centrih (desno) je Oskarja za učenje podelila tudi Mirici Vasle Tz Zabukovice, ki ob vsakdanjem delu v trgovini skrbi za dodatno izobraževanje v tujih jezikih, matematiki in računalništvu. Njena želja je študij ekonomije. Maja je potekal še en pomemben festival, in sicer vseslovenski festival učenja ali teden vseživljenjskega učenja (TVU). Tudi v Savinjski dolini so v tem času pripravili kar nekaj pestrih in privlačnih prireditev, ki promovirajo učenje v vseh življenjskih obdobjih in spodbuja- jo ljudi k dejavnejšemu pristopu do učenja. Uradni teden vseživljenjskega učenja je bil od 19. do 25. maja, vendar bodo prireditve, skupno jih bo več kot 40, za promocijo učenja, znanja kot vrednote in novih poti do znanj pripravljali še junija. Osrednji namen TVU je osveščati javnost o pomenu vseživljenjskega učenja za vsa življenjska obdobja, področja in okolja. Letos je TVU uglašen na evropsko leto medkulturnega dialoga. To je tudi osrednja nit prireditev pod okriljem UPI-Ljudske univerze Žalec, ki ima že trinajstič vlogo območnega koordinatorja TVU. Letos so se ponovno pridružile številne organizacije iz Žalca, Celja in širše okolice. Izvajalci prireditev TVU so pripravili mnoge zanimive dogodke, ki so za obiskovalce brezplačni. Od majskih van-dranj po svetu, pogovornih ur, zagovorništva bolnika in njegovih pravic ... Savinjska regija je, glede na celotno Slovenijo, na drugem mestu po deležih izvajalcev prireditev TVU, po številu obiskovalcev dogodkov pa na tretjem mestu. Kot manifestacijo učenja so ob obletnici delovanja Centra vseživljenjskega učenja Savinjske v Žalcu, podelili oskarje za učenje. Z Oskarjem so za prizadevanje in učenje nagradili Janjo Tanjšek, Sonjo Šket in Mirico Vasle. T. T. Nismo na pragu katastrofe Predsednik Nove Slovenije in finančni minister dr. Andrej Bajuk je drugo majsko soboto dopoldne kot zasebnik sodeloval na prvem pastoralnem dnevu Cerkve na Slovenskem v Celju, nato pa je popoldne in večer preživel v Spodnji Savinjski dobni. V Preboldu seje srečal s člani Mlade Slovenije, zvečer pa se je v žalskem hotelu udeležb posveta na temo Vrednote v politiki. Dr. Andrej Bajuk je v uvodnem nagovoru zbranim poudaril pomen krščanskih vrednot, na katerih temelji program stranke Nova Slovenija, in dejstvo, da so te vrednote ponovno pomemben sooblikovalec sodobnega slovenskega političnega prostora. Po njegovih besedah je zlasti razveseljivo to, da vse več mladih spoznava, da Minister dr. Andrej Bajuk (v sredini) v Žalcu, ob njem poslanec Drago Koren in Vilma Tekavc so te vrednote pomembne tudi v politiki. V razpravi je minister odgovoril na številna vprašanja udeležencev posveta, zelo kritičen pa je bil zlasti do medijev in ocen opozicije, da je Slovenija ta čas v veliki krizi. Občinski odbor Nove Slove- nije Žalec je ob tej priložnosti predstavil tudi svojega kandidata za poslanca na jesenskih državnozborskih volitvah v 4. okraju pete volilne enote. To bo Žalčan Gvido Hribar, ki sicer ni član stranke, trenutno pa je predsednik nadzornega odbora Občine Žalec. K. R. Podelitev priznanj krvodajalcem Rdeči križ Slovenije letos praznuje 55-letnico organiziranega krvodajalstva v Sloveniji. Ob tem jubileju imajo pomembno vlogo območne organizacije RK, ki so se oziroma se še bodo s posebnimi priznanji zahvalile krvodajalcem za njihova humana dejanja, dajanje krvi - življenjske tekočine za sočloveka. V območnem združenju RK Žalec so sklenil, da letos v podeljevanje vključijo vse župane občin Spodnje Savinjske doline in s tem predstavijo njihove občane, ki so kri darovali 50-krat in večkrat. Priznanja se vsakih pet let podeljujejo krvodajalcem za okrogle številke. Letos jih bodo podelili skupaj 354, in to 291 za 25-, 30- in 40-krat darovano kri ter 63 za 50,60, 70,80, 90,100 in več odvzemov. Glede na veliko število prejemnikov so se dogo- vorili, da se 291 krvodajalcem, ki so kri darovali 25-, 30- in 40-krat, pošljejo zahvale in priznanja po pošti. Ostalim 63 krvodajalcem, ki so dosegli število 50 in več odvzemov, pa bodo priznanja slavnostno podelili v občinah, kjer so krvodajalci doma. V občinah Vransko, Tabor in Polzela so priznanja že podelili, v ostalih jih bodo v prihodnjih dneh. Največkrat je kri daroval Franc Jelen iz Šempetra, ki je bil darovalec kar 156-krat, sledita mu Jože Žnidaršič z Vranskega, ki je kri daroval 140-krat, in Marjan Žagar s Polzele, ki je kri daroval 105-krat. Med tiste, ki so dosegli trimestno številko, se je letos vpisal tudi poslanec Državnega zbora Ivan Jelen s Ponikve, ki je na letošnji krvodajalski akciji v Žalcu daroval kri že stotič in bo tokrat prejel posebno priznanje. Na slovesni podelitvi v Občini Tabor, ki je bila minulo sredo, so za 50-krat darovano kri priznanja prejeli Zlatko Dolinšek, Ivan Lesjak in Alojzij Lokan, za 70-krat je priznanje prejel Maksimiljan Gržina, za 80-krat pa hmeljar in hmeljarski starešina Milan Lesjak. Priznanja sta jim podelila predsednik OZ RK Žalec Vlado Rančigaj in župan Vilko Jazbin-šek. Vsem dobitnikom priznanj sta se zahvalila za njihova humana dejanja. Poudarila sta tudi pomen krvodajalstva in nasploh delovanje RK, ki deluje in pomaga povsod, kjer so pomoči potrebni. Območno združenje RK Žalec se vsem krvodajalcem zahvali tudi z organizacijo vsakoletnega srečanja krvodajalcev v letnem gledališču Limberk v Grižah. Letos bo to srečanje v soboto, 14. junija. Vse krvodajalce iz Spodnje Savinjske doline prisrčno vabijo, da se ga udeležijo. D. Naraglav PO DOLINI maj 2008 Vojaški vidik osamosvojitve Anton Krkovič s predsednico žalskega odbora Slovenske demokratske mladine Jasno Ajtnik 17. maja je minilo 18 let od ustanovitve Manevrske strukture Narodne zaščite, ki je po vojaški plati pripravila proces osamosvojitve Slovenije. Ob tej obletnici je žalski od- bor Slovenske demokratske mladine organiziral dobro obiskano javno tribuno z naslovom Odločilen korak za samostojno Slovenijo, na kateri je bil osrednji gost brigadir Anton Krkovič. Njegovo pripovedovanje so popestrili s kvizom in nagradami, pa tudi nastopom glasbene skupine. Anton Krkovič je leta 1990 sprva samo z vednostjo takratnih sekretarjev za obrambo Janeza Janše in za notranje zadeve Igorja Bavčarja organiziral Manevrsko strukturo Narodne zaščite po vsej Sloveniji. To je bil začetek slovenske vojske. Poveljeval je prvi specialni brigadi Moris in je tudi opravil raport predsedniku države Milanu Kučanu 26. junija 1991 ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije. Potem je njegova vojaška kariera nazadovala. Anton Krkovič je v Žalcu med drugim poudaril, da osa- mosvojitvena vojna v Sloveniji ni trajala samo deset dni, ampak se je pričela z ukazom jugoslovanske armade o razorožitvi Teritorialne obrambe, končala pa z odhodom zadnjega jugoslovanskega vojaka z ozemlja Slovenije. Projekt oblikovanja manevrskih struktur je stekel spomladi leta 1990, potem ko je Jugoslovanska ljudska armada z ukazom 15. maja dva dni pozneje razorožila Teritorialno obrambo. 16 občinskih štabov teritorialne obrambe tega ukaza armade ni upoštevalo, med njimi Občina Žalec. Meseca maja so bili imenovani pokrajinski štabi Manevrske strukture, njihovo vodstvo pa je imenovalo organizatorje po občinah. Obstoj Manevrske strukture je bil tedaj v nasprotju z ustavo in zakonom, zato je bil 4. oktobra 1990 sprejet amand- ma k ustavnemu zakonu, po katerem je Slovenija prevzela popoln nadzor nad lastnimi oboroženimi silami, v skladu s tem pa je Manevrska struktura predala svoje naloge novoustanovljeni Teritorialni obrambi oziroma kasneje slovenski vojski. Jugoslovanska armada se je umaknila, vendar tega zagotovo ne bi storila, če Slovenija poleg politične enotnosti ne bi imela realne vojaške sile. Leta 1992 je po Krkovičevem mnenju prišlo do globalnega političnega preobrata v Slovenji, ko osamosvojitev ni bila več obravnavana kot velika vrednota. Dovolj velika laž je, če resnico zamolčiš, je ob tem citiral pregovor in dodal, da javnost skoraj več ne ve, kaj se je dogajalo v tistem za državo usodnem obdobju. Tega ne obravnavajo osnovnošolski učbeniki, prav tako o tem ni predavanj na vojaški akademiji. To, da je bilo tako malo žrtev vojne, ne pomeni, da ni bilo resne ogroženosti, ampak je zasluga izredno dobre strategije. Anton Krkovič je zanikal, da bi imela Slovenija takrat kakršnokoli pomoč od drugih držav, tudi Združenim državam Amerike je bila takrat v interesu ohranitev Jugoslavije. V zvezi z aktualnim nakupom oklepnikov patrij pa je povedal, da se je pred tremi leti res sestal s predsednikom uprave skupine Viator Vektor Zdenkom Pavčkom, ki ga je spraševal o mnenju glede oklepnikov. Je pa Pavčku povedal, da se mu tako oboroževanje ne zdi smiselno in da bi bilo bolje poskrbeti za dobro osebno opremo in oborožitev slovenskih vojakov. K. R. Univerza s široko paleto dejavnosti Uvodoma jih je nagovoril predsednik Območnega združenja Žalec Vladimir Ranči-gaj, ki je najprej nekaj besed namenil krvodajalstvu in krvodajalcem čestital za humanost in tolikokrat darovano kri. Čestitkam se je pridružil tudi župan Ljubo Žnidar, ki je krvodajalcem položil na srce, naj še naprej ostanejo med krvodajalci, saj kri rešuje življenje. Za 50-krat darovano kri so dobili priznanja Pavel Bre-zovnik, Luka Cvijetič, Branko Klančnik, Franc Kralj, Janko Ločan, Smiljan Pesjak, Žarko Pirnat, George Vajanc, Damjan Zupan, Gabrijela Tavčer; za 60-krat Miroslav Jegrišnik, Marjan Terglav, Majda Hero-dež in za 105-krat podarjeno kri Marjan Žagar. T. Tavčar Sprejem za krvodajalce Krvodajalci, ki so prejeli priznanja, Ljubo Žnidar, Vladimir Rančigaj, ‘sekretarka območnega združenja Žalec Majda Pilih Polzela Olga Hočevar. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Žalec in krajevna organiza- ! n predsednica Krajevne organizacije RK cija RK Polzela so pripravili sprejem za krvodajalce te občine, ki so darovali kri 50-krat in večkrat. Predsednica Marija Masnec med prejemanjem čestitk za uspešno vodenje Univerze ob zaključku zbora Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec je postala nepogrešljiva v življenju starejše generacije, ki si želi tudi na jesen življenja nabirati nova znanja, iti v korak z mlajšo generacijo, predvsem pa koristno zapolniti svoj prosti čas, se ob tem sprostiti in se imeti lepo. O svojem uspešnem delu so poročali tudi na letošnjem občnem zboru. O delu društva je poročala predsednica Marija Masnec, ki je povedala, da je minulo leto društvo doseglo največji napredek tako v številu krožkov kakor tudi slušateljev v krožkih. Društvo se je uveljavilo tudi izven občine Žalec. V minulem letu so program dela zaključili v 23 krožkih, v katerih so nabirali znanje in zadovoljevali potrebe po druženju številni člani društva. Skupno je bilo teh kar 313; od teh jih je več kot 30 obiskovalo več krožkov. Izobražujejo se na petih lokacijah: največ v Ber-gmannovi vili, v Novem Celju, na Osnovni šoli Žalec, Osnovni šoli Šempeter in od meseca oktobra lani tudi v Garni šport hotelu Prebold, kar je nova pridobitev za plesni krožek. Krožki potekajo enkrat tedensko po 2 uri, skupaj 46 ur v enem študijskem letu. Krožke vodijo izkušeni mentorji, ki svojega dela ne opravljajo samo zaradi denarja, ampak čutijo odgovornost do starejše generacije, še posebno ker so spoznali, da se udeleženci radi učijo. Animatorji pa se trudijo za organizacijo posameznega krožka, povezovanje med člani krožkov, mentorji in vodstvom društva. V minulem letu so se najbolj zanimali za sodobna znanja, s katerimi se lahko enakopravno vključijo v družbena dogajanja. Na prvem mestu je zanimanje za tuje jezike, od katerih prevladujejo: angleščina (pet krožkov), nemščina (trije krožki) in italijanščina. Na drugem mestu je računalništvo (štirje krožki), sledijo pa likovni (dva krožka), plesni (dva krožka), krožek Po poteh kulturne dediščine, kultura bivanja, krojenje in šivanje, krožek joge, fotografski krožek Fotografirajmo skupaj in ročna dela. Organizirali bodo še delavnico oblikovanja gline, skupaj pa naj bi se zbrali tudi tisti člani univerze, ki imajo veselje do petja, in ustanovili priložnostni pevski zbor, ki naj bi ga vodila dirigentka Sonja Kasesnik. Sicer pa so v društvu svoje cilje na kulturnem in družabnem področju že uresničevali. Lani so se prijetno družili in zabavali Proslavili dan zmage Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilne vojne, Krajevna organizacija Braslovče je v počastitev dneva zmage nad fašizmom pripravila prvo srečanje borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Srečanja na športnem igrišču v Letušu se je udeležilo več sto članov borčevske organizacije iz vse Slovenije, zbrane pa je nagovoril Ivan Dolničar, ki je obudil spomin na dogodke pred 63 leti, ko so se v Letušu, v gostilni pri mostu, pričeli pogovori o kapitulaciji nemške vojske s komandantom nemških enot za jugovzhodno Evropo Aleksandrom Löhrom na majskem pikniku v Novem Celju. Organizirali so izlet v Prekmurje, obiskali so dve kulturni prireditvi v Mariboru, festival tretjega življenjskega obdobja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Društvo pa je bilo dejavno tudi na področju razstav. Predstavili so se s štirimi razstavami. V tednu vseživljenjskega učenja se je v Novem Celju in Medobčinski splošni knjižnici predstavil krožek Fotografirajmo skupaj, ob prazniku Mestne skupnosti Žalec se je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu predstavil krožek ročnih del, v Glasbeni šoli Žalec pa likovni krožek, in to ob priložnosti predstavitve društva v evropskem projektu Evrope for sitizens - medgeneracijsko sodelovanje. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na sodelovanje z zvezo in drugimi društvi. V minulem letu je društvo poglobilo sodelovanje s slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje. Bili so tudi gostitelji tretje seje sveta te univerze. Povezujejo se in sodelujejo z namenom, da bi izmenjali izkušnje med posameznimi univerzami za III. življenjsko obdobje, spremljali dogajanje v družbi, prenašali izkušnje in znanja na mlajše generacije, iskali poti do ministrstva za dom in družino in ministrstva za šolstvo. D. N. in Ivanom Dolničarjem, ki je zastopal takratno jugoslovansko partizansko vojsko. Pot sta nato nadaljevala do Topolšice, kjer je Löhr pred partizanskim generalom Ivanom Dolničarjem podpisal listino o brezpogojni kapitulaciji nemških oboroženih sil. S tem se je dejansko prav tu končala druga svetovna vojna. V imenu organizatorja se je za srečanje zahvalil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB, Krajevne organizacije Braslovče Ivan Zorec, kulturni program pa so pripravili godbeniki iz Prebolda in učenci Osnovne šole Braslovče in podružnične šole Letuš ter Dobroveljski fantje. Slovenska vojska pa je ob tem pokazala svojo tehnično opremo. Odslej bo srečanje 9. maja, na dan zmage nad fašizmom, tradicionalno. T. Tavčar Med govorom Ivana Dolničarja Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Spoštovani in zvesti kupci! Za nami so prvomajski prazniki, čas oddiha, izletov in sprehodov v naravo. Končuje se tudi najlepši mesec v letu, mesec maj, ko vse cveti, brsti in zeleni. Zrak je bil svež in nasičen z novimi hotenji in željami. Tudi v prihodnje nas narava vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in neizmernimi rekreativnimi površinami omogoča, da si naberemo novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo po svojih močeh potrudili tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega in prodajnega programa. Tudi to vam bo dalo moč in energijo, predvsem pa vas bo spomnilo na naše geslo Zvestoba se nagrajuje. Letos bo nekoliko drugače, saj smo se odločili supermarket oddati v najem Engrotušu. Kako bomo nagrajevali vašo zvestobo, se še usklajujemo, vsekakor pa želimo biti izvirni in prepoznavni. Ostanite tudi v prihodnje z nami in si v teh poletnih dneh privoščite naše okusne in raznovrstne sladolede ali kaj drugega iz našega bogatega proizvodnega programa. Hvala za zaupanje. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Sajenje dreves in ekoduh ob svetovnem dnevu Zemlje V drevoredu Sožitje generacij so svoja drevesa dobili prav vsi občani in različne skupine ljudi z različnih področij delovanja v občini Žalec. Tako so drevesa posvečena županom Občine Žalec, članom in članicam občinskega sveta, najstarejšemu in najmlajšemu občanu, župnijskim uradom, ožjim delom občine Žalec, sosednjim in partnerskim občinam, državnim inštitucijam v občini, podjetništvu in gospodarstvu, pridelovalcem hrane in pijače, lovcem in gozdarjem, ribičem in vodarjem, urejevalcem okolja, predšolskim otrokom, I. OŠ Žalec, II. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ Šempeter, Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, UPI Ljudski univerzi Žalec, Univerzi za tretje življenjsko obdobje, upokojencem, mladim, skrbnikom zdravja, invalidom, domskemu varstvu in ljudem s posebnimi potrebami, dobrodelnosti, varnosti, turizmu, športu, kulturi, dediščini, vrednotam NOB, udeležencem vojne za Slovenijo, medijem in vsem občankam in občanom. V okviru svetovnega dneva Zemlje so v občinah SSD posadili številna drevesa in pripravili vrsto prireditev in aktivnosti, s katerimi so še poudarili pomen svetovnega dneva Zemlje in dreves, ki so pljuča našega planeta. Zaradi onesnaževanja, globalnega segrevanja ozračja, ozonske luknje, ki je posledica nespametnega ravnanja z naravo, se planetu in prihodnjim generacijam ne piše dobro. Vsako posajeno drevo je torej pomemben kamenček v mozaiku prizadevanj za ohranitev matere Zemlje, takšne akcije pa vredne posnemanja. Akcije so potekale na pobudo Turistične zveze Slovenije, vanjo pa so se aktivno vključile občine, krajevne skupnosti in MS Žalec, šole in vrtci ter društva, ki so s posaditvijo dreves obogatili tudi svoje kraje. Sicer pa so v krajih SSD svetovnemu dnevu Zemlje posvetili tudi različna druga dogajanja. Drevored sožitja v Žalcu V Občini Žalec so posajanje dreves v okviru dneva Zemlje združili tudi z urejanjem drevoreda pred dvorcem Novo Celje in tako ekološkemu pomenu dejanja dodali tudi zgodovinsko skrb za prenovo znamenitega parka ob ravno tako znamenitem baročnem dvorcu Novo Celje. Zasadili so 43 cesarskih lip, ki so zamenjale dotrajane breze. Drevoredpaje dobil tudi simboličen pomen, saj so ga na pobudo župana Lojzeta Posedela poimenovali Drevored sožitja generacij. Vsako izmed posajenih dreves so tako posvetili skupini ali delu občanov in inštitucijam v občini, enega pa na splošno občanom Občine Žalec, tako da zagotovo »nihče ni ostal brez«. Kot je ob svečanem in množično obiskanem odprtju drevoreda 10. maja povedal žalski župan Lojze Posedel: »Nismo delali drevoreda, da bi se s kom primerjali, tekmovali. Ideja je nastala spontano, ob pogledu na ta dvorec in na pomen tega, da živimo drug ob drugem v sožitju.../.../ Zato bomo poslej vsako leto v okviru občinskega praznika ob dvorcu prirejali teden sožitja generacij, kjer se bodo na prostoru pred dvorcem lahko predstavila različna društva, ustvarjalci in druge skupine, se družili vsi občani.« Drevesa so sicer posajena po originalnem načrtu zunanje ureditve in pomenijo prvo fazo v njeni prenovi. V Občini Žalec so sicer v okviru ozelenitve v zadnjem letu posadili še preko 100 dreves na drugih lokacijah, od tega v okviru dneva Zemlje 26 dreves, med njimil4 lip, 6 ostrolistnih javorjev, 2 am-brovca, 2 hrasta doba, 1 ginko in 1 kroglasti javor. Drevesa so bila posajena na različnih in vnaprej dogovorjenih lokacijah, kjer se lepo vključujejo v okolje. Pri tem so bila upoštevana strokovna merila in tudi želje tistih, ki so jih sadili. MS Žalec in KS Petrovče, Šempeter in Vrbje, so posadile štiri lipe, ki sedaj rastejo na zelenici med hotelom in novim parkiriščem v Žalcu, pri Domu krajanov v Mali Pirešici, na zelenici ob ulicah za Zadružnim domom Šempeter in ob športnem parku v Vrbju. Osnovne šole so posadile pet lip, en ginko ter dva javorja. Lipi sta posadili II. in I. osnovna šola Žalec in rasteta ob šoli. Sadili pa so tudi na podružnični OŠ Ponikva, in sicer eno lipo pred KS Ponikva in drugo na otroškem igrišču pri šoli. Enako so lipo na zelenici pred šolo posadili tudi na OŠ Šempeter. OŠ Petrovče pa je sadila na treh lokacijah in sicer so na matični šoli pri košarkarskem igrišču posadili drevo ginko, na podružničnih osnovnih šolah Trje in Liboje pa javorja. Vrtci občine Žalec so posadili šest dreves. V Petrovčah in na Trju so posadili rdeči javor-ambrovec, v Šempetru, Žalcu in Libojah so posadili javor, v Levcu pa kroglasti javor. Turistična društva Galicija, Ponikva, Griže in Žalec so posadila štiri lipe, ki sedaj rastejo na zelenici pri POŠ Trje, pri gasilskem domu na Ponikvi, pri igrišču ob parkirišču v Grižah in pri Inštitutu za hmeljarstvo Med zasaditvijo lipe pri I. OŠ Žalec, ki so se je udeležili tudi žalski župan Lojze Posedel, vodja Oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Ekofrajerji iz žalske šole so se sicer tudi pri pouku pogovarjali in ustvarjali na teme zdravo življenje. Pri posajanju dreves v Vrbju so bili najbolj aktivni gasilci in pivovarstvo Žalec. TD Šempeter je posadilo pri antičnem parku javor, TD Lipa Vrbje, Radoživ Žalec pa hrast dob pri INFO centru ribnika Vrbje. Enako drevo je pri bajerju Ložnica posadil tudi Ribiški klub Žalec. Svojo lipo pa je posadilo še Etnološko društvo Srečno, in to v rudarskem parku v Zabukovici. Zasadili 450 različni vrst Občina Polzela je v sodelovanju s turističnim in hortikulturnim društvom ter Osnovno šolo Polzela v počastitev dneva Zemlje posadila več dreves. Na slovesni posaditvi na zelenici pri avtobusni postaji v centru Polzele sta predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik in župan Ljubo Žnidar opozorila na pomembnost tega dne ter ozaveščenosti vseh ljudi našega planeta, da smo ga dolžni ohraniti v takšnem stanju, da bodo na njem lahko živeli tudi naši zanamci. Sledil je krajši kulturni program, ki so ga pripravili učenci polzelske osnovne šole, župan Ljubo Žnidar pa je s pomočjo učencev posadil drevo. V Občini Polzela so zasadili kar 450 različnih iglavcev na brežini ob avtocesti v Ločici ob Savinji. Pred kulturnim domom so učenci Osnovne šole Polzela predstavili raziskovalno nalogo Kruh za vnaprej. Gre za idejo, da bi obiskovalcem kraja ponudili turistični spominek, pomanjšan hlebec v ekoembalaži, z zgibanko. Postavili so tudi ekološko stojnico, na kateri so predstavili eko dobrote, kot so črni kruh skutin namaz, jabolčni sok in drugo. V mali dvorani kulturnega doma je potekala okrogla miza, na kateri so predstavniki Inšpektorata za okolje in prostor predstavili naslednje teme: inšpekcijski nadzor ravnanja z gradbenimi odpadki, ravnanje z odpadki v obrtni dejavnosti in Natura 2000. Odpadki in globalno segrevanje Ob praznovanju svetovnega dneva Zemlje so na OŠ Vran-sko-Tabor izvedli okroglo mizo z naslovom Odpadki in globalno segrevanje. Z gosti so spregovorili o ekološki ozaveščenosti in ravnanju s vsakodnevnimi odpadki. Najprej jim je predstavnik Regijskega centra za ravnaje z odpadki iz Celja Jure Svetičič na zanimiv način predstavil, kako v centru ravnajo z odpadki in razložil, v kaj prede- ravovarstvenim opozorilnim tablam. Pojasnili so, kako odpadke ločujejo na šoli, kako z odpadki ravnajo doma, kam dajo baterije, uporabo plastičnih vrečk, plastenk in drugega. V šoli sodelujejo tudi v projektu Teden odgovornega ravnanja z odpadki z Regijskega centra za ravnanje z odpadki Svojo lipo so v žalskem drevoredu dobili tudi mediji; z županom Lojzetom Posedelom sojo "podprli" (z leve) Lucija Kolar (Utrip), Urška Selišnik (NT&RC), Ksenija Rozman (Radio Goldi in Utrip), Samo Sadnik (STV) in na drugi strani kamere Tone Tavčar lajo plastiko, koliko časa je potrebno za ločevanje odpadkov, zbranih v enem dnevu, kakšni so stroški. Cvetka Sempri-možnik, zaposlena na čistilni napravi Kasaze, je predstavila katere vode čistijo v čistilni napravi, s pomočjo česa nevarne snovi in za kaj se uporabi odpadna voda ter kakšne posledice ima deponija na Ložnici na okolje. Ksenija Bošnjak z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, je razložila posledice okoljskih problemov na zdravje ljudi in opozorila na bolezni azbestoze. Franc Sušnik, župan Občine Vransko je predstavil aktivnosti v občini v okviru ekoloških problemov. Občina Vransko si na področju varovanja okolja prizadeva vzpostaviti čim boljše pogoje za izvajanje potrebnih dejavnosti. Učenci so predstavili rezultate ankete in lokacije črnih odlagališč v občini Vransko. V okviru projekta Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov so opozorili na odlaganje raznih odpadkov v naravo, kljub na- Celje, izdelali so barvne vetrnice kot simbol ohranjanja čistega okolja in varčne rabe neobnovljivih virov energije. Vetrnice ob dnevu Zemlje Na Osnovni šoli Braslovče in na njenih podružničnih šolah so se celo leto posvečali varovanju okolja, osveščenosti učencev za ravnanje z odpadki, skrbi za zdravje in čisto naravo. Vse dejavnosti so združili na zaključni prireditvi v počastitev dneva Zemlje; takrat so pred šolo postavili številne papirnate vetrnice. V tem šolskem letu so na razredni stopnji opazovali rast fižola, peteršilja, hijacint, trobentic in zvončkov in ob tem ugotavljali, kaj živa bitja potrebujejo za življenje. V bližnji okolici so si ogledali manjše divje odlagališče. Doma so en dan ločeno zbirali odpadke in jih prinesli v šolo, kjer so jih stehtali in nazadnje odvrgli v primeren zabojnik za ločeno zbiranje. V tem času so tudi vsak dan izvajali aktivnosti za Med zasaditvijo dreves na Polzeli zdravje in se posvečali skrbi za prijetne medsebojne odnose. Vse to so počeli tudi na predmetni stopnji, kjer so ločeno zbirali kartuše, tonerje in drugo črno tehniko, prav tako pa tudi papir, plastenke, baterije, pločevinke, zamaške od plastenk, skrbeli za vsakodnevni odnos do okolja, ločeno zbirali odpadke v razredu in na celotni šoli. Kot nam je povedala koordinatorica projekta Zdrava šola na OŠ Braslovče ter vodja Podružnične osnovne šole Trnava Damjana Lukman, so v ta projekt vložili veliko energije. Sadove dela je bilo mogoče spoznati in videti tudi na razstavi v matični šoli v Braslovčah, kjer so razstavili posnetke in poročila z njihovih dejavnosti, spise, risbe, seminarske in projektne naloge na temo ekologija in še marsikaj. Veličastno pa je bilo na dan Zemlje, ko so zelenice pred šolo krasile vetrnice in ob tem opozarjale na nujnost izrabe naravnih virov energije, kar bo pripomoglo k zmanjšanju onesnaževanja ozračja. Zbrali kar 54 ton papirja V športni dvorani OŠ Prebold je pred prvomajskimi prazniki potekala zaključna prireditev ekošole. Na njej so razglasili rezultate zbiralne ak- cije papirja, kartuš, tonerjev, trakov in baterij. Priznanja in nagrade sta učencem podelili učiteljici Mateja Kočevar in Antonija Ocvirk, vodji ekošole. Učencem je spregovoril tudi novi ravnatelj Oto Račečič, ki se je učencem zahvalil za njihovo prizadevno delo pri ekoloških dejavnostih in si zaželel, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Preboldska osnovna šola je to šolsko leto že tretje leto sodelovala v projektu slovenskih ekošol. Lani so v programu ekošole naredili sedem korakov in osvojili prvo ekozastavo. Tako naj bi bilo tudi letos. Celo šolsko leto so veliko pozornosti namenjali varovanju okolja, sodelovali so v projektu Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov in Ekologija medsebojnih odnosov. Vsako leto sodelujejo tudi na natečaju ekovoščilnic in na ekokvizu. Nadvse pridni pa so bili pri zbiralnih akcijah in vneto zbirali papir, kartuše, baterije ... ter pripravili ekološki športni dan s čistilno akcijo po planinskih poteh in okolici. V letošnjem šolskem letu so na preboldski šoli organizirali dve zbiralni akciji papirja. Zbrali so kar 54.259 kg papirja. Na razredni stopnji se je najbolje odrezal 5. b-razred, ki je zbral 234,8 kg papirja na učenca, sledi jim 2. b-razred s 175.6 kg na učenca in 3. b-ra-zred s 135.5 kg na učenca. Na predmetni stopnji je bil najuspešnejši 8. b-razred, kije zbral 317.7 kg papirja na učenca, sledita pa mu 9. c z zbranimi Trnava ob dnevu Zemlje z vetrnicami in 299,4 kg in 8. a z 208,3 kg papirja na posameznega učenca v razredu. Najprizadevnejši med posamezniki je bil Sašo Avguštin Škorjanc iz 9. c razreda, ki je zbral kar 1440 kg papirja. Skupaj pa sta tega največ, kar 1872 kg, zbrala sestrica in brat, Valerija Gojznikar iz 1. a in Boštjan Gojznikar iz 5. b-ra-zreda. Med tistimi, ki so zbrali trakovi na palicah pred šolo največ papirja, sta še Nik Stoj-nič in Jan Weichardt. V zbiralni akciji kartuš, tonerjev in trakov so zbrali 1585 kosov. Zbrali pa so tudi 7260 baterij. Pri kartušah, tonerjih in trakovih so bili najprizadevnejši učenci 2. b-razreda, ki so zbrali skupaj 288 kosov, na drugo mesto so se uvrstili učenci 9. c-razreda, na tretje pa učenci 5. b- razreda. Med posamezniki sta bila najboljša Ema Grebenc iz 2. b-razreda in Nejc Florjančilč iz 4. a. Letos je bil najuspešnejši 2. b-razred Mojce Šketa, saj je osvojil kar tri denarne nagrade. Prvi so bili pri zbiranju kartuš, tonerjev in trakov ter drugi pri zbiranju papirja in zbiranju baterij. D. N., T. T., L. K. Iz zaključne prireditve aktivnosti ekošole v Preboldu Mercator Trgovski center Levec Levec 71 a, Petrovče; tel.; 03 4278 460 Sobota, 7. junij 2008 ob 9.uri ŽIVIMO ZDRAVO Vabimo vas na brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Sobota, 21. junij 2008 ob 10. uri OTROŠKA DELAVNICA - MAVRIČNA RIBICA Supermarket mESsnn opsiha Brezplačana meritev dioptrije v sredo, 4. junija 2008 od 16. ure dalje. t* LOTERIJA "SLOVENIJE Nudimo vam najnovejšo tehniko podaljševanja las po ugodni ceni. S Pohištvo Vse vrste MAČJIH BRUSILCEV -10% popusta! bar Petka U nedviAjadJv vafr vetriv waZr ehvevrvi Cevb, Nudimo vam veliko izbiro aranžmajev za vse priložnosti. Mr Razvojna agencija Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - JUNIJ 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za gospodarstvo - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura ( UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so na voljo na naslovu: infoerdf2.mg@gov.si - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2. razvojna prioriteta: gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2. informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (UL RS, št. 115/07) Roka za oddajo vlog sta naslednja: 4. 6.2008 do 12. ure in 14.11.2008 do 12. ure. Dodatne informacije na spletni strani: www.mg.gov.si Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za financiranje delovanja organizacij, ki podpirajo inovacijsko dejavnost (UL RS, št. 45/08) Rok za oddajo vloge je 13.6.2008. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.tia.si Informacije po e-pošti: ino08@tia.si Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za izbor in potrditev Lokalnih akcijskih skupin, upravičenih do sredstev za izvajanje pristopa Leader (UL RS, št. 21/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na MKGP od dneva objave javnega razpisa do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije je možno dobiti po telefonu: 01/478-91-28 v času uradnih ur ali po e-pošti: leader.mkgp@gov.si - Javni razpis za ukrep 322 - obnovo in razvoj vasi (UL RS, št. 21/08) Vlogo je potrebno poslati na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa oziroma do porabe sredstev. Informacije je možno dobiti po telefonu: 01/580-77-92 od ponedeljka do četrtka od 8. ure do 15.30 in petek od 8. ure do 14.30 ali po e-pošti: aktrp@gov.si - Javni razpis za ukrep 323 - ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (UL RS, št. 21/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh: http://www.mkgp.gov.si in http://www.arsktrp. gov.si. Informacije je možno dobiti po telefonu: 01/580-77-92 od ponedeljka do četrtka od 9. ure do 15.30 in petek od 8. ure do 14.30 ali po e-pošti: aktrp@gov.si - Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (UL RS, št. 112/07) Rok za oddajo velja do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa oziroma porabe sredstev. Dodatne informacije: 01/ 580-77-92, e-pošta: aktrp@gov.si. - Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013 - javni razpis za leto 2007 (UL RS, št. 112/07) Razpis je odprt od 17.12.2007 do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Dodatne informacije: 01/ 580-77-92, e-pošta: aktrp@gov.si. - Javni razpis za podelitev javnega pooblastila za strokovno usposabljanje in izvajanje strokovnega izpita za ribogojca (UL RS, št. 112/07) Rok za oddajo vlog je 31.12.2008. Dodatne informacije po e-pošti: dusan.bravnicar@gov.si - Javni razpis za podelitev javnega pooblastila za usposabljanje in izvajanje strokovnega izpita za ribiškega gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja (UL RS, št. 112/07) Razpis je odprt do zaprtja razpisa oziroma do porabe sredstev. Dodatne informacije po e-pošti: aktrp@gov.si - Javni razpis za ukrep » Zgodnje upokojevanje kmetov« (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vse do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletni strani ARSKTRP in MKGR Odgovorna in kontaktna oseba: ga. Mojca Krivec, tel: 03/490-75-86 - Javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja od objave javnega razpisa od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletni strani ARSKTRP in MKGP. - Javni razpis za ukrep Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja od objave javnega razpisa od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletni strani ARSKTRP in MKGP. Ministrstvo za kulturo - Javni projektni razpis za izbor predlogov za bivanje slovenskih ustvarjalcev v stanovanju v Londonu, ki jih bo v letu 2008 in 2009 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 45/08) Rok za oddajo vloge se prične 9.5.2008 in traja do 9.6.2008. Informacije: ga. Vesna Jurca Tadel, tel: 01/369-59-52, e-pošta: vesna.jurca@gov.si - Javni natečaj za opravljanje dejavnosti Službe za premično dediščino in muzeje in dejavnosti Koordinatorja za varstvo žive dediščine (UL RS, št. 45/08) Rok za oddajo vloge je 20. 6. 2008. Informacije: ga. Špela Spanžel, tel: 01/369-59-53, e-pošta: spela.spanzel@gov.si Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 21/08) Roka za oddajo vloge sta: 8. 7. 2008 in vključno 6.10. 2008, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Dodatne informacijepo telefonu: 01/478-71-00 vsak ponedeljek in sredo od 9. ure do 12. ure. Občina Žalec - Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2008 (UL RS, št. 38/08) Vloge za ukrepe 1., 2., 4., 5., in 6. (ukrep 1: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, ukrep 2: Varstvo tradicionalnih krajin in stavb, ukrep 4: Pomoč za zaokrožitev zemljišč, ukrep 7: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu, ukrep 8: Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah) točke poglavja V. morajo biti oddane v zaprtih kuvertah od začetka razpisa do 30. maja 2008 oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah, najkasneje pa do 15. septembra 2008. Vloge za ukrep 3. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij morajo biti oddane v zaprtih kuvertah od začetka razpisa do 7. julija 2008 oziroma do porabe sredstev na postavki, najkasneje pa do 20. novembra 2008. Dodatne informacije: ga. Tilka Potočnik, tel: 03/ 713 -64- 36. Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 40 PO08A (UL RS, št. 25/08) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 19. 12. 2008. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Eko sklada: www.ekosklad.si Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije - Krediti za študij v tujini (UL RS, št. 12/08) Rok za zbiranje prijav je pričel teči od 2. februarja 2008 do 31. januarja 2009 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 1.250.000,00EUR. Informacije: e-pošta: krediti@sklad-kadri.si Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Bolgarijo v letih 2009-2010 (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 17.7.2008 do 12. ure. Informacije: ga. Aleksandra Panič, tel: 01/400-59-76, e-pošta: aleksandra.panic@arrs.si - Javni razpis za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov v letu 2008 (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 16.6.2008 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http:/www.arrs.gov.si/si/razpisi Informacije: ga. Marica Žvar, tel: 01/ 400-59-42, e-pošta: Marica. Zvar@arrs.si - Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2009 (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 17.9.2008 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http:/www.arrs.gov.si/si/razpisi Informacije: ga. Tina Vuga, tel: 01/ 400-59-46, e-pošta: Tina.vuga@arrs.si - Javni razpis za sofinanciranje izdajanja domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij v letu 2009 (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 18.6.2008 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http:/www.arrs.gov.si/si/razpisi Informacije: ga. Gabrijela Biserka Šertel, tel: 01/ 400-59-18, e-pošta: gabrijela.sertel@arrs.si - Javni razpis za sofinanciranje izdajanja domačih znanstvenih periodičnih publikacij v letu 2009 (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 17.6.2008 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http:/www.arrs.gov.si/si/razpisi Informacije: ga. Gabrijela Biserka Šertel, tel: 01/ 400-59-18, e-pošta: biserka.sertel@arrs.si - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Ukrajino v letih 2009-2010 (UL RS, št. 31/08) Rok za oddajo vloge je 30.06.2008 do 12. ure. Informacije: ga. Katarina Seršen, tel: 01/400-59-69, e-pošta: katarina.sersen@arrs.si - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo v letih 2009-2010 (UL RS, št. 41/08) Rok za oddajo vloge je 30.6.2008 do 12. ure. Informacije: ga. Marjetka Primožič in ga. Petja Stanovnik, tel: 01/400-59-70, tel: 01/400-59-12, e-pošta: marjetka. primozic@arrs.si, petja.stanovnik@arrs.si - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko Republiko Program INRA (UL RS, št. 38/08) Rok za oddajo vloge je 12.9.2008 do 12. ure. Informacije: ga. Katarina Seršen, tel: 01/400-59-69, e-pošta: katarina.sersen@arrs.si - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Češko (UL RS, št. 45/08) Rok za oddajo vloge je 30.6.2008 do 12. ure. Informacije: ga. Petja Stanovnik, tel: 01/400-59-12, e-pošta: petja.stanovnik@arrs.si Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja - Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava (UL RS, št. 47/08) Roki za oddajo prijav so: 16.6.2008,16.7.2008 in 19.8.2008, zadnji rok za oddajo prijav je 17.9.2008. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si, informacije po telefonu: 01/836-19-53 in elektronski pošti: rdf.sklad@siol.net - Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti (UL RS, št. 47/08) Roki za oddajo prijav so: 16.6.2008,16.7.2008 in 19.8.2008, zadnji rok za oddajo prijav je 17.9.2008. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si, informacije po telefonu: 01/836-19-53 in elektronski pošti: rdf.sklad@siol.net - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (UL RS, št. 41/08) Roki za oddajo prijav so: 13.6.2008,4.7.2008,24.7.2008,13.8.2008, 2.9.2008, 22.9.2008,13.10.2008,3.11.2008,21.11.2008,10.12.2008 in 22.12.2008. Informacije: v Sektoru za izvajanje spodbud, tel: 01/836-19-53. Razpisna dokumentacija se dobi na sedežu sklada, po e-pošti: rdf.sklad@siol.net in na spletni strani: www.rdf-sklad.si - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (UL RS, št. 38/08) Roki za oddajo prijav so: 19.6.2008,21.7.2008,21.8.2008 in 22.9.2008. Informacije: v Sektorju za izvajanje spodbud, tel: 01/836-19-53. Razpisna dokumentacija se dobi na sedežu sklada, po e-pošti: rdf.sklad@siol.net in na spletni strani: www.rdf-sklad.si Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije - Javni razpis »neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte - Projekti 2008 v okviru: Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. 1. Razvojna prioriteta: konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost. Prednostna usmeritev 1.1.: izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost (UL RS, št. 38/08) Roki za oddajo vlog so: 3.6.2008 do 12. ure, 3.10.2008 do 12. ure, nato pa vsake štiri mesece 20. v mesecu (ali prvi naslednji delovni dan) do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih naslovih: www.tia.si in www. mg.gov.si Dodatne informacije na spletni strani: www.tia.si s Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo Evropo - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Argentino v letih 2009 - 2011 (UL RS, št. 12/08) Rok za oddajo vlog je 31. julija do 13. ure 2008. Informacije: ga. Katarina Seršen, tel: 01/ 400-59-69, e-pošt: katarina.sersen@arrs.si Slovenski podjetniški sklad - Javni razpis Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere (Pl) (UL RS, št. 21/08) Roki za oddajo vloge so: 10.06.2008, 10.07.2008.10.09.2008 in 10.10.2008. Informacije: ga. Bojana Mikeln, tel: 02/234-12-74, g. Boris Ritlop, tel: 02/234-12-88, mag. Boštjan Vidovič, tel:02/234-12-64 ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 6.10.2008 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu: http://ww.svzi.gov.si Vprašanja v zvezi z razpisom lahko naslovite na elektronski naslov: srsvzi-info@gov.si Slovensko arheološko društvo - Razpis za nagrado, priznanji, častno in zaslužno članstvo Slovenskega arheološkega društva za izjemne dosežke na področju arheologije v Republiki Sloveniji v letu 2007 (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo predlogov je 15.6.2008 na naslov: Slovensko arheološko društvo, Zavetiška 7,1000 Ljubljana, s pripisom Nagrade SAD. Zavod RS za zaposlovanje - Javni razpis subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence za leto 2008 (UL RS, št. 33/08) Namen razpisa je zaposlovanje težje zaposljivih oseh pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence iz programa »Invalid invalidu« Roka za oddajo vloge sta 23. junij in 16. september 2008. Razpisna dokumentacija je na voljo na naslovu http:/www.ess.gov.si (v rubriki Dejavnost/Javni razpisi). TUJI RAZPISI - Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si Ostale informacije: _ (EUROPE «N» O VOČKA SAVltyJSK Informacijska točka / Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših internetnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. dol4. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si novem Novem car interior design d.o.o., Ložnica 53a, Sl - 3310 Žalec, Tel: 713 5400, Fax: 571 5083, www.novem.de Novem v vašem kraju JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041 / 612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure. Spletna stran: www.jkp-zalec.si Prepros nos: : 03/42 55 890 LJUBEČNA Samostojna stanovanjska hiša v Ili. gradbeni fazi. Hiša se nahaja na odlični lokaciji v neposredni bližini Celja in AC priključka. Odlikuje jo sodobna arhitektura Lastna nepremičnina. Šifra 9366 Tlorisna površina 223 m2 Velikost parcele 436 m2 Cena 148.000,00 EUR I ŽALEC Žalec - center, Enoinpolsobno,!, nadstropje, staro 23 let, vseljivo maja 2008. Šifra 9518 Tlorisna površina 51 m2 Cena 65.000,00 EUR BRASLOVČE Braslovče - okolica, Zazidljiva parcela, 975 m2J lepa parcela v idiličnem okolju, na parceli se nahaja lesena brunarica. Šifro 9211 Velikost parcele 975 m2 Cena 48.750,00 EUR SAVINJSKI LOG Samostojna stanovanjska hiša, tip Avrora v Savinjskem logu na Bregu pri Polzeli. Hiše so zgrajene do podaljšane III. gradbene faze. Šifra 9006 Tlorisna površina: 152,69 m2 Velikost parcele: 469 m2 J VELENJE Velenje - Vinska Gora, dvojček, novogradnja, podaljšana lil. gradbena faza, atraktiven dvojček v urejenem naselju v bližini Velenja. Šifra 9430 Tlorisna površina: 130 m2 Velikost parcele: 390 m2 Cena: 148.800,00 EUR . 0%. .IW Bežigrajska 7, 3000 Celje v 1 03/42 55 890 Jože Zorko Darko Fir nepremičninski posrednik nepremičninskt posrednik Branko Brumen nepremičninski posrednik hise@kapitol.si kapitol.si grafično oblikovanje -(- tisk (((»OSO 13 57) multiprojekt d.o.o. • ulica heroj? nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM maj 2008 n Nova tovarna bo v Savinjski Proti globalizaciji z inovativnostjo Spodbujanje inovativnosti na vseh področjih je postalo nuja Primarna dejavnost družbe Kapis, ki ima sedež v Novem Celju, je trženje električnih kablov in žic ter telefonskih in podatkovnih vodnikov. Svoja podjetja ima tudi na Hrvaškem in v Srbiji; leta 2001 je v Tomislavgradu v Bosni in Hercegovini Kapis kupil tovarno, tako da je svojo dejavnost zaokrožil z lastno proizvodnjo. Kakšni so bili lanski poslovni rezultati skupine, je na tiskovni konferenci na sedežu družbe predstavil direktor in lastnik Iztok Piki, prikazal pa je tudi ambiciozne načrte za prihodnost. Leta 2007 je Skupina Kapis, ki zaposluje 230 delavcev, realizirala dobrih 40 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, s čimer je presegla rezultate leta 2006 kar za četrtino. Nadaljnjo rast obsega prodaje načrtuje tudi v letu 2008, ko naj Na letošnji letni skupščini, ki je bila 31. marca, je vodenje Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec prevzel Ivan Podpečan. Nekoliko pa se je spremenila tudi sestava upravnega in nadzornega odbora kluba, ki ima sicer 15-letno tradicijo in je zadnja leta postal aktiven pri organizaciji različnih prireditev v občini, skupaj z Občino Žalec, Razvojno agencijo Savinja in Zbornico drobnega gospodarstva. Članstvo kluba je v zadnji letih precej naraslo in trenutno šteje blizu 90 članov, kar kaže potrebo menedžerjev in strokovnjakov na različnih področjih v občini po druženju na strokovnih, pa tudi manj formalnih ali celo družabnih srečanjih. Za rast članstva bi dosegli dobrih 46,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Za dobro četrtino se je leta 2007 v primerjavi z letom prej povečala tudi proizvodnja končnih izdelkov, merjena v tonah. Skupina letno proizvede nekaj manj kot 13.000 ton izdelkov. Izdelke tržijo pod lastno blagovno znamko v Sloveniji ter na trgih južne in vzhodne Evrope, vgrajeni pa so tudi v nekaterih električnih objektih v Tanzaniji, Libiji, Etiopiji, Zambiji, Egiptu, Iranu in Iraku. Letos načrtujejo nadaljnjo 10-odstotno rast obsega proizvodnje. Izpolnjevanje pričakovanj tudi najzahtevnejših kupcev in poslovnih partnerjev se po besedah Iztoka Pikla odraža v visokem povpraševanju po njihovih izdelkih, ki celo presega trenutno rast obsega proizvodnje. Skupina Kapis zato načrtuje nadaljnje investi- ima poleg obstoječih članov zasluge prav gotovo tudi zdaj že nekdanja predsednica in sedanja podpredsednica Irena Mužič. To interesno združenje je vodila kar pet let. V skladu s statutom naj bi se predsedniki menjavali vsako leto, a se to v praksi ni uresničevalo, najbrž tudi zaradi njene pripravljenosti za delo in zadovoljstva članov. A ker Irena Mužič meni, »da vsaka menjava prinese novosti in novega poleta«, je letos kar sama za novega predsednika predlagala Ivana Podpečana, sama pa postala podpredsednica in obljubila še vedno skrbno pomoč pri delovanju kluba. Ivan Podpečan pravi, da si bo v skladu z na marčevski skupščini sprejetim programom prizadeval nadaljevati uspešno cije v posodobitev in rast proizvodnih zmogljivosti, v načrtu pa sta tudi širitev ponudbe in nadaljnji razvoj logistične mreže. V tem letu načrtujejo tudi začetek gradnje nove tovarne kablov srednje napetosti, s čimer bodo dopolnili svojo ponudbo. V tovarni naj bi zagotovili sto novih delovnih mest, je povedal Iztok Piki. Kapis ima zemljišče v Zaloški Gorici in na Vranskem, kje bo gradil, pa direktor na tiskovni konferenci ni povedal, češ da še ni določeno. Verjetno bo to vendarle na Vranskem. Kot je še povedal, pa ob gradnji nove tovarne ne pričakuje nasprotovanja prebivalcev, saj gre pri proizvodnji za tako imenovan zaprt sistem brez emisij v okolje, ob tem pa imajo v sedanji tovarni v Tomislavgradu tudi vse potrebne okoljske certifikate. K. R. delo iz preteklih let. To vključuje organizacijo strokovnih ekskurzij v domovini in tujini, organizacijo različnih strokovnih predavanj, okroglih miz ali tribun na temo aktualnih gospodarskih tematik (skupaj s partnerji, pa tudi družabnih srečanj, med njimi najbolj odmevnega, vsakoletnega podjetniškega piknika. »Vsa ta druženja ob različnih priložnostih so zelo pomembna zaradi izmenjave izkušenj, koristnih informacij in mnenj, zaradi izobraževalne narave nekaterih dogodkov in športno-družabnih srečanj, ki z neformalnimi vsebinami prispevajo h kakovostnemu druženju tudi ob bolj resnih priložnostih,« nam je ob imenovanju povedal Ivan Podpečan in ob tem napovedal, da za 10. junij pripravljajo zelo aktualno okroglo mizo o inflaciji z uglednima gostoma, z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom in namestnikom guvernerja Banke Slovenije Andrejem Rantom. L. K. »Spodbujanje inovativnosti v podjetjih in izkušnje naših podjetij/inovatorjev« je bil naslov okrogle mize, ki jo je minulo sredo v sejni sobi Občine Žalec organizirala Razvojna agencija Savinja v okviru tedna vseživljenjskega učenja (TVU). Na njej so kot izhodiščni temi predstavili slovensko mrežo ASI - inovativni center aktivnih slovenskih inovatorjev, ki pomaga samostojnim inovatorjem, in podjetje Novem Car Interior Design kot primer uspešnega sistematičnega spremljanja inovacij v podjetju. Danica Jezovšek Korent je v uvodu povedala, da Občina Žalec, ki je bila gostiteljica tega srečanja, že več kot deset let aktivno podpira inovativnost v občini. Med drugim tudi razpisuje nagrade za inovatorje leta, za katere se vsako leto prijavi več kakovostnih inovacij. To je pritrdil tudi podžupan Občine Žalec in predsednik komisije za inovacije Ivan Podpečan, ki je povedal, da se je proti globalizaciji možno boriti le z inovativnostjo. Dr. Marinka Vovk, direktorica Regionalnega inovatorskega centra za Štajersko je nato predstavila slovensko mrežo ASI in načine pomoči individualnim slovenskim inovatorjem. ASI ima trenutno evidentiranih 1290 inovatorjev in 1270 malih inventivnih podjetij z do 50 zaposlenimi. Ima 16 specialističnih svetovalcev za inoviranje in 7 raziskovalcev s področja inovacijske dejavnosti. Inovatorski center ASI ima tudi več regionalnih centrov, ki so še posebej specializirani za posamezna strokovna področja, ekologijo, turizem, alternativo, storitve in biokmetovanje ter sonaravno bivanje. ASI inovatorjem pomaga tako s svetovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem, z izmenjavo izkušenj, s promocijo inovacij, pa tudi z organizacijo mednarodnega sodelovanja med inovatorji in zainteresiranimi partnerji. Ker je pot individualnih inovatorjev od ideje do reali- zacije inovacije precej trnova, je pomoč mreže ASI velikega pomena. To je potrdila tudi inovatorka, Šempetranka Anica Rajh; njena inovacija multivalentna peč je bila letos na Slovenskem forumu inovacij izbrana med 40 najboljših inovacij. Anica Rajh je mnenja, da bi v Sloveniji nujno morah ustanoviti sklad za inovatorje, ki bi pomagal ob finančnih zagatah pri razvoju in zagonu inovacije. Kot primer sistematičnega spremljanja inovacij je bil predstavljen primer žalskega podjetja Novem Car Interior Design, ki ga je prikazal njegov izvršni direktor Matjaž Omladič. V podjetju so v zadnjih letih razvili zelo učinkovit menedžment idej, ki se skozi različne načine uresničujejo v različnih oblikah in stopnjah inovacij. Proces kontinuiranih izboljšav je prvi izmed treh stebrov tega sistema. Z njim v podjetju sistematično spodbujajo ljudi, da ideje po izboljšavah, ki jih imajo znotraj svojih delovnih mest, tudi predstavijo in vzpostavijo možnost uresničitve. Drugi steber so večje inovacije in projekti, ki imajo za sabo že ekipe ljudi in bolj kompleksno delo. Tretji steber sistema pa t. i. kaizen delavnice. Gre za azijsko filozofijo motiviranja in usposa- S 1. majem je Engrotuš prevzel v najem svojo nekdanjo franšizo Tuš supermarket Brglez Vransko, ob tem pa močno razširil ponudbo in povečal število zaposlenih. Pek in podjetnik Roman Brglez je že ob gradnji trgovskega centra predvidel možnost prodaje supermarketa ali oddaje v najem Engrotušu. Po letu dni poslovanja je to zamisel tudi uresničil. Tuš supermarket Brglez Vransko, ki je bil zgrajen in odprt aprila 2007, je do nedavnega posloval po sistemu Tuševe franšize. S 1. majem letos je supermarket stopil pod upravljavsko okrilje matične družbe. Za zadovoljstvo kupcev v Tuš supermarketu Vransko odslej skrbi 17 zaposlenih, med njimi tudi 13 nekdanjih Brglezovih delavcev. In kaj nam je ob tej odločitvi povedal podjetnik Roman Brglez? »Moram reči, da ni enostavno sprejemati takšne bljanja ljudi za delo v delavnicah, kjer postopno, preko majhnih korakov in izboljšav vsakega sodelavca znotraj svojega delovnega mesta pridejo do skupno učinkovitejšega sistema dela in bolj prijaznega delovnega mesta za delavca. Poleg rednega sistema nagrajevanja so v lanskem letu za izboljšave in inovacije delavcem razdelili 28.000 evrov, z njimi pa prihranili 250.000 evrov in preko racionalizacij skozi kaizen delavnice še dodatnih 360.000 evrov. Podjetje Novem je bilo pred časom znotraj matičnega nemškega koncerna med 11 podjetji imenovano za tisto z največjim razvojnim potencialom. Ravno pred kratkim so jih v koncernuerior Design postavili na prvo mesto po produktivnosti. To mesto si delijo z nemškim podjetjem v Vorbahu, kjer je sedež koncerna, kar je dodaten pokazatelj dobrih rezultatov upravljanja z idejami, izboljšavami in inovacijami, ki racionalizirajo procese. V nadaljevanju so na okrogli mizi o svojih izkušnjah spregovorili tudi nekateri prisotni inovatorji, skupaj z ostalimi udeleženci pa so se strinjali, da brez sistematičnega spremljanja, spodbude in pomoči inovativnosti tudi s strani države ne bo šlo. L. K. in podobnih odločitev. V tem primeru je bilo nekoliko lažje, ker sem to možnost predvidel že pred začetkom gradnje trgovskega centra in ker je že naša stara blagovnica delovala kot Tuševa franšiza. Iz tega razloga je tudi gradnja supermarketa potekala po Tuševih standardih sodobne veleblagovnice. Blagovnico smo dali v najem predvsem zato, ker se zavedamo, da tako veliko trgovino lažje obvladuje velik trgovec, ki ima verigo trgovin po vsej Sloveniji, kot pa mi, ki delujemo v bolj omejenem prostoru. Pod našim okriljem bo ob supermarketu deloval bife s slaščičarno, prav tako pa bomo imeli še manjšo trgovinico s tekstilom. V objektu ostajajo tudi naši poslovni prostori, svoje mesto pa bo ob bifeju in tekstilni trgovini dobila še ena od bank. Vsekakor pa sedaj in tudi v prihodnje v veleblagovnici ne bo manjkalo proizvodov iz našega proizvodnega programa.« D. N. POMOŽNI MONTERJI ŠOTOROV IN SKLADIŠČNIH HAL - Izpit B-kategorije - ročne spretnosti, iznajdljivost SAMOSTOJNI MONTERJI ŠOTOROV IN SKLADIŠČNIH HAL - Izpit B-kategorije - spretnost, iznajdljivost - sposobnost vodenja ekipe - izkušnje na gradbenem področju TAPETNIK - Izpit B-kategorije - ročne spretnosti - sposobnost smiselnega oblikovanja - varjenje cerad DOBRO PLAČANO STIMULATIVNO DELO - možnost dobrega zaslužka Delo poteka na terenu in v skladišču na Vranskem -Čeplje POKLIČITE: Vodja montaže, skladišča in logistike - Uroš Jelen 051/693-222 ali 03/703-21-00 V I A L AUTOMATION d.o.o Gotovlje 57 SI-3310 Žalec Slovenija ilovtU« td+Mi Tel.: Faks.: E-mail: Internet: ++386 3 713 27 90 ++386 3 713 27 94 info@vial-automation.si vAvw.vial-automation.si Iščemo nove člene za našo vedno močnejšo verigo! 1. člen delovno mesto servis: strojni ali elektrotehnik Naloge: servis pomoč Nujno potrebno: aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika 2. člen delovno mesto marketing in prodaja: dipl. inž. strojne ali elektro smeri Naloge: pridobivanje in vodenje projektov prijazen in predvsem kompetenten odnos do naših strank projektiranje obvladanje programa AutoCad organizacijski talent Nujno potrebno: aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Smo vzbudili vašo pozornost? Z zanimanjem pričakujemo vašo vlogo na naslov: VIAL Automation, d. o. o. v. r. Albina Lichtenegger Gotovlje 57, 3310 Žalec Tel. : 03 713 27 90, faks : 03 713 27 94 Spletna stran: www.info@vial-automation.si Izmenjava izkušenj zelo koristna V najem Tušu maj 2008 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM TD že dvanajstič v Žalcu Alojz Šoster Mesto Žalec je vsakoletno stečišče predstavnikov turističnih društev s podeželja. Letos so se srečali že dvanajstič zapored. Osrednja tema letošnjega posvetovanja, ki je potekalo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, je bila Turizem in krajinska arhitektura na podeželju. Organizatorji so bili Turistična zveza Slovenije, Občina Žalec (zanjo Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zveza turističnih društev občine Žalec in Razvojna agencija Savinja Žalec), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije. Pred začetkom uradnega dela srečanja so v avli Doma odprli razstavo otroških likovnih del z natečaja Moja dežela, lepa in gostoljubna. Likovna dela je za razstavo izbrala posebna komisija; vodila jo je likovna pedagoginja I. OŠ Žalec Neli Šuler, ki je ob tem je zapisala: »Likovni svet mladih je izjemno bogat, kot je bogata tudi naša lepa dežela. Da se radi ponašamo z njenimi biseri, je spoznal že marsikateri tujec, ki se ni mogel naužiti vseh lepot male države. Tudi naši mladi umetniki so s srcem in navdušenjem poiskali kaj zanimivega, morda očem skritega v njihovem kraju. Vse to so s pomočjo svojih mentorjev v vrtcih in šolah Spodnje Savinjske doline izrazili in nam približali v risbah, slikah in grafikah. Brez prijaznih ljudi in lepo urejenih, s cvetjem okrašenih hiš ne bi bilo lepega mesta. Tudi brez nasmejanih in radoživih otrok ne. Otroci so nam z likovnimi deli želeli sporočiti, da smo bogati, ker živimo v lepi in gostoljubni deželi. Samo z odprtimi očmi in srcem moramo hoditi, pa bomo opazili, kaj se skriva okrog nas.« Udeležence srečanja je pozdravil župan Lojze Posedel in jim zaželel uspešno delo in veliko lepih trenutkov v popoldanskem delu srečanja, ko bodo spoznavah zanimivosti Vinske Gore, ki sedaj sicer sodi v MO Velenje, včasih pa je bila sestavni del občine Žalec. Udeležence sta pozdravila tudi predsednica Zveze turističnih društev občine Žalec Breda Vizovišek in podpredsednik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster, ki se je zahvalil Občini Žalec za sodelovanje in gostoljubje pri tem vsakoletnem projektu Turistične zveze Slovenije. Na posvetovanju so udeleženci najprej prisluhnili dr. Živi Dev, ki je predstavila glavno temo z naslovom Krajinska arhitektura na podeželju. Sledilo je predavanje Dajana Baša, ki je predstavil projekt Revitalizacija naselbinskih jeder vasi Šmihel, Ozerljan, Šempas, Vrtovlje in Osek. Prvi sklop predavanja pa je zaključil naš občan dr. Jože Hribar, predsednik Etnološkega društva Srečno iz Griž, ki je spregovoril na temo Ohranjanje kulturne dediščine - prispevek k razvoju podeželja. Med odmorom so se na stojnicah pred Domom II. slovenskega tabora s svojo ponudbo in informacijami predstavila nekatera TD in turističnoinforma-tivni centri. Na predavanjih pa sta bila potem predstavljena dva primera dobrih praks posameznih TD s podeželja. Jože Randl iz TD Šempeter in Nina Plaskan iz Razvojne agencije Savinja sta predstavila temo z naslovom Preteklost in prihodnost kulturne dediščine gradimo na zaupanju in sodelovanju. Izpostavila sta Rimsko nekropolo in delovanje TD Šempeter, ki upravlja tudi z naravnim biserom Jamo Pekel. Predstavitev druge dobre prakse, ki je zajeta v raziskovalni nalogi Vinska Gora - turistični biser, pa sta predstavila predstavnika TD Vinska Gora Anica Drev in Franc Špegel. V popoldanskem delu, ki ga je pripravil ZKŠT Žalec z organizacijsko enoto turizem in info centrom ter s TD Vinska Gora, so se udeleženci najprej podali na ogled obore divjadi jelenov Lamper- ček, kjer so bili deležni prijetnega gostoljubja in nepozabnega pogleda na številčno čredo divjadi ter ogleda zbirke lovskih trofej gospodarja Bernarda Dre-va. Od tod jih je pot vodila še v dolino mlinov ter nato do cerkve Janeza Krstnika, kjer so bili deležni gostoljubja tamkajšnjega župnika in zanimivosti celotnega cerkvenega kompleksa s Kr-stnikovim domom, v katerem je oprema iz nekdanjega slovenskega parlamenta. Svoje druženje pa so udeleženci zaključili na Lopatniku na turistični kmetiji Tuševo, kjer so ob petju in igranju ter dobrotah kmetije zaokrožili letošnje srečanje. Ob zaključku pa smo o vtisih s tokratnega posveta in druženja povprašali podpredsednika TZ Slovenije Alojza Šosterja. »Moram reči, da je bilo posvetovanje, ki smo ga imeli v Žalcu, izjemno kakovostno, saj nam je pokazalo na mnoge probleme, ki se nanašajo na našo krajinsko arhitekturo, ki je, kot je rekla doktorica Devova, v Sloveniji že nekako vsa zapacana z različnimi stili in v bistvu ni več prepoznavnega slovenskega stila. Zato bi bil skrajni čas, da bi temu problemu posvetili mnogo več pozornosti.« D. N. Na stojnicah so se predstavila nekatera turistična društva Starodobniki dirkali Na vrhu zmagovalnega odra je domačin Matjaž Lesjak V sodelovanju z občino Tabor je Klub ljubiteljev starih vozil Mirenske doline Hrast Tržišče tudi letos organiziral hitrostno dirko starodobnih motociklov, ki šteje za državno prvenstvo Slovenije. Tekmovanje je potekalo na republiški cesti Kapla - Ojstriška vas -Tabor. Dolžina tekmovalne proge je bila 1300 metrov, na njej pa seje pomerilo 81 starodobnih motociklov. Vodja tokratne prireditve je bil tudi letos domačin Matjaž Lesjak, ki je sicer član in tekmovalec kluba Hrast Tržišče. Dirka je bila izpeljana brez kakršnihkoli zapletov. V kategoriji motociklov do 350 ccm izdelanih do leta 1945 je prvo mesto dosegel Edo Dolenc iz kluba leteči Kranjci, nad 350 ccm pa domačin Matjaž Lesjak, ki je član kluba Hrast Tržišče. V kategoriji motociklov izdelanih do leta 1964 so zmago slavili Gregor Likar ( motorno kolo do 60 ccm) iz kluba Veteran Ozeljan 89, Toni Janežič ( motorno kolo do 175 ccm) iz kluba Hrast Tržišče, Matic Zupan ( motorno kolo do 250 ccm) iz AMD Tržič in Niko Sodnikar (motorno kolo do 500 ccm) iz AMD Kranj. V kategoriji serijska motorna kolesa izdelana do leta 1974 sta zmago slavila Gorazd Zupančič (motorna kolesa do 50 ccm) iz AMD Gorica in njegov klubski tovariš Aleš Veluščak (motorna kolesa od 90 do 175 ccm). V kategoriji serijska, športna, predelana, tovarniško prirejena starodobna motorna kolesa izdelana do leta 1974 pa so zmago slavili Miha Bradeško (motorno kolo do 250 ccm) iz kluba Leteči Kranjci, Niko Sodnikar (motorno kolo do 500 ccm) iz AMD Kranj in Silvo Habat (od 501 do 750 ccm) iz kluba Leteči Kranjci. V kategoriji starodobna motorna kolesa z bočno prikolico narejena do leta 1974 pa sta bila najuspešnejša Niko Sodnikar s sovoznikom Sašom So-dnikarjem (z motorjem do 1000 ccm) iz AMD Kranj in Alen Srebo-čan s sovoznikom Božom Cvirnom (z motorjem do 750 ccm) iz kluba Hrast Tržišče. Generalno gledano je največ prvih mest (tri) osvojil Niko Sodnikar, ki je hkrati tudi najhitreje prevozil progo s časom 1: 04,42, drugi najhitrejši je bil Silvo Habat s časom 1: 5,59 in tretji Aleš Velušček s časom 1: 07,74. D. N. Cvetlična stolpa Med zasaditvijo cvetličnega stolpa pred vhodom v Rimsko nekropolo in tuje turiste, ki radi obiščejo prostor, kjer si podajata roko davna preteklost in sedanjost. Maj in junij sta meseca izletov, potovanj, obletnic in marsikdo zaide tudi v Šempeter na ogled turističnih biserov Spodnje Savinjske doline - Jame Pekel in Rimske nekropole. Turizem smo ljudje in tega se v šempetrskem društvu dobro zavedajo. Dokaz za to sta tudi ta cvetlična stolpa in še marsikaj, kar lepša njihov kraj. D. N. Telefon: 03/712 12 80 V Šempetru je Turistično društvo Šempeter s svojimi člani in pod strokovnim vodstvom delavk Javnega komunalnega podjetja iz Žalca postavilo dva cvetlična stolpa. Eden krasi prostor pred vhodom v Rimsko nekropolo, drugi pa stoji na parkirišču pred nekropolo. S postavitvijo teh cvetličnih stolpov so poskrbeli za lepšo in prijetnejšo podobo kraja. Kot pravijo turistični delavci s predsednikom Jožetom Randlom na čelu, so zelo veseli, da so naredili nekaj novega in s tem razveselili sebe, sokrajane in tudi domače PONIRKOV INFO CENTER ob ribniku Vrbje vas v mesecu juniju vabi na prijetne sprehode okoli ribnika Vrbje in ogled lesenih skulptur na prostem. od ponedeljka do petka od 15. do 20. ure ob koncu tedna in praznikih od 9. do 20. ure, zaprto med 13. in 14. uro Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo. V primeru slabega vremena zaprto. Na Vranskem »frajtonarska« budnica Prvomajska budnica Na Vranskem so za prvomajsko jutro pripravili budnico posebne vrste. Po trgu niso donele koračnice godbe na pihala kot v drugih krajih Savinjske doline, ampak so Vrančane prebujale diatonične harmonike. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Vransko Vlado Rančigaj, so se občani tokrat že tretjič, kljub prazniku, zbudili nekoliko prej ob zvokih harmonik, ki jih je vodil kapelnik Ludvik Piki. Pred enim izmed tamkajšnjih gostišč je zbrane v imenu Turističnega društva Vransko pozdravil Vlado Rančigaj in jih povabil na zajtrk. Planinsko društvo Vransko je pripravilo prvomajsko srečanje na Čreti, kjer so lahko v Marijini cerkvi prisluhnili delavski sveti maši, nato pa proslavi pri spomeniku nad cerkvijo v čast padlim borcem in prazniku dela. Proslavo je pripravila Zveza združenj borcev Nazarje. T. Tavčar PIKNIK PROSTOR PRI JAMI PEKEL Praznujete rojstni dan, poroko, obletnico, nameravate organizirati zabavo na prostem za sodelavce ali poslovne partnerje? Turistično društvo Šempeter vam ponuja rešitev: piknik prostor i v prijetni tišini gozda in ob potočku, z veliko jaso, ki je primerna j za razne igre. Prostora je dovolj za skupine do 50 oseb. Na voljo E boste imeli plinski žar, vodo, mize in klopi, sanitarije. Pokličite za več informacij na tel. št. (03) 700-20-56, (03) 570-21-38 ali 031-645-937 E-naslov: info@td-sempeter.si. POLITIČNE STRANKE maj 2008 Dejstvo, kije vredno presoje v predvolilnem času! DeSUS Svoboda *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Jesensko pričakovanje SOCIALNI DEMOKRATI Kadar govorimo in pišemo o blaginji si zmeraj skušamo zastaviti dosegljive cilje. Takšne, da bi lahko takrat, ko pregledamo opravljeno delo bili prepričani, da uresničujemo program za boljše in bolj kvalitetno življenje naših državljank in državljanov RS. Smo pri tem uspešni? Poglejmo kaj pravijo ankete preteklosti?. Na prvi pogled bi morali biti pomirjeni saj je velika večina vseh vprašanih ugo-tovila-ocenila, da smo lahko s svojim življenjem v RS relativno zadovoljni. Da se živi bolje. Kaj pa tisti, ki ne mislijo tako. Smo lahko brezbrižni ob ugotovitvi, da kljub ugodnim gospodarskim rezultatom več sto tisoč ljudi živi slabo, da komaj shajajo, kljub temu, da dobivajo različne socialne pomoči? Vsakdo na živi človeka vredno, dostojno življenje. Največ tistih, ki komaj zmorejo in žive nevarno blizu praga revščine pa je prav starejših. Večinoma žive slabo brez svoje objektivne krivde. Ostali so sami, pogosto ne le brez zakonskega partnerja, pač pa še brez pomoči najbližjih. Prevečkrat s skromnimi pokojninami, da bi lahko živeli brezskrbno. In s premajhnimi subvencijami, pomočmi, katere bi zadoščale za poravnavanje osnovnih stroškov življenja, ki se zadnje čase iz dneva v dan draži. Kaj nam je torej storiti? Še naprej si bomo morali prizadevati za to, da bi bile pokojnine zadostne za kvalitetnejše in boljše življenje. Da bi bili socialni transferji kakor rečemo tem pomočem dovolj visoki in nam ne bi grozila revščina. Da nas ne bi bilo strah oditi v trgovino, pogledati položnic in, da bi bilo vsem, ki si tega želijo dostopno življčnje v domu za starejše. Obenem pa se moramo zavedati, da se vse to lahko doseže le v DZ RS, zato ne sme- Slovenska ljudska stranka - začetnica demokratičnih sprememb v Sloveniji mo zamahniti nad politiko, češ, to pa mene ne zanima! Mora nas (vas) zanimati, drugače pač ne bomo imeli dovolj moči, da bi poskrbeli za svoje upravičene interese, potrebe. Seveda ne samo za upokojenske interese, pač pa interese vseh: otrok in starostnikov, moških in žensk, tistih, ki imajo delo in tistih, ki so ga izgubili. Danes še imamo možnost, da lahko še mar--sikaj postorimo v RS, občini in kraju. Upam, da se skupaj z nami spoštovani veselite vsakega napredka, vsake nove ulice, prostorov za kvalitetno preživljanje prostega časa, doma za starejše, novih šolskih ustanov. In ob tem dejstvu ne smete pozabiti; vse te objete se gradi in vzdržuje za naš mladi kakor starejši rod, s tem, da bomo v Evropi prepoznavnejši, da bi jutri vsi lepše živeli. Mnogi med vami upokojenimi starostniki se udeležujete prireditev ali jih sami pripravljate preko univerze III. življenjskega obdobja ali kako drugače v svojem kraju kjer prebivate. Zato je smiselno povedati; nikar ne oklevajte, pridružite se številnim srečanjem, razbremenite se, poiščite sprostitev, zabavo, prijatelje. Tako vam ne bo žal za vsak dan, ki si ga privoščite na izletu, v družbi z drugimi, na sprehodu, koncertu, otvoritvi. Osebno pa si želim, da bi Slovenija res zagledala svetilnik in z njim vsi ljudje, tudi tisti, ki za jutri ne premorejo denarja za kos kruha, kako se bodo zdravili v prihajajoči bolezni, kakšno bo življenje jutrišnjega dne. Veliko bo še potrebno postoriti, da bomo vsi skupaj uvideli, kako pomembna je enotnost, kakor tudi spoštovanje eden drugega, kako lepo bo takrat, ko bomo eden drugega spoštovali, zaupali, vrednotili- bodimo vsi naši. Ivan Jelen Slovenska ljudska stranka Pred dnevi me je obiskala gospa iz Braslovč, ki je slišala, da sem voljan ljudem pomagati z nasveti ali kako drugače. Tudi to je slišala, da se v pisarni LDS v Žalcu vedno dobi kavica ali čaj in da nikpli nikogar ne zaslišujemo z vprašanji, od kod je, koga voli, kod hodi in kam je namenjen. Prav je slišala. Njen problem smo rešili, nato pa mi je gospa zastavila težko, a smiselno vprašanje: kaj naj reče svojim sosedom, znancem in sorodnikom, kajti ona vedno voli levico, torej, kako naj jih prepriča, da bodo glasovali za LDS? »Država je navsezadnje vredna toliko kot posamezniki, ki jo sestavljajo...Če država svoje državljane ovira v rasti zato, da bi bili bolj ubogljivo orodje v njenih rokah, ... bo slej ko prej spoznala, da ni mogoče s pritlikavci dovršiti ničesar velikega.« je zapisal John Stuart Mili v svojem eseju O svobodi. Svoboda je prva vsebina, ki mi je prišla na misel, ko sem začel nizati razloge v prid liberalcem. Svoboda na vseh-področjih življenja: pisane besede, medijev, jezika, različnih veroizpovedi (tudi ateizma), svoboda izbire, svoboda podjetništva, volje, kulturna svoboda, svoboda poti, po katerih hodimo. Za liberalizem je svoboda sveta, nedotakljiva. Drug politični aksiom je strpnost. Strpnost do drugače mislečih, tolerantnost do drugih kultur. Liberalci se zavedamo, da se ljudje znajdemo v različnih civilizacijskih situacijah, v razslojenih socialnih življenjih, da imamo različen odnos do istih stvari in oseb. Strpni smo do drugačnih, potrpežljivi in humani do prizadetih. Na najvišji kamen si postavljamo drugačnost, multikultur- »Kapitalia« in »Humania« nost, različnost, neuniformiranost. Ne spadamo med tiste, ki na veliko hvalijo globalizem sveta, ampak gledamo nanj kritično z razdalje zdravega razuma in slovenske specifičnosti. Liberalci in liberalke se skozi domeno svobode in pravice do čistega okolja (vode, ki jo pijemo, zraka, ki ga dihamo ljudje in živali, zemlje, ki nam daje hrano) štejemo med zagovornike varstva narave, vračanja k modrostim naših prednikov. Misel Ala Gorea iz njegove knjige Neprijetna resnica,ki pravi, da: »Imamo vse, kar potrebujemo, da začnemo reševati podnebno krizo, manjka nam le politične volje; le ta pa je v vsaki demokraciji (državi) obnovljiv vir.« je naše vodilo v delovanju v politiki. Tisto oblast, ki ne rešuje, ki ne sodeluje, ki ne odpravlja razlogov za podnebno krizo, ki ovira državljane v rasti, je potrebno zamenjati. In nenazadnje smo liberalke in liberalci proti vsakršnemu nasilju in dvigujemo svoj glas za prostovoljnost. Avtoriteta da, ampak avtoriteta znanja, pameti, zdravega razuma in vedoželjnosti, avtoriteta humanistov in mirovnikov, to so načela v politiki, ki jih želimo zagovarjati. In ne načela zatiranja, izključevanja, lakomnosti, preračunljivosti ter nelegitimnega polnjenja žepov, ki so prisotna danes. Našim somišljenikom svojih vedenj in odločitev ni potrebno zagovarjati ali se jih sramovati. Bistvo liberalizma je v avtonomiji svobodne izbire. To je vse. To zagovarjamo in bomo zagovarjali. Če se vam zdi to prava stvar, potem se nam pridružite. V mislih, v dejanjih, v stranki, predvsem pa na volitvah. Gregor Vovk Petrovski IMLSI Nova Slovenija KFš&gsnsSfM IjtutšsdcB stranka Klub Socialnih demokratov Žalec je v počastitev Dneva Evrope 11. maja 2008 že petič organiziral planinski pohod na Goro. Vse od leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko zvezo se zberemo na prijetnem pohodu. Dan Evrope, ki se ga spominjamo tudi kot dan zmage nad fašizmom, je praznik, ki nam mora biti blizu, zato smo povabili na pohod vse občane posebej pa občinske svetnike in občinsko upravo z županom. Velika udeležba je pričala o zavedanju praznovanja in popestrila lep' nedeljski dan. V trenutkih, ki so nam sveti, so Slovenci enotni. To se je pokazalo tudi na ta dan. Pohod ob dnevu zmage pa je bil tudi napoved za jesenski pohod k zmagi na volitvah. Vse javnomnenjske raziskave namreč kažejo veliko moč socialnih demokratov v Spodnji Savinjski dolini. Socialni demokrati smo pripravljeni na te volitve. Do takrat pa moramo navdihniti ljudi, ki s Referendum o pokrajinah sedanjim stanjem niso zadovoljni in se ozirajo za alterantivo, da prepoznajo socialne demokrate kot tisto politično silo, ki je sposobna narediti nekaj pomembnih sprememb v naslednjih štirih letih. Spremembe, ki bodo prinesle veliki večini bolj demokratično, varno in človeka vredno življenje. Potrebno je ustvariti blaginjo za vse in ne zgolj za nekatere. Spodnja Savinjska dolina je vedno imela svoje predstavnike v državnem zboru. Pa se vprašamo ali smo imeli tudi kaj koristi od teh predstavnikov? Prvo merilo pri izbiri predstavnikov vseh opcij, naj bo le teritorialna pripadnost. Zato morajo naši kandidati biti predvsem prebivalci Spodnje Savinjske doline, da bodo vedeli koga predstavljajo. Volivci pa se moramo odločiti, kdo lahko izpelje nujne spremembe.. Čaka nas pestra jesen, v kateri bo poleg listja odpadlo še kaj. Mi ne. OO SD ŽALEC SDS Slovenska ljudska stranka je 11. maja praznovala 20. obletnico ustanovitve svoje predhodnice, Slovenske kmečke zveze prve demokratične politične stranke po II. Svetovni vojni. To je pomenilo rojstvo pomladi naroda. Proslava je bila v dvorani Hotela Uinon v Ljubljani. Ob tem dogodku se moramo spomniti, da so se priprave na ustanovitev Slovenske kmečke zveze pričele prav v Žalcu. Tu se je 29. februarja 1988 na pobudo Emila Erjavca (prvega predsednika ZSKM), Marjana Podobnika, Marije Mla-ker in Zdravka Brgleza ustanovila Zveza slovenske kmečke mladine. Premike v družbi so sprožili mladi, ki so zahtevali spremembe. Mladi kmetje, pospeševalci in študentje kmetijstva so opozorili na težke razmere in predstavili javnosti, kakšno kmetijstvo si želijo. Pripravljali so se na organiziranost v stanovski organizaciji in v Žalcu se je že zbral iniciativni odbor za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine. Prizadevanja kmetov so naletela na podporo v slovenski javnosti. V Mladini je bil 22. aprila 1988, objavljen proglas »Ustanovimo zvezo slovenske kmečke mladine (ZSKM) in Slovensko kmečko zvezo (ZSK)«. S tem se je odprla pot za sklic ustanovnega zbora Slovenske kmečke zveze v maju. Slovenska kmečka zveza - predhodnica prve slovenske demokratične stranke, je sprožila proces demokratizacije Slovenije, ki se ni mogel več ustaviti. Slovenska ljudska stranka je sodelovala pri oblikovanju države in kmetijstva in ustvarila pogoje za boljše življenje, ki ga imamo sedaj vsi. Na obletnici ustanovitve v Ljubljani sta kot slavnostna govorca nastopila prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman in sedanji predsednik SLS Bojan Šrot. Ivan Oman je v svojem nagovoru med drugim dejal, da je bil kmet tisti, ki je pred dvajsetimi leti oral ledino v prehodu iz totalitarizma v demokracijo. Učinek tega »punta« pa je svobodna, demokratična in samostojna država. To je dogodek, ki ga je vredno praznovati in se ga spominjati. Predsednik Slovenske ljudske stranke Bojan Šrot je dogodke izpred dvajsetih let opisal kot dejanja pogumnih in vizionarskih ljudi, ki so na pot demokracije stopili odločno in vztrajno. Pomembna je misel Ivana Omana, ki jo je povedal o sedanji Slovenski ljudski stranki. Uspevala bo, če bo spoštovala svoje korenine, če se jih bo zavedala in se po njih ravnala. Prav Slovenska ljudska stranka je edina parlamentarna stranka, ki se vedno zavzema za razvoj slovenskega kmetijstva. Pred nami so volitve poslancev v Državni zbor. Slovenska ljudska stranka bo na volitvah nastopila skupaj s stranko mladih Slovenije z željo in ciljem, da nadaljujemo proces, ki smo ga pred 20 leti sprožili. Na območju Spodnje Savinjske doline je podal soglasje za kandidaturo na državnozborskih volitvah kandidat Darko Simončič. Imamo velik zgodovinski kapital, izkušnje 20 let in energijo, ki je enaka takratni. Koordinacija SLS za Spodnjo Savinjsko dolino Tistega lepega dne sta se, po 20 letih, srečala nekdanja sošolca. Oba diplomanta iste fakultete, precej podobna drug drugemu, oba malo nad povprečjem. Prvi iz »Kapita-lie« in drugi iz »Humanie«. Držav, ki sta prav tako pred 20 leti imeli podobno startno osnovo. Prvi, danes precej skrušen mož slabega zdravja, brez prihodnosti, brez možnosti ponuditi svojim otrokom kvalitetno izobrazbo in perspektivo, s slabo zdravstveno oskrbo, brez upanja na pokojnino in dostojno preživljanje jeseni svojega življenja. Drugi pokončen mož odličnega zdravja, s svetlo prihodnostjo, z otroci deležnimi kvalitetne izobrazbe in solidnimi temelji za preživljanje jeseni življenja. Kaj je pri prvem šlo tako narobe? Vladar Kapitalie (L.P) vlada zadnjih 20 let. Pravi, da je levičar. Na prvo mesto je postavil interese kapitala. Zadnjih 20 let uspeva slepiti ljudi, kako zagotovlja pogoje za sožitje generacij (beri: izobraževalne ustanove za mlade, mladinske centre, delo za delovno aktivne, zdravstveno oskrbo, domove za starejše). Stvarnost pa se odraža v servilnosti kapitalu in interesom »izbranih« posameznikov, ki oblast vidijo kot sredstvo za ohranjanje nje same in s tem svojih privilegijev. PredsednikHumanie(G.H) je poskrbel za to da šteje vsak posameznik, bil je odprt za ideje in spodbujal kritično misel kot gonilo napredka. Človek razuma in strpnosti. Že pred leti se je umaknil, a Humania še vedno cveti in nasledniki z novimi idejami nadaljujejo začeto. Ima zavidljivo zdravstvo, izobraževalni in pokojninski sistem, spodbuja svobodno misel in ustvarja pogoje za delovanje slehernega posameznika. V obeh primerih odgovornost nosijo državljanke in dražavljani, ki izbirajo na volitvah, razlika pa je rezultat kot posledica izbire. V Humanii so volivci znali prebrati zrnje od plev za razliko od tistih v Kapitalii. Drage državljanke in državljani, ne zavrzite priložnosti za izbiro in za svojega izberite človeka kot je G.H. in s tem »Humanio« in ne »Kapi- Zgodba o pokrajinah se v Državnem zboru nadaljuje že vse od sredine prejšnjega desetletja. Vse dosedanje leve vladne koalicije so v svoje programe zapisale, da bodo izvedle decentralizacijo Slovenije tako, da bodo ustanovile pokrajine, vendar se to se doslej še ni zgodilo. Poglejmo si le nekaj razlogov za uvedbo pokrajin. Če bi se razvoj Ljubljane v smislu bruto domačega proizvoda ustavil na sedanji ravni, bi Pomurje Ljubljano dohitelo čez 34 let, Zasavje čez 31 let, Celjsko območje pa čez 15 let. Ker se razvoj Ljubljane ne bo ustavil, česar si niti ne želimo, je jasno, da bodo ostali predeli Slovenije še bolj zaostajali kot doslej. Zgovoren je tudi podatek, da se je število delovnih mest med leti 2000 in 2006 zmanjšalo v Pomurski statistični regiji, na Koroškem, Gorenjskem, v Zasavju in še kje. Zato pa je v Ljubljani število delovnih mest naraslo za 25.954. To so le nekateri razlogi za ustanovitev pokrajin. Sedanja vlada je tudi s soglasjem opozicije spremenila ustavo. To je pomenilo začetek postopka priprave več zakonskih besedil, ki bodo omogočila ustanovitev po- krajin. Glede na soglasje vseh strank v državnem zboru, razen SNS, da bomo pripravili predlog ustanovitve 14 pokrajin v začetku aprila 2007, je vlada take zakone tudi pripravila. Zakoni ne predvidevajo novih davkov, predvidevajo pa prenos nalog, ljudi in okoli 1.300.000.000 evrov z državne ravni na pokrajine. Toda februarja letos je opozicija ključni zakon zavrnila. Po sedanjem predlogu vlade se bodo ljudje odločali za 13 pokrajin, vsak o svoji pokrajini. To je pošteno do ljudi. Če se ljudje na kakem območju ne bodo odločili za pokrajino, bo tisto območje priključeno sosednji pokrajini. Očitki opozicije, da gre za zapravljanje denarja in predvolilno kampanjo vladajočih strank, niso resni. Ne glede na to, da bo tudi ta referendum posvetovalne narave in za poslance v državnem zboru ne bo obvezujoč in ne glede na to ali bo pokrajinska zakonodaja sprejeta v tem ali naslednjem mandatu, je jasno, da bo sedanji ali prihodnji predsednik vlade na mizo dobil »naročilo ljudi«. Tega pa ne bo mogoče kar tako prezreti. V SDS vemo, da ga bomo izpolnili po volji ljudi. OO SDS Žalec talie«. Drago Podgorelec Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu Gasilci na državnem tekmovanju Ob jubileju razvitje prapora S podelitve pokala za drugo mesto ekipi PGD Kasaze - Liboje Novi prapor je razvil župan Vili Jazbinšek Na Ravnah na Koroškem je 18. in 19. maja potekalo letošnje državno gasilsko tekmovanje. Na njem je sodelovalo tudi deset ekip iz Gasilske zveze Žalec. Največ uspeha so ponovno dosegle mladinke PGD Gomilsko, ki so postale državne prvakinje, veterani PGD Kasaze - Liboje so bili drugi, mladinci PGD Gomilsko so osvojili tretje mesto, pionirji PGD Andraž nad Polzelo so bili četrti, pionirke Gomilskega in članice A PGD Matke osme, mladinke Dobriše vasi dvaindvajsete, članice A iz Andraža nad Polzelo sedemindvajsete itd. Kot je ob zaključku povedal poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič, so gasilska tekmovanja sestavni del strokovne vzgoje. V Sloveniji imamo okoli 130 tisoč prostovoljnih gasilcev, usposobljenih in razporejenih v gasilske enote pa jih je 40 tisoč. Na leto opravijo več milijonov ur prostovoljnega dela. Na državnem gasilskem tekmovanju v Ravnah na Koroškem je tekmovalo 10 ekip iz GZ Žalec. T. T. Prostovoljno gasilsko društvo Ojstriška vas-Tabor praznuje 105-letnico delovanja. Svoj jubilej so praznovali na slovesnosti, združeni z občinskim praznikom. Ob tej priložnosti so razvili nov gasilski prapor, ki je nadomestil starega iz 1957. Na slovesnost pod velikim šotorom so gasilci prikorakali ob igranju Godbe Liboje in za gasilskimi prapori. Med njimi je svojo zadnje poslanstvo opravil tudi stari prapor PGD Ojstriška vas-Tabor, ki ga je imel dolga leta v rokah praporščak Janez Hanžič. Slednji je na odru zvil stari prapor, ki je vsa ta leta združeval gasilce obeh vasi. Zbrane gasilce, goste in ostale udeležence slovesnosti je pozdravil predsednik PGD Alojz Ribič, ki je na kratko orisal zgodovino društva. Ob tem je poudaril, da so bile vse generacije gasilcev ponosne na svoje plemenito poslanstvo; to so izkazovale tudi z gasilskimi simboli, med katerimi je bil vedno najpomembnejši društveni prapor. Novi prapor je slovesno razvil župan Občine Tabor Vili Jazbinšek in ga nato izročil predsedniku in poveljniku društva Alojzu Ribiču in Dragu Vraniču. Slednja sta ga v varstvo izročila novemu praporščaku Marku Jeseniku, ki se je ob tem slovesno zaobljubil. Novi prapor so obogatili še trakovi donatorjev, drog pa številni spominski žebljički. Prapor je blagoslovil domačin, duhovnik Dani Jesenik. Gasilce in občinstvo so nagovorili še župan Vili Jazbinšek, predstavnik GZ Slovenije Franci Naraks, predstavnik GZ Žalec Edvard Kugler in poveljnik GP Občine Tabor Ivan Derča. Slovesnosti je sledilo družabno srečanje. D. N. Gasilci počastili sv. Florjana Med blagoslovom kipa sv. Florjana in gasilskih praporov Gasilci odprli vrata Najbolj navdušeni so bili otroci Prva majska nedelja je bila v znamenju praznovanja sv. Florjana, zavetnika gasilcev. V občini Polzela so ga tokrat počastili v Andražu nad Polzelo. Pred župnijsko cerkvijo so se zbrali gasilci petih prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini Polzela. Andraški župnik Janez Furman in pol-zelski diakon Tone Založnik sta najprej opravila blagoslov kipa sv. Florjana, gasilskih praporov, vozil in druge gasilske tehnike, nato pa so v procesiji odšli v andraško cerkev, kjer je bila maša. Zbrane je v imenu organizatorja letošnjega praznovanja pozdravil predsednik PGD Andraž nad Polzelo David Krk, ki se je zahvalil vsem gasilcem petih društev, domačemu župniku, pevcem, pritrkovalcem ter vsem tistim, ki so pripravili zunaj cerkve bogato obložene mize. Nekaj besed je namenil tudi godu zavetnika sv. Florjana, ki ga praznujejo širom Slovenije. Njegovo podobo opažamo na številnih gasilskih domovih, praporih, plaketah in drugod v povezavi z gasilci. Posvečenih mu je tudi mnogo cerkva in kapel. T. T. V prostovoljnem gasilskem društvu Ložnica pri Žalcu so 19. aprila pripravili dan odprtih vrat za krajane Ložnice, da bi prikazali gasilsko opremo in tehniko. Na ogled sta bili tudi gasilska cisterna in avtolestev, ki so jo pripeljali gasilski »kolegi« iz PGD Žalec. Glavni namen tega dne je bilo privabiti v svoje vrste otroke in mladino, ki imajo veselje sodelovati v gasilstvu. Vrata PGD Ložnica je tisti dan odprlo veliko obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledovali vse predstavljeno. Lahko so se tudi preizkusili v gašenju z vodo. Gasilci pa so jih popeljali tudi z gasilsko cisterno. Dober odziv je bil tudi na tradicionalno kresovanje na Ložnici, ki so ga ložniški gasilci organizirali na zadnji aprilski dan. M. C. Praznovali florjanovo Gasilci občinskega poveljstva Braslovče, preden so odšli v cerkev k sv. maši Letos je srečanje ob florja-novem v Braslovčah organiziralo PGD Grajska vas. V lepem in sončnem vremenu se je zbralo 91 gasilcev iz sedmih gasilskih društev v občini Braslovče. Sveto mašo je daroval domači župnik Martin Cirer v cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi. Po maši so se gasilci zbrali v gasilskem domu, kjer je bila tradicionalna pogostitev s kuhanimi jajci. T. T. Udarniško do nove fasade Dom gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Prebold-Dolenja vas-Marija Reka so zgradili pred 55 leti z udarniškim delom. Seveda je v teh dolgih letih dom načel zob časa, zato so se sedanji člani, večinoma potomci graditeljev, odločili, da prav tako udar- niško naredijo novo fasado. Potem ko so odstranili stari omet, so se odločili, da bodo domu nadeli sodobno preobleko, deset centimetrov debelo demit toplotno izolacijo. Kot je povedal podpredsednik Jože Jager, ki je vodil vse akcije, so opravili skoraj tisoč ur prostovoljnega dela, pri tem pa imajo srečo, da so štirje aktivni člani pleskarji, ki so vsa pripravljalna dela opravili zastonj. K akciji so povabili tudi svoje kolege, tako da se je pri delu zbralo tudi po 12 pleskarjev in 13 njihovih pomočnikov. T. T. Ob zaključku del je nastal še posnetek udeležencev akcije. Da bi ostalo le pri gasilskih vajah Na I. in II. osnovni šoli Žalec se zavedajo, da je ena od najpomembnejših nalog, da so dovolj usposobljeni, da poskrbijo za otrokovo varnost in da to nalogo opravljajo strokovno in dobro. Zato so v sodelovanju s PGD Žalec opravili gasilsko vajo z evakuacijo učencev prvih in drugih razredov. Poleg tega so si lahko vsi učenci šole ogledali gasilsko opremo za gasilske vaje, ki jih mladi gasilci izvajajo na tekmovanjih. Učitelji so se na ta dan dobro pripravili, saj sta jim na izobraževanju predavala Franci Naraks, predsednik PGD Žalec, in Jure Drobne, predsednik komisije za delo z otroki v PGD Žalec. Seveda pa si vsi želijo, Franci Naraks, predsednik PGD Žalec, pri predstavljanju gasilske opreme da bi ostalo le pri preventiv- ne bi bili resnično ogroženi, nih vajah in da otroci nikoli T. Tavčar INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela, Gsm; 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71 PO DOLINI maj 2008 15 Nič ne rešimo, če smo tiho Z okrogle mize z Vlasto Nussdorfer Na OŠ Polzela so gostili višjo državno tožilko in predsednico društva Beli obroč Vlasto Nussdorfer. Na srečanju z naslovom Sončne in senčne plati preživljanja prostega časa so se zbrali starši, učenci in učitelji. Ideja za srečanje se je porodila na otroškem parlamentu, ko so mladi parlamentarci razpravljali o prostem času in družinskih odnosih. Ker pa na šoli pripravljajo tudi vzgojni načrt in sprejemajo ukrepe, kako se odzvati ob različnih vrstah nasilja, je bila gospa Nussdorfer prava oseba za pogovor o teh temah. Na okrogli mizi so poleg gostje sodelovali ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, osem predstavnikov učencev, predstavnika staršev Matej Podbregar in Roman Jerman, podžupan Občine Polzela Jože Kužnik ter Mojca Cestnik, ki je pogovor povezovala. V prvem delu pogovora je tekla beseda o družini in odnosih v njej. Vlasta Nussdorfer je menila, da so značilnosti zdravih družin vezi med družinskimi člani, komunikacija (pogovor ob kuhinjski mizi) in da starši otroku prisluhnejo in ga poslušajo. Priporočala je, naj bodo starši do otrok dosledni, naj bo ne res ne. Pomembno je, da otroku pustimo čas za igro, za svoboden prosti čas, a vendar mora imeti tudi svoje obveznosti in opravljati dolžnosti. Kdo je pravi prijatelj, je zanimalo najstnike. Tisti, ki te spodbuja k dobremu, ki te ne zasužnjuje in te ne nagovarja k slabemu, je menila gostja. Od družine je pogovor prešel k nasilju, tistemu med vrstniki in v družini. Nasilje v odnosih ni potrebno, saj se sporazumevamo z besedami, ne z brcami. Nasilneži so močni zato, ker jim to dolgo dopuščamo. Vlasta Nussdorfer je prepričana, da je tisti, ki mora udariti, da ga spoštujejo, slabič. Nihče nima rad, da je ustrahovan, pretepen, prestrašen, zato žrtve ne smemo izločati, ampak jo sprejeti in se pogovarjati. Če bomo govorili, bomo spreminjali tudi nasilnika. »V družbi je okoli deset odstotkov nasilnežev. Kje pa je ostalih devetdeset?« se je spraševala Vlasta Nussdorfer. Ne smemo si zatiskati oči pred nasiljem v družbi, o tem je potrebno spregovoriti. Tudi s prijazno besedo lahko nekoga, ki je grob, razorožiš, saj takšne reakcije ne pričakuje. Sogovorniki so gostji obljubili, da bodo predstavniki učencev ta spoznanja prenesli tudi v svoje oddelčne skupnosti ter razpravljali o medvrstni-škem nasilju in reakcijah nanj. Njene modre misli pa bodo poskusili udejanjati v vsakodnevnih odnosih. Predstavniki staršev so obljubili, da se bo aktivna razprava nadaljevala na svetu staršev in zavoda. T. Tavčar V marcu se dobimo Tako so svojo prireditev, posvečeno ženam in materam, že pred nekaj leti poimenovali v Kulturno-pro-svetnem društvu Šešče. Z letošnjo so počastili tudi deset let prve prireditve, posvečene ženam in materam, ki je bila 24. marca 1998. Društvo je le dobro leto starejše, saj je bilo ustanovljeno 11. decembra 1996. S svojim delom tako že enajst let bogatijo kulturni utrip občine Prebold in predvsem svojega kraja. O prehojeni poti društva je na prireditvi spregovoril sedanji predsednik Tomaž Cink, ki je ves čas povezan z delom društva. »Društvo deluje od leta 1997 na področjih kulture, izobraževanja, druženja, športa, hortikulture, občasno tudi družabnega plesa in amaterskega igranja in je nasledilo prejšnje »Kulturno prosvetno društvo Svoboda Šešče-Mat-ke« iz območja dveh vasi, ki je zamrlo v 80. letih. Najdaljšo tradicijo v društvu ima mešani pevski zbor, ki je hrbtenica delovanja društva. Dejavne so bile še krajevna knjižnica, sekcija ročnih del, nekaj časa je bila s plesnimi tečaji aktivna sekcija za telesno kulturo, otroška re-citacijska skupina, od leta 2000 ljudski pevci Prijatelji šest še, ki so pred letom dni ustanovili svoje društvo, ter od leta 2004 še narodnozabavni ansambel A je to, ki deluje kot svoja sekcija. Prvi nastop je društvo priredilo 24. marca 1998 ob prazniku naših mam, žena, babic, sester. Nekje po prelomu tisočletja smo prireditev poimenovali z aktualnim nazivom »V marcu se dobimo« in tako naj bi bilo tudi v prihodnje,« je med drugim na prireditvi dejal Tomaž Cink in se zahvalil pobudniku za ustanovitev društva in prvemu predsedniku Ivanu Žagarju in svojemu predhodniku Silvu Ramšaku, kije vodenje društva prevzel za Ivanom Žagarjem. Na tokratni slovesnosti so podelili bronaste in srebrne Gallusove značke za ljubiteljsko glasbeno oziroma pevsko ustvarjalnost. Podelil jih je vodja izpostave JSKD Žalec Marko Repnik. Značke so prejeli skoraj vsi sedanji pevci MePZ KPD Šešče. Podeljenih je bilo 14 bronastih značk, trije pevci Anica Ocvirk, Marija Klenovšek in Tomaž Cink in umetniški vodja Januš Rasiewicz pa so prejeli srebrne Gallusove značke, ker imajo za sabo več pevske »kilometrine«. Na tradicionalni prireditvi in slovesnosti ob 10-letnici prve prireditve in prvega nastopa pevskega zbora so program bogatili MePZ KPD Šešče, recitatorji KPD Šešče, otroški pevski zbor Šempavske iskrice in MPZ DPD Svobode Prebold. D. N. Med nastopom združenih zborov iz Šešč in Prebolda Denar za Klemna V Matkah so se minuli mesec na svojem občnem zboru zbrale članice Društva podeželskih žena občine Prebold. To društvo je postalo v občini skoraj nepogrešljivo, saj članice s svojo bogato kulinarično ponudbo popestrijo številne zaključke prireditev. Društvo ima zasluge tudi za delovanje kmečke tržnice, nadvse prepoznavno pa je po vsakoletni prireditvi Festival potic ob veliki noči. Tako je bilo tudi letos, ko so članice prireditvi kot vedno dodale še humanitarno noto, saj so razstavljene potice razdelile stanovalcem v domovih starejših občanov po Savinjski dolini. Na zaključni prireditvi Festivala potic pa so organizirale še dobrodelno akcijo za prizadetega Klemna Kuzmana iz Vojnika. Zanj so se v društvu odločili na podlagi objavljene reportaže v Novem tedniku. Klemen je od rojstva popolnoma odvisen od svoje mame Irme, ki skoraj z nadčloveškimi napori skrbi zanj zlasti ob koncu tedna, saj je čez teden v Domu za osebe s prilagojenim programom na Dobrni. Klemen je sedaj star že 22 let in je na stopnji razvoja malčka, ki še ne hodi in ne govori. Irma si želi, da bi ji kdaj rekel mama, a je to le neuslišana in verjetno neuresničljiva želja. Kot je do nedavnega bila neuresničljiva želja, da bi Klemna popeljala na morje, da bi lahko z roko začo-fotal po vodi, ki jo ima zelo rad. Po zaslugi dobrih ljudi iz celjske regije in tudi Društva podeželskih žena občine Prebold se bo zgodilo tudi to. Irmino življenjsko zgodbo smo lahko slišali na občnem zboru v Matkah, kamor so jo povabile članice društva, da ji izročijo zbrani denar s Festivala potic. Temu dogodku je prisostvoval tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, kije bil vesel geste društva, hkrati pa je Irmi Kuzman čestital za njeno pokončno držo in »boj«, ki ga bije za sina. D. Naraglav Članice Društva podeželskih žena na občnem zboru Mlada Slovenija v Preboldu Aleks Reberšek z Vranskega (levo) je neumorni organizator zabavnoglasbene prireditve za mlade Vransko Summer Night V soboto, 10. maja, je v Garni šport hotelu v Preboldu potekala 2. redna seja sveta Mlade Slovenije. Na začetku je zbrane pozdravil član izvršilnega odbora Mlade Slovenije Aleks Reberšek z Vranskega. Vsebina tokratne seje je bila priprava na bližajoče se volitve ter projekt Več mladosti, s katerim želi Mlada Slovenija pozvati čim več mladih, da je potrebno slovenski politični prostor pomladiti, kar pa vsekakor ne pomeni, da brez starejših in njihovih izkušenj ne gre. Seje sveta sta se udeležila tudi predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk in poslanec NSi v Državnem zboru Drago Koren. Oba sta podprla aktivnosti in projekte Mlade Slovenije, še posebej priprave na volitve. Predsednik Mlade Slovenije Robert Ilc je izpostavil, da se v letošnji kampanji pričakuje večja aktivnost mladih, saj se bodo v Novi Sloveniji tudi mladi potegovali za poslanska mesta. Po seji sveta se je druženje nadaljevalo na Vranskem, kjer je domačin Aleks Reberšek priredil družabno srečanje za člane sveta iz celotne Slovenije z naslovom "Več mladosti - za Slovenijo". D. N. Pomladni šopek Šempetra V petek, 4. aprila, so v Šempetru organizirali zabavnoglasbeno prireditev Pomladni šopek Šempetra. Prireditev je dobila idejno zasnovo v Krajevni skupnosti Šempeter in v sodelovanju s KUD Grifon. Prireditev je popestrila vsakdanjik krajanov in okoliških prebivalcev. K sodelovanju so povabili najmlajše prebivalce krajevne skupnosti, osnovnošolce OŠ Šempeter, harmonikarski orkester iz Griž, domači ansambel Rimljani in gostujoči ansambel Pogum z Dolenjske. Povabilu so se vsi z veseljem odzvali in skupaj pripravili prijetno pomladansko prireditev. D. N. Telefons 03/712 12 80 % , « Šopek na odru J iß J IAV0B Ib KULTUR©, ÉR0RT IN TURIIIM lALI© 'rt Aškerčeva S a. 3310 žales, www.zkskzaleß.si HHHHHHHBI Ql 711 11 §Q, ideiti; ik§tialg§i§i§l,Ret ! y/* ,v . Novo Celje, Éy ■ Il - * IRMI » If WKKm - soboto, 21. junij, 4 il T ob 21. uri ■v- i* ■ - t 'ÜZh Pomlad na Bukovici v soncu Agility je dokaj nova kinološka disciplina, po množičnosti je med kinološkimi disciplinami vodilna. Temelji na navezanosti in zaupanju med psom in vodnikom pri premagovanju ovir v parkur-ju, ponazarja spretnost, gibčnost in delavnost. Tekmovanja imajo vedno več navdušencev - tekmovalcev in gledalcev. So namreč prikaz sproščenosti, igrivosti in povezanosti med človekom in psom, vse troje podkrepljeno z znanjem in poslušnostjo psa. Tekmo na Ložnici pri Žalcu, ki je potekala ves dan, si je ogledalo kakih petsto ljubiteljev tega športa in je bila do sedaj v Sloveniji po številu tekmovalcev in psov rekordna. Med domačini so nastopili tudi trije tekmovalni pari. Milan Koren je s psom Šonom oglarskim v kategoriji medium pri veteranih osvojil tretje mesto, Liljana Jančič in Irena Kores pa s svojimi štirinožci nista imeli sreče; bili so diskvalificirani. T. Tavčar Rekordna udeležba Člani KD Pluton od leve proti desni: Irena Kores, Milan Koren in Liljana Jančič s svojimi štirinožci. Kinološko društvo Pluton iz Žalca je na svojem vadišču na Ložnici pri Žalcu v soboto, 17. maja pripravilo drugo tekmo Eukanuba pokala v agilityju z mednarodno udeležbo. Nastopilo je kar 185 tekmovalcev z 210 psi iz Italije, Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Nastop Moškega pevskega zbora Ponikva na letošnji 18. prireditvi Pesem v maju Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu je v soboto, 17. maja, organiziralo že 18. prireditev Pesem v maju. Scenarij prireditve je bil v rokah Tatjane Jezernik, ki je dogajanje na odru tudi povezovala in bogatila s humorjem. Po prijetnih uvodnih besedah in njenem razmišljanju o kulturi, kulturnem dialogu, ki je prava pot za razvijanje dobrih medsebojnih odnosov, o življenju, ki je kratko, a toliko bolj lepo, če je izpolnjeno z nasmehom in dobro voljo, je na odru najprej zadonela pesem Dober večer, bog daj cerkvenega pevskega zbora domače župnije z zborovodkinjo Klementino Tominšek. Kasneje so se s svojimi pesmimi predstavili še vokalna skupina Smo, kar smo iz Črne na Koroškem, ki jo vodi Cecilija Pilk, oktet Zavodnje pod umetniškim vodstvom Jožeta Grabnerja, MePZ A Cappella iz Petrovč z umetniškim vodjem Blažem Rojkom in domači MPZ Ponikva, ki ga vodi umetniški vodja Janez Kolarič. Zbor letos praznuje uradno 30 let delovanja, čeprav njegovi začetki segajo še mnogo dlje. Svojo obletnico bodo praznovali v decembru in tako zaokrožili tri desetletja prepevanja. Letošnja prireditev Pomlad na Bukovici je minila v sončnem vremenu. Najbolj vztrajni pohodniki so se na Bukovico odpravili peš izpred pisarne Planinskega društva Žalec v Aškerčevi ulici. Progam v počastitev dneva upora proti okupatorju in 60-letnice ustanovitve Planinske zveze Slovenije se je začel ob 11. uri. Program sta pripravila Breda Šip in Vili Kotnik s sodelavci. Slavnostni govornik je bil župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je govoril o preteklem in današnjem času. Med govorom žalskega župana Lojzeta Posedela Planinci iz Žalca in Galicije, so dobili priznanja, tovariško ki so prehodili Andraško in Vinskogorsko planinsko pot, srečanje pa so nadaljevali ves popoldan. T. T. Pesem v maju Prireditev Pesem v maju je lepo izzvenela, čeprav je škoda, da dvorana ni bila polna. Veselo je bilo tudi po prireditvi, ki je potrdila ljubezen do petja in medsebojno povezanost pevk in pevcev. D. Naraglav Balinarji tekmujejo Pred časom so pri Društvu upokojencev Polzela ustanovili sekcijo balinarjev z imenom Baline, ki jo vodi Karli Korber. Pred kratkim pa so se vključili v balinarsko tekmovanje savinjsko-šaleške balinarske lige. Na prvi tekmi, ki so jo polzelski balinarji odigrali na domačem balinarskem igrišču v Športnem parku na Polzeli, so s 3 : 0 premagali ekipo iz Vinske Gore. Polzelski balinarji si želijo v svoje vrste pritegniti še več ljubiteljev balinanja. Pridružite se jim lahko vsako sredo od 17. ure dalje na igrišču v Športnem parku na Polzeli.T. T. Začetek z blagoslovom Motoristični klub Blissful je tudi letošnjo motoristično sezono uradno začel z blagoslovom motorjev in voznikov. Blagoslova v preboldskem Gaju se je klub slabemu vremenu udeležilo prek 100 motoristov iz njihovega in drugih klubov Slovenije, pa tudi skupina iz Nemčije. Motorje - vsakega posebej - je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc. Prireditev se je nadaljevala s panoramsko vožnjo po stranskih poteh iz Prebolda proti Sv. Lovrencu, Šeščam, Matkam in nazaj po cesti skozi gornji Prebold v Gaj. Čeprav je bila vožnja zaradi slabega vremena kratka, so motoriste povsod z zanimanjem pozdravljali. Kot je povedal predsednik MK Blissful Dušan Gradišnik, je namen krožne vožnje, da se kot domači klub predstavijo domačemu kraju in da ostalim motoristom razkažejo bližnjo okolico Prebolda. Po prihodu v kamp Gaj so priredili slovesnost s podelitvijo plakete županu Vinku Debelaku, s katero so se mu zahvalili za razumevanje in pomoč. Na slovesnosti pa so podelili tudi prstane kluba novim članom in s tem zaključili uradni del prireditve. Ta se je nadaljevala z zabavnim programom in druženjem motoristov. Posebne pozornosti so bili deležni motoristi iz Nemčije iz motokluba Shake hands, ki so prepotovali kar 700 km, da so prišli na njihovo prireditev. Preboldčani jim bodo obisk v prihodnosti vrnili in tako spletli še tesnejše vezi med kluboma. D. N. Z. - ' '- JNi Da bi blagoslov držal tudi na cesti 5. pohod na Goro Klub socialnih demokratov Žalec je ob dnevu Evrope pripravil peti pohod na Goro ali Šentjungert, kot pravijo domačini. Kakih sto pohodnikov, med njimi je bilo tudi nekaj žalskih svetnikov, se je zbralo pri podružnični osnovni šoli Trje in po dobrodošlici, ki sta jim jo izrekla predsednik območnega odbora socialnih demokratov Žalec Roman Virant in planinski vodnik PD Galicija Ivan Podpečan, so v sončnem dopoldnevu krenili proti Gori ter po slabih dveh urah prišli na cilj. Tu so se okrepčali in si marsikaj povedali. T. T. Utrinek z začetka pohoda pri šoli Trje Žalska noč mladih sobota, 28. junija, ob 19.00 Študentski klub Žalec Pod okriljem Študentskega kluba Žalec bo zadnjo junijsko soboto potekala Žalska noč mladih. Letos v Žalec prihajata dve izmed najpopularnejših slovenskih rock skupin, DAN D ter vsem dobro znana skupina BIG FOOT MAMA. Večer bo popestrila tudi lani ponovno združena najuspešnejša slovenska metal skupina INTERCEPTOR, ki ima svoje korenine prav v Žalcu, ter tradicionalno ena izmed najobetavnejših domačih skupin v širši regiji, APERION. Za ljubitelje elektronske glasbe bodo pripravili tudi oder s house in techno glasbo (Radio Fantasy). Za ogled prireditve bodo na voljo karte po 5 EUR v predprodaji in 7 EUR na dan prireditve (od 21. ure dalje). Predprodajna mesta: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Študentski servis Maribor, Mestni trg 7, Žalec, Vodnikova ul. 11 in Koceno-va ulica 2, Celje in Študentski servis Maribor, Trg mladosti 6. T ) '/ * OBČINA ŽALEC Nedelja, 1. junij, ob 6. uri izlet na Matkov Škaf; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 1. junij, ob 8. uri 14. GALIŠKI DNEVI, 20. jubilejni pohod po obronkih KS Galicija; zbirno mesto pri POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 5728 402). Nedelja, 1. junij, ob 9. uri Razpnimo jadra, Vsi na Hom, na lasten pogon - start pohodnikov ob 9. uri, - start kolesarjev ob 9.30. uri, - startno mesto pred OŠ Griže (za pohodnike: Jože Jančič, 041 200 196, za kolesarje: Branko Stropnik, 041 220 525). Nedelja, 1. junij, ob 10. uri lepa nedelja: spominska maša za rodbino Beck in predstavitev ureditve grobnice BECK s kulturnim programom in srečanjem krajanov; Sv. Jedert v Gotovljah (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Nedelja, 1. junij, ob 11. uri spominska slovesnost ob 65. obletnici poboja talcev pri spomeniku pred Gozdnikom (Združenje borcev za vrednote NOB Žalec). Torek, 3. junij, med 18. in 22. uro liga malega nogometa Gotovlje; igrišče Gotovlje (ŠRD Gotovlje, 040 439 592). Sreda, 4. junij, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. Slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 5. junij, ob 17. uri ogled biserov Žalca; zbirno mesto pred Hotelom Žalec (TD Žalec, 031 220 650). Petek 6. junij, ob 17. uri dobrodelna nogometn arevija; Športni center Žalec (ZKŠT ŽALEC, 03 712 12 67) Petek, 6. junij, ob 21. uri Savinovi večeri: STRUNE POD ZVEZDAMI, komorna zasedba Stringulus; atrij Savinove hiše; vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 7. junij, ob 6. uri pohod na Kozji vrh - Jezersko; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (PD Zabukovica, 031 728 529). Sobota, 7. junij, ob 7. uri kolesarski izlet v Logarsko dolino; start pred Hotelom Žalec (Kolesarski klub Žalec, 041 220 525). Sobota, 7. junij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče vasi Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 7. junij, med 8. in 12. uro bolšji sejem; Mestna tržnica v Žalcu (040 290 040). Sobota, 7. junij, ob 10. uri dan slovenskih planincev; Bukovica (PD Žalec, 041 705 738). Sobota, 7. junij, med 10. in 23. uro Razpnimo jadra, Euro nogometni dan - nogometni turnir na travi - letnik 1995 in mlajši (ob 10. uri), - nogometni turnir na travi - letnik 1993 in mlajši (ob 10. uri), - ženski nogometni turnir v bandi (ob 12. uri), - veteranska nogometna tekma: NK ŽALEC : KLADI VAR CELJE (ob 16. uri), - moški večerni nogometni turnir v bandi (ob 18. uri), - zadeni pravi okvirček in druge zabavne nog. igre (od 10. ure naprej), - nogomet na velikem platnu; Športni center Žalec (Stanko Plantak, 041 654 007). Sobota, 7. junij, 14. uri 14. GALIŠKI DNEVI - turnir v namiznem tenisu; telovadnica POŠ Trje (KD Galicija, 041 951 636). Sobota, 7. junij, ob 19.30. uri letni koncert MePZ A Cappella Petrovče; Hmeljarski dom KZ Petrovče KD Petrovče (Jana Naglič, 570 76 08). Nedelja, 8. junij, ob 9. uri 14. GALIŠKI DNEVI - turnir v malem nogometu med zaselki za pokal KS Galicije; igrišče v Zavrhu (ŠD Hofrein, 041 401 062). Nedelja, 8. junij ob lO.uri Razpnimo jadra, Nam se rola - hitrostno spretnostno rolanje - za vse, - inline hokej turnir - za OŠ, SŠ in ostale, - preizkusi se v rolanju - poligon za vse, - mini šola rolanja - za začetnike. Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Torek, 10. junij, ob 16. uri sprejem za odličnjake; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 10. junij, med 18. in 22. uro liga malega nogometa Gotovlje; igrišče Gotovlje (ŠRD Gotovlje, 040 439 592). Sreda 11. junij, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek 12. junij, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Manje Vadla; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 349). NAPOVEDNIK maj 2008 Petek, 13. junij, ob 16. uri ACS - hoja za življenje preživele z rakom; Športni center Žalec (Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, 040 760 849). Petek, 13. junij, ob 19. uri odprtje razstave Karla Zeliča ob njegovi 90-letnici; Dom Svobode Griže (KUD Svoboda Griže, Martin Goršek, 041 663 202). Petek, 13. junij, ob 19.30 14. GALIŠKI DNEVI - predavanje ateroskleroza, epidemija sodobnega sveta, - predstavitev vin, sirov in kulinaričnih dobrot kmečkih žena; Dom krajanov Galicija (KO RK Galicija, 031 481 373). Petek 13. junij, ob 21. uri Savinovi večeri: SONGI ZA DVA GROŠA, Grobler in Šimat; atrij Savinove hiše vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 14. junij, med 9. in 12 uro kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, DPŽ Občine Žalec, 031 337 097). Sobota, 14. junij, med 9.30 in 14. uro Razpnimo jadra 2008,3,2,1 CILJ; zaključna prireditev akcije Razpnimo jadra s podelitvijo zasluženih nagrad in žrebanjem posebnih nagrad udeležencem (kolesa); Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564,031 639 324, 031 631 342). Sobota, 14. junij, od 11. ure dalje 4. tekmovanje v kuhanju golaža; kmetija Tratnik Pongrac (TD Griže, 031 337 097). Sobota, 14. junij, ob 17. uri 14. GALIŠKI DNEVI - slavnostni prevzem nove cisterne, - vrtna veselica, ans. Navihanke in ans. Franca Miheliča; igrišče v Zavrhu (PGD Zavrh, 041 745 558). Sobota, 14. junij, ob 20. uri ČAJ ZA DVE, komedija Toneta Partljiča; igrata O. Markovič in J. Ocvirk; Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Žalec, J. Ocvirk, 040 581 007). Nedelja, 15. junij, ob 6. uri planinski pohod Zelenica - Roblekov dom; zbor planincev pri Kili Liboje (PD Liboje, 714 04 53). Nedelja, 15. junij, ob 8.30 14. GALIŠKI DNEVI, turnir v tenisu; POŠ Trje (Tenis klub Trje 2000,041 838 242). Nedelja, 15. junij, ob 9. uri lovsko strelsko tekmovanje za predhodni pokal KS Gotovlje; Lovski dom Rinka (Lovska družina Žalec, 051 873 400). Nedelja, 15. junij, ob 10. uri kolesarski izlet na Celjsko kočo; start z igrišča v Gotovljah (ŠRD Gotovlje, 040 439 592). Nedelja, 15. junij, ob 16. uri srečanje ansamblov in ljudskih godcev; Hmeljarski dom, KZ Petrovče KD Petrovče (Jana Naglič, 570 76 08). Ponedeljek, 16. junij, ob 18. uri zaključna prireditev tretješolcev I. osnovne šole Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22) Torek, 17. junij, med 18. in 22. uro liga malega nogometa Gotovlje; igrišče Gotovlje (ŠRD Gotovlje, 040 439 592). Sreda, 18. junij, ob 17. uri PET PEDI, zaključek plesnih delavnic; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710-04 34). Sreda, 18. junij, ob 17. uri Rimski mozaik našega časa: delavnica izdelave aranžmajev rimskega obdobja; pred Rimsko nekropolo (v primeru slabega vremena je prireditev v Hmeljarskem domu KZ Šempeter), (TD Šempeter, 700 20 56). Četrtek, 19. junij, ob 20. uri Rimski mozaik našega časa: Oda knjigi; Rimska nekropola (v primeru slabega vremena bo prireditev v Hmeljarskem domu KZ Šempeter), (OŠ Šempeter, 703 20 50). Petek, 20. junij, ob 20. uri zlati jubilej KUD Grifon Šempeter; Rimska nekropola (v primeru slabega vremena v dvorani KZ Šempeter), (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816). Petek, 20. junij, ob 21. uri Savinovi večeri: KLIČEM TE, skupina Dominik; atrij Savinove hiše, vstopnina 5€ (od tega 3 € konzumacije), (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. junij, ob 6. uri dvodnevni izlet na Grossglockner; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (PD Zabukovica, 031 533 412). Sobota, 21. junij, ob 6. uri SPP 1: Krn (dvodnevni izlet); odhod izpred POŠ Trje, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (PD Galicija, 031 391 319). Sobota, 21. junij, ob 8. uri turnir KS Gotovlje v nogometu, košarki in odbojki; igrišče v Gotovljah (ŠRD Gotovlje, 040 439 592). Sobota, 21. junij, ob 9. uri 14. GALIŠKI DNEVI - razstava ročnih del krožka ročnih del, - razstava Suzane Švent ter razstava rož Darinke Felicijan; POŠ Trje (DU V. Pirešica-Galicija, 03 572 80 88). Sobota, 21. junij, od 10. ure dalje »Vidno nam odpira pogled v nevidno«; celodnevna prireditev ob »Kresnici« ob ribniku Vrbje TD Vrbje (Majda Jurač, 041 507 546). Sobota, 21. junij, ob 15. uri 14. GALIŠKI DNEVI, srečanje abrahamovcev; igrišče POŠ Trje (Ivo Gjuras, 041 793 107). Sobota, 21. junij, 16. uri 14. GALIŠKI DNEVI, gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Galicija; poligon pri trgovini Košarica (PGD V. Pirešica, 041 783 113). Sobota 21. junij, ob 17. uri tekmovanje s starimi brizgalnimi; hipodrom Gotovlje (PGD Gotovlje, 041 783 135). Sobota, 21. junij, ob 20. uri 14. GALIŠKI DNEVI, vrtna veselica (pod šotorom) z ansamblom Toneta Rusa in Nušo Derenda; igrišče Velika Pirešica (PGD V. Pirešica, 041 783 113). Sobota, 21. junij, ob 20. uri veselica pod stoletnimi lipami; središče vasi Gotovlje (KS Gotovlje, 031 749 093). Sobota, 21. junij, ob 21. uri Kresnični večer; prireditev ob začetku poletja in druženje ob dnevu državnosti; dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. junij, ob 21. uri premiera igre: Med knapi oz. Jakec se ženi; letno gledališče Limberk (v primeru slabega vremena bo prireditev v domu Svobode Griže), KUD Svoboda Griže (Martin Goršek, 041 663 202). Sobota, 21. junij, ob 24. uri 14. GALIŠKI DNEVI, velik tradicionalni ognjemet; igrišče Velika Pirešica (PGD V. Pirešica, 041 783 113). Nedelja, 22. junij, ob 6. uri izlet na Martuljkove slapove; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Nedelja 22. junij, ob 8. uri turnir KS Gotovlje v nogometu, košarki in odbojki; igrišče v Gotovljah (ŠRD Gotovlje, 040 439 592). Nedelja, 22. junij, ob 10. uri 14. GALIŠKI DNEVI, košarka v trojkah; Galicija (ŠD Hofrein, 041 401 062). Nedelja, 22. junij, ob 17. uri 14. GALIŠKI DNEVI, streljanje z zračno puško; Turistična kmetija Lešnik Hramše (ŠD Hofrein, 041 401 062). Torek, 24. junij, med 18. in 22. uro liga malega nogometa Gotovlje; igrišče Gotovlje (ŠRD Gotovlje, 040 439 592). Torek, 24. junij, ob 18.30 uri 14. GALIŠKI DNEVI, tek na Goro; štart na parkirišču POŠ Trje (ŠD Hofrein, 041 266 175). Torek, 24. junij, ob 20. uri 14. GALIŠKI DNEVI, kresna noč na Gori; iskanje kresnih zakladov s tradicionalnim ognjemetom; Šentjungert (PD Galicija, 031 864 826). Sreda, 25. junij, ob 10. uri pohod po stezicah KS Gotovlje; zbor pred POŠ Gotovlje (Društvo upokojence Gotovlje, 041 685 662). Četrtek, 26. junij ob 18. uri ekipni hitropotezni turnir ob 60-letnici ŠD Savinjčan Šempeter; dvorana Elektra pri Sipu (ŠD Savinjčan Šempeter). Petek, 27. junij, ob 21. uri Savinovi večeri: VOKALNI VEČER; vokalna skupina Cantemus; atrij Savinove hiše vstopnina 5 € (od tega 3 € konzumacije) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 28. junij, ob 8. uri po poteh KS Šempeter; zbor pohodnikov na Petrovem trgu v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 28. junij, ob 19.uri Žalska noč mladih. Big foot mama, Dan D, elektronski oder; Športni center Žalec (ŠKŽ, Boris Kenda, 040 167 173). (KUD Svoboda Griže, 041 663 202). Nedelja, 29. junij, ob 8. uri kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini; start pri Hotelu Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 7. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; center Prebolda (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 7. junij, ob 16. uri tekmovanje s starimi brizgalnami; igrišče Kaplja vas; PGD Kaplja vas (Franc Grenko, 041 793 803). Sobota, 7. junij, 4. gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal Pekarne Peternel; dvorišče PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka; PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka (Darko Kranjec, 041 783 .193). Sobota, 7. junij, ob 14.30 spust po Savinji; Šešče; KO Šešče in KPD Šešče (Silvo Ramšak, 031 652 073). Nedelja, 8. junij, ob 18. uri letni koncert moškega pevskega zbora Svoboda Prebold; Dvorana Prebold; MPZ Svoboda Prebold (Drago Natek, 570 16 67). Ponedeljek, 9. junij, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Janka Kende iz Bovca (ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja); Garni šport hotel Prebold; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 13. junij, ob 15. uri medobčinsko srečanje upokojencev v športnih disciplinah; Gaj Prebold; Društvo upokojencev Prebold (DU Prebold, 572 3 1 10). Sobota, 14. junij, ob 9. uri dnevi medu s prikazom točenja; čebelnjak pri Aninem domu v Preboldu; Čebelarsko društvo Prebold (Tomaž Škorjanc, 041 727 386). Sobota, 14. junij, ob 8. uri tekmovanje mladine GZ Prebold; Športni park Latkova vas; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sobota, 14. junij, ob 6. uri Matajur, vodi Mitja Četina; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 15. junij, ob 8. uri tekmovanje članov in veteranov GZ Prebold; Športni park Latkova vas; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Petek, 20. junij, ob 16. uri športne igre na športnem igrišču v Marija Reki; Športno igrišče Marija Reka; Športno društvo Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063). Petek, 20. junij, ob 16. uri zaključna prireditev ob koncu šolskega leta; OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 21. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; (Občina Prebold, 703 64 00). jobota, 21. junij, ob 7. uri ribiško tekmovanje za prehodni pokal občine Prebold; veliki ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 21. junij, ob 20. uri koncert zbora SOCIETAS CANTICA iz Vranov na Slovaškem; Župnijska cerkev sv. Pavel Prebold; Župnija sv. Pavel Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Sobota, 21. junij, POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO - ob 9. uri kolesarski vzpon; Marija Reka; ŠD Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063); - ob 17. uri 12. srečanje ljudskih pevcev in godcev POJEMO IN GODEMO v okviru področnega srečanja OIJSKD Žalec; šotor pred Planinskim domom v Marija Reki; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712); - ob 19. uri predizbor harmonikarjev za 28. Zlato harmoniko Ljubečne; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Nedelja, 22. junij POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO - 10.30 12. srečanje šolarjev in učiteljev marijareške šole, sveta maša; šotor pred Planinskim domom v Marija Reki; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712); - ob 16. uri 6. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline; šotor pred Planinskim domom v Marija Reki; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Torek, 24. junij, ob 19. uri sv. maša za domovino, po maši blagoslov župnijskega parka in kulturni program; Župnijska cerkev sv. Pavel Prebold; Župnija sv. Pavel Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Petek, 27. junij, ob 19.30 slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo priznanj; Dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 28. junij, ob 9. uri turnir v malem nogometu mladih do 15 let; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Niko Vihar, 041 783 378). Ponedeljek, 30. junij, ob 21. uri pozdravni koncert Harmonikarskega orkestra in kvarteta GŠ Risto Savin Žalec ob začetku Mednarodne poletne šole harmonike; Dom II. Slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Nedelja, 1. junij, Tončev pohod v Marija Reko; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 1. junij, ob 9. uri gasilsko tekmovanje za pokal Boruta Lebra; Športni center Matke; PGD Matke (Marko Veber, 031 380 432). Sobota, 28. junij, ob 19. uri dobrodelni koncert narodno-zabavnih ansamblov; Letno gledališče Limberk (v primeru slabega vremena v Domu Svobode Griže), Ponedeljek, 30. junija do četrtka, 3. julija oratorij za šoloobvezne otroke; Prebold; Župnija sv. Pavel Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Četrtek, 12. junij, ob 17. uri športne igre na Veseličnem prostoru v Braslovčah; DPM Braslovče (Blanka Nerad). OBČINA POLZELA Četrtek, 29. maj, ob 20. uri potopisno predavanje Island Peak in bazni tabor pod Mt. Everestom; Kulturni dom Polzela, KUD Polzela; (Radio Tempo, 700 08 10). Petek, 6., do sobote, 7. junija ob 11. uri pohod na Grossglockner, zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Petek, 6., do sobote, 7. junija ob 11. uri planinski izlet Veliki Klek - tuja gorstva; zbirališče športno igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 7. junij, ob 18. uri 9. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008; Športno igrišče Andraž (Anton Jlrunšek, 041 783 738). Sobota, 7. junij, ob 6. uri pohod po delu hrvaškega Zagorja; zbirališče pred občinsko stavbo na Polzeli (Erna Drofenik, 572 01 20). Nedelja, 8. junij, ob 10.30 sveto obhajilo; Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 041 773 222). Nedelja, 8. junij, ob 9. uri kolesarjenje po kolesarski poti številka 10; start na parkirišču pred občinsko stavbo (Alenka Žnidar, 703 32 20). Sobota, 14. junij, ob 7. uri pohod na Veliko Planino; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 14. junij, ob 9. uri piknik za upokojence; Cokan - Studenci (Jože Krk, 041 669 518). Sobota, 14. junij, ob 18. uri 10. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sreda, 18. junij, ob 16. uri; 121. lunohod v Ptuju; zbirališče pred občinsko stavbo na Polzeli; (Erna Drofenik, 572 01 20, Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 21. junij, ob 14. uri športna in družabna srečanja ob 30-letnici Športnega društva Andraž; športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Petek, 23. junij, ob 19. uri 22. nočni pohod ob kresni noči na Goro Oljko; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183). Petek, 23. junij, ob 21. uri O kresni noči na Goro Oljko; zbirališče na športnem igrišču Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Torek, 24. junij, ob 20. uri srečanje občanov ob dnevu državnosti; športno igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734, Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 28. junij, Malteški pozdrav poletju - ob 17. uri srednjeveško dogajanje - ob 19. uri koncert srednjeveške glasbe; park Šenek (Alenka Žnidar, 703 32 20). Sobota, 28. junij, ob 7. uri pohod v neznano; zbirališče pred občinsko stavbo na Polzeli (Julijana Klemen, 031 756 103). Sobota, 28. junij, ob 18. uri 11. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008; športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 29. junij, ob 8. uri izlet s kolesi; zbirališča športno igrišča Andraž (Franjo Jelen, 041 783 733). Petek, 13. junij, ob 18. uri 7. kolo občinske lige v malem nogometu na igrišču Letuš; Športno društvo Savinja Letuš (Sandi Dobnik, 051 355 653). Sobota, 14. junij, ob 18. uri tradicionalni »grajski bicikl« in medgeneracijski tek za ženske; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938). Nedelja, 15. junij pohod na Mirno goro (1048 m); Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Nedelja, 15. junij, razstava pod naslovom »Arhitektura gradu Žovnek« na gradu Žovnek; Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek (Franc Kralj, 570 90 58). Petek, 20. junij, ob 18. uri 8. kolo občinske lige v malem nogometu na igrišču Letuš; Športno društvo Savinja Letuš (Sandi Dobnik, 051 355 653). Petek, 20. junij, ob 17. uri podelitev priznanj učencem POŠ Gomilsko z najboljšo risbico in spis na temo letni časi v POŠ Gomilsko; Turistično društvu Gomilsko (Božena Kosu, 041 602 464). Sobota, 21. junij, ob 9. uri teden športa na Gomilskem - tenis turnir; Športno društvo Gomilsko (Marjan Laznik, 051 667 436). Nedelja, 22. junij pohod na Sinji vrh (1002 m); Planinsko društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Ponedeljek, torek, 23. in 24. junij teden športa na Gomilskem - turnir v malem nogometu na igrišču v Šmatevžu; Športno društvo Gomilsko (Beno Ravnak, 041 649 549). Torek, 24. junij, ob 17. uri osrednja proslava ob dnevu državnosti v športni dvorani Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Sreda, 25. junij, tadicionalni pohod po puntarski poti; Turistično društvo Gomilsko in Občina Tabor (Božena Kosu). Sreda, 25. junij, ob 9. uri tradicionalno lovsko strelsko tekmovanje na Strelišču Baštunovec pri Žovneku (Braslovče) (Dušan Uranejk). Sreda, 25. junij, ob 18. uri teden športa na Gomilskem - turnir v taroku v Športnem centru (ŠC) Šmatevž; Športno društvo Gomilsko (Toni Ramšak). Četrtek, 26. junij, ob 18. uri pravljična ura v prostorih Knjižnice Braslovče (izjemoma v Četrtek); Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen). Četrtek, 26. junij, ob 18. uri teden športa na Gomilskem - turnir v šahu v ŠC Šmatevž; Športno društvo Gomilsko (Matjaž Sajovic, 031 701 833). Petek, 27. junij, ob 18. uri 9. kolo občinske lige v malem nogometu na igrišču Letuš; Športno društvo Savinja Letuš (Sandi Dobnik, 051 355 653). Sobota, 28. junij teden športa na Gomilskem - turnir v odbojki za moške v ŠC Šmatevž; Športno društvo Gomilsko (Miha Štrajhar, 051 318 018). Sobota, 28. junij teden športa na Gomilskem - turnir v odbojki za ženske v ŠC Šmatevž; Športno društvo Gomilsko (Špela Štrajhar, 031 661 070). Sobota, 28. junij teden športa na Gomilskem - turnir v namiznem tenisu za moške v Domu krajanov Gomilsko; Športno društvo Gomilsko (Dejan Fridrih, 031 501 241). Sobota, 28. junij teden športa na Gomilskem - turnir v nogometu na nogometnem igrišču Gmajna; Športno društvo Gomilsko (Aleš Blatnik, 031 519 836). Sobota, 28. junij teden športa na Gomilskem - kolesarjenje po občini Braslovče; Športno društvo Gomilsko (Božena Kosu, 041 602 464). Sobota, 28. junij zaključek tedna športa na Gomilskem z zabavno prireditvijo in skupino »A je to«; Športno društvo Gomilsko (Miha Pristalič). Četrtek, 29. maj, ob 17. uri ustvarjalna delavnica v prostorih DPM Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad). Petek, 6. junij, ob 18. uri 6. kolo občinske lige v malem nogometu na igrišču Letuš; Športno društvo Savinja Letuš (Sandi Dobnik, 051 355 653). Sobota, 7. junij 19. nočni pohod na Bezovec (857 m); Planinsko društvo Braslovče (Maja, 031 340 988). OBČINA TABOR Četrtek, 5. junij, ob 18. uri zaključna EKO prireditev z dvigom zastave; Dom krajanov Tabor (POŠ Tabor, 703 21 80). Sreda, 25. junij, ob 10. uri kulturni program v počastitev dneva državnosti; pohod po Puntarski poti do Mežnarjeve domačije - odhod ob 9. uri izpred KZ Tabor (Turistično društvo Tabor in Planinsko društvo Tabor, 041 689 387). V Braslovčah nastopilo 435 pevcev Bralna značka za odrasle uspela Med nastopom moškega pevskega zbora Gotovlje, ki ga vodi Zdenka Markovič. S podelitve priznanj Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec je v sodelovanju s Prosvetnim društvom Braslovče in s finančno podporo vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline 10. maja v športni dvorani v Braslovčah pripravil območno revijo odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin. Na dveh koncertih je nastopilo 21 zborov in vokalnih skupin s 435 pevkami in pevci. Zbrane pevce, zborovodje, druge goste in obiskovalce sta pozdravila tudi podžupan Občine Braslovče Rudi Sedovšek in predsednik odbora za vokalno glasbo pri Območni izpostavi Javnega sklada Matjaž Kač, ki sta izrazila veselje in zadovoljstvo, da na reviji sodeluje tolikšno število zborov in pevcev. Revijo je strokovno spremljala Bernarda Kink. T. Tavčar V Trubarjevem letu, natanko mesec in dan pred petstotim rojstnim dnem človeka, ki nam je natisnil slovenske besede in nas poimenoval lubi Slovenci, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili zaključno slovesnost prvega projekta Savinjčani beremo. Več kot 60 bralcev je prebralo vsaj pet knjig s priporočilnega seznama in tako izpolnilo pogoj za udeležbo na zaključni prireditvi. V programu, ki ga je povezovala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, je nastopila prekmurska ciganska glasbena skupina Halgato, ki je navdušila s panonskim sentimentom. Gost večera je bil pisatelj, pesnik, književnik Feri Lainšček. Tudi njegova pesniška zbirka Ne bodi kot drugi je bila uvrščena na priporočilni seznam in rdeča nit zaključne prireditve ter mnogim bralcem najbolj všečna. V pogovoru, ki ga je usmerjala voditeljica projekta Irena Štusej, je Feri Lainšček razkril nekaj misli, ki nam ga pomagajo še bolje spoznati, podoživeti junake njegovih del in se dotakniti njihovih usod. Polna dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec je bila dokaz, da je projekt Savinjčani beremo na dobri poti in da je bil izbor gostov za zaključno prireditev primerna nagrada vsem sodelujočim. Ko so v žalski knjižnici jeseni pričeli s projektom bralne značke za odrasle, so upali in si želeli, da bo projekt bralcem všeč. Da ga bodo sprejeli in brali knjige, ki jih ponujajo. Odziv je presegel vsa pričakovanja. Nič niso obljubili, nič posebnega ponudili: le seznam dvanajstih zelo različnih knjig. Več kot sto bralcev se je odločilo, da bo bralo priporočene knjige. Kar 60 jih je oddalo obsežno pisno poročilo o prebranem. Nekatere knjige so bile bralcem bolj všeč, druge malo manj. Kolikor različnih bralcev, toliko različnih mnenj. In to je še dokaz več, da v knjižnici resnično povezujejo različnosti. Res je, da so Savinjčani brali že pred omenjenim projektom, vendar so se tokrat družili vsi, ki imajo radi knjigo in pisano besedo, ki jih zanima drugačnost, a so vendar radi povezani. T. Tavčar Likovni svet v malem Mladi ustvarjalci z mentorico ob ogledu razstave Prvo srečanje likovnih ustvarjalcev Med ustvarjanjem V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 27. maja na ogled razstava del učencev osmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na odprtju Že več kot poldrugo desetletje odmeva pesem mešanega pevskega zbora Oljka, ki ga od ustanovitve uspešno vodi Marko Slokar. Za svoje uspešno delovanje je zbor prejel najvišje občinsko priznanje, to je grb Občine Polzela. V preteklem letu so svoje delovanje razširili preko meja, in jo je predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik Sam koncept razstave, ki so jo postavile mentorice likovne vzgoje, je jasen in pregleden. sicer z gostovanjem pri Kulturnem društvu Lipa v Dubrovniku. Letni koncert je potrdil, da so se pevke in pevci mešanega pevskega zbora Oljka sposobni spoprijeti z zahtevnejšim programom pesmi svetovnih skladateljev, kljub temu da so v pretekli in tudi v tej sezoni sodelovali z gledališko skupino pri izvedbi komedije Na njej je kar 153 raznovrstnih likovnih del od portretov, tihožitij, žanrskega slikarstva pa vse do zavestnega spogledovanja z izročilom tradicije umetne obrti na Slovenskem. Razstava tako predstavlja svojevrstno galerijo oziroma kar likovni svet v malem. Zastopane so štiri pomembne zvrsti likovne umetnosti, poleg arhitekture še slikarstvo, kiparstvo in umetna obrt. V kulturnem programu je sodelovala skupina Pedenjped iz I. OŠ Žalec pod vodstvom Anje Zakonjšek. Preden je žalski župan Lojze Posedel odprl razstavo, je mentoricam in učencem podelil priznanja. T. Tavčar Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Kot gost večera je nastopil mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, ki ga že vrsto let uspešno vodi zborovodkinja Mija Novak. Zbor je zlasti v zadnjih letih vsestransko oživel in dosegel visoko strokovno raven. Skorajda ni prireditve v občini, na kateri mladinski zbor ne bi sodeloval. Tudi tokrat so pevci mladinskega pevskega zbora s svojimi mladimi glasovi požlahtnili koncert. Zadnja leta je sodelovanje med mešanim zborom Oljka in mladinskim zborom osnovne šole dobilo nove razsežnosti. V sklopu letošnjega šolskega kulturnega dne so pomagali pripraviti pevsko delavnico za učence zadnje triade pod naslovom »Pojemo ljudske pesmi«. S tem želijo zborovsko petje čim bolj približati mladim, da bi se ohranilo bogato izročilo slovenskih ljudskih in umetnih pesmi in prenesla pevska tradicija na mlajše rodove. T. T. Na II. osnovni šoli Žalec je potekalo I. srečanje likovnih ustvarjalcev šol s prilagojenim programom Slovenije. Srečanja se je udeležilo 25 šol, od tega 50 mladih likovnih ustvarjalcev s 25 mentorji. Ustvarjanje je potekalo v dveh tematskih sklopih, in sicer likovno izražanje po literarni predlogi (Kdo je napravil Vid-ku srajčico) in po opazovanju v naravi (znamenitosti mesta Žalec). Kulturni program so v prostorih Glasbene šole Risto Savin Žalec pripravili učenci II. OŠ Žalec, konec srečanja pa sta popestrila učitelja tolkal glasbene šole. Ustvarjanje po literarni predlogi je potekalo na II. osnovni šoli Žalec, ustvarjanje v naravi pa ob različnih znameni- Mešani pevski zbor Kulturnega društva Andraž nad Polzelo je v dvorani Zadružnega doma v Andražu pripravil koncert ob 20-letnici tostih mesta. Po končanem delu so se mladi ustvarjalci udeležili izleta in spoznali širšo okolico mesta ter njegove značilnosti. V tem času je ocenjevalna komisija izbrala po tri najboljša likovna dela. Prireditev se je končala svojega delovanja. V goste so povabili otroški pevski zbor Podružnične osnovne šole Andraž, andraški oktet in vaške godce. Za vezni tekst s podelitvijo nagrad in priznanj ter razdelitvijo biltenov. Pred slovesom so prijetno poklepetali ob zasluženem kosilu. Slovesnost je bila posvečena 30-letnici učno-vzgojnega dela v prostorih II. OŠ Žalec. T. T. in skeč so poskrbeli člani domače dramske skupine. Zbor šteje 20 pevk in pevcev, pevci pa imajo radi nove izzive in se ne ustrašijo niti najzahtevnejših partitur. Kljub trdemu delo je še vedno na prvem mestu veselje do petja in druženje s prijatelji. Nastopajo na koncertih, revijah in drugih priložnostnih prireditvah. Zadnjih 12 let zbor uspešno vodil Katarina Pustinek Rakar. Vodja območnega Javnega sklada za kulturne dejavnosti Žalec Marko Repnik je ob tej priložnosti desetim pevcem podelil srebrne in bronaste Gallusove značke. T. Tavčar torek, 3.6.2008, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Blaža Podpečana Tedi ni blo tek ko dons: folklorne pripovedi iz Spodnje Savinjske doline, sodelujejo Pevke treh vasi četrtek, 5.6.2008, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec odprtje razstave raziskovalnih nalog učencev I.osnovne šole Žalec in predstavitev naloge o Primožu Trubarju, v sodelovanju s I.osnovno šolo Žalec sreda, 18.6.2008, ob 20. uri pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec Večer rime in globine torek, 24.6.2008, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Štusej V maju 2008 smo ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja postavili Trubarjev kotiček. Vabimo vas, da ga obiščete. Letni koncert MPZ Oljka Jubilejni koncert z gosti Med nastopom MPZ Andraž nad Polzelo KULTURA maj 2008 1 Vse več vokalnih zvezd Tretji vikend v maju je v Žalcu namenjen vokalni zabavni glasbi. Že šesti festival Sredi zvezd je potrdil kakovost in potrebnost takšnega festivala, ki je še vedno edini v Sloveniji. Tudi zaradi tega festivala se rojevajo in občinstvu predstavljajo nove vokalne skupine. Prvi večer letošnjega festivala je bil kot običajno namenjen vodilnim tujim skupinam s področja vokalne pop glasbe. Iz Hannovra je prišla vokalna skupina Vocaldente, ki jo sestavlja pet mladih pevcev. Glasbena pot jih je vodila od fantovskega zbora do visoke šole za glasbo in gledališče, odlikujejo pa jih izjemna lahkotnost večglasnega prepevanja pop uspešnic, odlična imitacija inštrumentov, zabavni vložki in plesne koreografije. Zelo drugačen je bil nastop druge gostujoče skupine Mauf iz Avstrije, ki izvaja tudi lastne skladbe, poudarek pa je na ritmu. V njihovem programu sta poleg popa elektronska in črnska glasba. Poleg gostov so oba večera nastopili domačini in glavni organizatorji festivala, vokalna skupina Cantemus z Matjažem Kačem, ki letos v tekmovalnem programu ni sodelovala. Lani je namreč zmagala, zato letos ni mogla tekmovati. Tokrat je presenetila s priredbami skladb Šank Rocka, za dokaz, daje mogoče zgolj z glasovi izvajati vso glasbo, pa je njihova priredba narodnozabavne skladbe Lepo je biti muzikant. V sobotnem tekmovalnem programu so nastopile vokalne skupine Jazzva iz Ljubljane, Sonus iz Oplotnice, Akolada in Male Malice iz Ljubljane, Oktet 9 iz Gimnazije Celje Center, Amadeus iz Šmarja pri Jelšah in Pus-hluschtae, fantje iz različnih koncev Slovenije, ki študirajo v Ljubljani. Njihovo petje je ocenjevala žirija, v kateri so bili Mitja Gobec, Tomaž Kozlevčar in Samo Ivačič. Zapela je tudi vokalna skupina Cantemus, osrednji gost večera pa je bila vse bolj popularna skupina Explosion. Matjaž Kač je o odzivu skupin povedal: »Do sedaj je bilo dovolj skupin za festival. Osem je maksimalno število za en tekmovalni dan, da tudi žirija opravi svoje delo, vmes pa nastopi še ena skupina kot gost. Kljub temu si želimo več skupin, da bi bilo tekmovanje več dni, kot je na drugih festivalih. Prav tako je veliko zanimanje tujih vokalnih skupin za nastop v Žalcu, vendar smo omejeni z denarnimi možnostmi.« Matjaž Kač je tudi povedal, da so prvi večer pričakovali polno dvorano, saj sta poleg domače nastopili dve odlični skupini iz tujine, vendar je bilo kar nekaj sedežev praznih, zato pa je bilo v tekmovalnem delu festivala vzdušje v polni dvorani izjemno. Žirija in občinstvo sta bila Bomo eno zapeli Pod tem naslovom so na Gori Oljki pripravili deseto, jubilejno srečanje cerkvenih in prosvetnih pevskih zborov in vokalnih skupin, ki delujejo v občini Polzela. Cerkev sv. Križa na Gori Oljki, ki s svojo akustičnostjo prekaša marsikatero koncertno dvorano, je množici pevk in pevcev od najmlajših do najstarejših, ki so sodelovali na nedeljskem srečanju, ob nastopu nudila pravi pevski užitek. Dolgi aplavzi številnih poslušalcev, ki so do zadnjega sedeža napolnili cerkev, pa so dokazovali, da so uživali tudi poslušalci in bili navdušeni. Ne eni ne drugi se niso pustili motiti nevihti in grmenju in celo izpadu elektrike za nekaj minut v času, ko je nastopal trobilni trio kulturno-glasbenega društva Cecilija Polzela. Na desetem srečanju pevskih zborov in vokalnih skupin občine Polzela so nastopili: cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki pod vodstvom Tine Novak, mešani pevski zbor KUD Polzela, zborovodja Marko Slokar, vokalna skupina Primule Polzela, umetniški vodja Tina Novak, cerkveni mešani pevski zbor Andraž, zborovodja Jože Kužnik, mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, zborovodkinja Mija Novak, vokal-no-instrumentalna skupina Margareta Polzela, vodja Sabina Florjanc-Dolinšek, Andra- Knjige menjajo lastnika Z žalske knjižne tržnice Ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, sta Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec organizirala prireditev Knjigam za praznik. Med 8. in 12. ter med 16. in 18. uro so si obiskovalci knjižne tržnice z naslovom Knjige menjajo lastnike lahko izbrali knjigo zase. Stojnici s knjigami sta bili postavljeni pred knjižnico in pred Mercatorjevo trgovino v Žalcu. Kljub oblačnemu vremenu so knjige privabile kar nekaj mimoidočih. Res je, da niso bile nove, a nove knjige praviloma ne pomenijo tudi ški oktet Kulturnega društva Andraž, umetniški vodja Julij Pačnik, Župnijski mešani pevski zbor Polzela, zborovodkinja Mija Novak, Vokalni kvintet Lastovka, umetniški vodja Franci Ogris, Mešani pevski zbor Andraž, zborovodkinja Katarina Pustinek-Rakar, Moški pevski zbor Polzela, zborovodkinja Mija Novak, Mešani pevski zbor Oljka Polzela, zborovodja Marko Slokar. Program je vodil Matjaž Merljak z Radia Ognjišče, koncert pa je posnel radio Tempo Polzela. Ob koncu so vsi nastopajoči zapeli še tri pesmi: Zbor sužnjev iz opere Nabuco, Za lepoto vse zemlje in Gora Oljka, prvič zapeto besedilo Blaža Jelena na melodijo Emavs. Družabno srečanje pa so nadaljevali ob skupni pogostitvi v planinskem domu. T. Tavčar dobre vsebine, tako kot tudi stare ne prinašajo praviloma nevrednega branja. Marsikatera stara in strgana platnica skriva med listi zgodbo, ki jo je še kako vredno prebrati. Na stojnicah so bile knjige, ki so jih izločili iz knjižnične zbirke ali pa so bile knjižnici podarjene, a jih knjižničarji niso uvrstili v zbirko. Marsikdo je z veseljem odnesel knjigo in nagelj, ki so mu ga podarili za praznik. Lahko pa so si prebrali tudi poslanico, ki jo je ob 13. slovenskih dnevih knjige napisal Slavko Pregl. Ta med drugim pravi, da spadamo Slovenci med dobre bralce, da radi vstopamo v zapisana življenja drugih, ker s tem bogatimo svoja, da so nam všeč svetovi, sestavljeni iz petindvajsetih črk, da je moč teh posebnih znakov neizmerna. T. T. Domača vokalna skupina Cantemus ni tekmovala, a kljub temu navdušila občinstvo. Festival je vodila Tjaša Hrobat pri ocenjevanju skupin presenetljivo enotna. Tretje mesto po oceni občinstva je osvojila VS Oktet 9, drugo Sonus in prvo nagrado v vrednosti 500 evrov VS Pushluschtae. Žirija pa je tretje mesto prisodila VS Sonus, drugo VS Akolada, ki je dobila tudi posebno priznanje za najbolj domišljen odrski nastop, prvo nagrado v vrednosti 1.000 evrov pa skupini Pushluschtae, ki je za nagrado prejela en snemalni dan v studiu Tomaža Kozlevčarja. Posebno priznanje za najboljšo priredbo je prejel Ambrož Kvartič. Član žirije Tomaž Kozlevčar je po festivalu povedal: »V resnici opažamo, da se iz- vedbena kakovost skupin iz leta v leto dviguje, predvsem pri tistih, ki prihajajo znova. Vedno boljše so skupine zlasti glede tistega, kar je tako zelo značilno za a cappella zvrst, med drugim uporaba ozvočenja in mikrofonov, kar je lahko tako neprijetno za skupine, ki so na začetku. Hvala bogu, prihajajo tudi ustvarjalnejše in bolj strokovne priredbe skladb, ki jih izvajajo in jih večinoma napišejo člani skupin. Nekateri pa že znajo poiskati dobre priredbe zunaj skupin, poiščejo aranžerje. Tudi po publiki, ki ne samo burno, ampak res zvesto spremlja in podpira tekmovalce ter druge nastopajoče, lahko sklepamo, da smo oblikovali že izdelan krog ljubiteljev te zvrsti, tako poslušalcev kot izvajalcev. Tega dvojega sem sam najbolj vesel, to je bil osnovni namen in mislim, da stopamo korakoma za festivalom, ki nas je ne tako daleč od nas v Gradcu, že zdavnaj navdušil in tudi lepo uspeva iz leta v leto, to je Vocal Total.« To, da so bili rezultati ocen žirije in občinstva tako podobni, je po besedah Tomaža Kozlevčarja izjemen primer in hkrati še dokaz več, da se je oblikovalo zelo dobro občinstvo festivala, ki zna presoditi, kaj je dobro zapeta skladba. K. R. Niz majskih »rajž« Med predavanjem Milana Vogrinca Če imate radi potovanja, če radi spoznavate nove kraje, njihovo kulturo, naravo, ljudi in običaje, potem ste zagotovo zasledili niz majskih rajž, ki so se dogajale v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Pravzaprav so bili zgolj obu- jeni spomini nanje, razdeljeni med številne obiskovalce. V treh večerih so se zvrstili trije potopisci: v ponedeljek, 12. maja, je svoje vtise s poti po južni Indiji predstavil Janez Šketa. Pavel Martonoši je dan kasneje predstavil del Kitajske, v sredo, 14. maja, pa je Milan Vogrin pripovedoval o poti na Island Peak in v bazni tabor pod Mt. Everestom. Opisi potovanj z različnimi nameni, na različne konce sveta treh zelo različnih ljudi so bili oplemeniteni s čudovitimi posnetki, ki so obiskovalcem približali del tistega, kar je potopisce tako pritegnilo, da so želeli deliti še z drugimi. Potopisna predavanja so v žalski knjižnici zelo priljubljena in vedno dobro obiskana. V četrtek, 15. maja, pa so bili potopisnega predavanja deležni tudi v Občinski knjižnici Polzela. Damjan Končnik je predstavil Grenlandijo in knjigo o njej z naslovom Grenlandija, svet zase, ki je v samozaložbi izšla konec lanskega leta. Zanimivi in izbrani diapozitivi so vabili v predstavljeno deželo in prepričevali, da je tam zelo lepo. T. T. Prva samostojna razstava Ine Gržina V sejni sobi Občine Tabor je bila v počastitev praznovanja občinskega praznika Občine Tabor na ogled razstava mlade likovne ustvarjalke Ine Gržina, članice likovne sekcije Mavrica, ki deluje pri KD Ivan Cankar Tabor. Ob odprtju razstave so v kratkem programu sodelovali Špela Uranjek, ki je zapela dve pesmi, ter predsednica KUD Ivan Cankar Tabor Inka Jazbinšek in predsednica likovne sekcije Julijana Juhart. Slednja je v svojem govoru poudarila, da je za umetnika samostojna • razstava velik dogodek. Vsaka slika na razstavi ima svojo zgodovino, tako rekoč svojo zgodbo, s katero učinkuje na tistega, ki si jo ogleduje. Za marsikatero sliko lahko že ob nastanku rečemo, da je uspela. Kljub mladosti Inine slike presenečajo ne le s svojim barvnim bogastvom, ampak tudi s svojo izrazno močjo. D. Naraglav Ina Gržina (levo) Sezono zaključile z zmago V atletiki 400 udeležencev Stojijo od leve proti desni pomožni trener Milan Ramšak, vodja moštva Brane Veršnak, igralke: Urška Wertl, Tjaša Piki, Janja Repič, Katja Čerenjak, Nina Jeriček, Valentina Lesnik, trener Aleš Filipčič; čepe: Maja Korun, Katja Debelak, Nika Melavo, Ammari Grčar, Ula Toplak, Zala Bojevič, Neža Bojevič, fizioterapevt Janko Pristovšek V soboto 19. maja se je v telovadnici I. Osnovne šole Žalec, odigrala tekma zadnjega kroga državnega prvenstva v rokometu za ženske v sezoni 2007/2008. Nasprotnik domače ekipe RK Celeia Žalec je bila ekipa ŽRK Izola. Tako, kot v tekmi predzadnjega kroga, ko so na gostovanju v Škofji Loki premagale domačo ekipo z rezultatom 27:30, so domače rokometašice tudi tokrat zanesljivo zmagale z rezultatom 40:24. Z tema dvema zmagama so Žalčanke potrdile osvojitev končnega četrtega mesta v državnem prvenstvu z osvojenimi 30 točkami, kar je mesto višje kot v pretekli sezoni. Še višjo uvrstitev jim je preprečilo ne igranje njihove mlade perspektivne igralke Maje Korun skozi celo sezono, zaradi težje poškodbe pred začetkom prvenstva, ter odsotnost Tine Sotlar v zadnjih petih tekmah, zaradi študijskih obveznosti. So pa v klubu z doseženim vseeno zadovoljni in želijo v naslednji sezoni narediti še korak višje, tako v tekmovalnem kot organizacijskem pogledu. Prvi koraki v to smer so že napravljeni, želijo pa si tudi večje podpore s strani žalskega gospodarstva, kar si ta kolektiv nedvomno zasluži. RK Celeia Žalec, ki je bil ustanovljen že pred 20. leti je namreč v vrhu slovenskega ženskega rokometa, tako v članski kategoriji, kot pri tekmovanju mladih že vrsto let, kot ena redkih ekip iz Žalske občine. V letošnji ekipi imajo dve članski reprezentantki Katja Čerenjak in Nina Jeriček, ter kar pet mladinskih reprezentantk Ula Toplak, Maja Korun, Tjaša Piki, Zala Bojovič, ter Anemari Grčar. T. T. Dan druženja Pri šoli Braslovče, kjer sta bila začetek in cilj akcije Na Osnovni šoli Braslovče so letos prvič organizirali vseslovensko športno prireditev ŠPORT ŠPAS. Namenjena je bila kar trem skupinam: učencem, učiteljem in staršem. Vstopnica za prireditev je bil najmanj lkg odpadnega papirja ali vsaj dve plastenki. Po tehtanju papirja in štetju plastenk so udeleženci dobili plastenko vode, priponko in startni list. Pohod se je pričel pred novo športno dvorano. Pot, približno dobro uro trajajoča, je pohodnike vodila mimo Rakovelj do turistične brunarice in od tod nazaj do šole. Med potjo so tekmovalci reševali stopnji primerne naloge. Na turistični brunarici, kjer je bila kontrolna točka, so se udeleženci posladkali z zdravim jabolkom in po želji izmerili krvni tlak. Po prihodu na cilj je ravnateljica Osnovne šole Braslovče Andreja Zupan razglasila rezultate. Ekozmagovalci so postali učenci in učenke 7. b-razreda, ki so zbrali 160 kilogramov papirja in eno plastenko, najmlajši na akciji je bil eno leto in pol star Mark Odlazek in najstarejša 76-letna Marjana Jelen. T. T. Najboljša športnika Ivan in Sonja Del ekipe med treningom za kulturnim domom z Ivanom in Sonjo V športni sekciji DU Griže-Zabukovica so v lanskem letu osvojili 33 medalj in 17 pokalov. Med njimi tudi prehodni pokal Zveze DU Žalec za moško ekipo, ki je bila najuspešnejša v tekmovanjih zveze v minulih letih. Lani je ekipa na regijskem tekmovanju osvojila tudi tretje mesto v ruskem kegljanju. Največ medalj in pokalov sta športni sekciji oziroma DU priborila Ivan Novak in Sonja Zgonjanin in tako postala najboljša športnika DU Griže-Zabukovica. Športna sekcija, vključno s šahisti, ki so zelo uspešni, šteje 20 članic in članov. Srečujejo se enkrat tedensko v klubskih prostorih oziroma v toplejših mesecih v Limberku, kjer trenirajo in se pripravljajo na tekmovanja. Teh je posebno veliko v maju, zato takrat še bolj zavzeto trenirajo. D. N. Najboljše v teku na 300m: (z leve) drugouvrščena Monika Drev (OŠ Griže), zmagovalka Eva Tratnik (OŠ Petrovče) in tretjeuvrščena UnikAnja (OŠ Rimske Toplice) s podeljevalcem Gregom Štormanom (zunanji sodelavec ZKŠT, šport) Posamičnega medobčinskega prvenstva v atletiki se je na atletskem stadionu v Žalcu v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec udeležilo 400 učenk in učencev iz devetih osnovnih šol, ki so se pomerili v 6 disciplinah. Zmagovalci v posameznih kategorijah in disciplinah so postali: mlajši dečki 60 m: Klemen Koželj (OŠ Petrovče) 7,92; 300 m: Rok Mlinar (OŠ Petrovče) 43,73; 600 m: Aljaž Štorman (OŠ P, Trubar Laško); višina: Matija Jošt (OŠ Petrovče) 1,50 m; daljina: Boštjan Gojzdnik (OŠ Šempeter) 4,67 m; met žogice: Jure Deželak (OŠ P. Trubar Laško) 51,12 m; mlajše deklice 60 m: Anja Pinter (OŠ Petrovče) 9,31; 300 m: Ana Zmrzlak (OŠ Polzela) 51,80; 600 m: Nina Perko (OŠ Polzela) 1:50,71; višina: Valentina Lisančič (OŠ Griže) 1,30 m; daljina: Monika Palir (OŠ Polzela) 4,49 m; met žogice: Janja Vidmajer (I. OŠ Žalec) 41,15 m; starejši dečki 60 m: Rok Ramšak (OŠ Griže) 7,69; 300 m: Nejc Trimišek (I. OŠ Žalec) 41,69; 1000 m: Nejc Deželak (OŠ P. Trubar Laško) 2:57,80; 4 x 100 m: OŠ Polzela I. 50,16; višina: Alex Likozar (OŠ Petrovče), Matic Trepelj (OŠ Šempeter), Anže Šuhelj (OŠ P Trubar Laško) vsi 1,45; daljina: Patrik Jelen (I. OŠ Žalec) 5,42 m; krogla: Jani Avsec (OŠ Petrovče) 9,80 m; met žogice: Dominik Blatnik (OŠ Rimske To- plice) 72,80; starejše deklice 60 m: Lea Perko (OŠ Polzela) 8,80; 300 m: Èva Tratnik (OŠ Petrovče) 48,03; 1000 m: Maša Stražar (OŠ Prebold) 3:27,93; 4 x 100 m OŠ Polzela 57,12; višina: Maša Ferme (I. OŠ Žalec) 1,45; daljina: Katarina Lapornik (OŠ P. Trubar Laško) 4,24; krogla: Tajda Vidmar (OŠ Rimske Toplice) 8,65; met žogice: Alja Vrček (OŠ Braslovče) 52,28. T. Tavčar Najuspešnejši Braslovčani vijah se je udeležilo 27 ekip iz sedmih planinskih društev. V kategoriji A, učenci 5. in 6. razreda osnovnih šol, kategoriji B, mladi planinci 7., 8. in 9. razreda osnovnih šol, in v kategoriji C, mladinci do 27 let, so bile najuspešnejše ekipe iz Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, v kategoriji D, člani do 39 let, ekipa Planinskega društva Šempeter, v kategoriji E, veterani, druga ekipa Planinskega društva Polzela, in v kategoriji F, družine, družina Žohar iz Planinskega društva Žalec. T. Tavčar Športno, srečanje upokojencev Društvo upokojencev Vrbje je pripravilo sedmo prijateljsko srečanje športnikov - upokojencev. Srečanja se je udeležilo 208 tekmovalcev iz enajstih društev, pomerili pa so se v metanju pikada in krogov, streljanju z zračno puško in ruskem kegljanju. Pri ženskah je v metanju pikada zmagala Jožica Lužar iz Društva upokojencev Vrbje, pri moških pa Peter Turnšek iz Društva upokojencev Zabukovica Griže. V metanju krogov je pri ženskah zmago slavila Lojzka Jelen iz Društva upokojencev Ponikva, pri moških pa Ernest Lužar iz Društva upokojencev Vrbje. V streljanju z zračno puško si je prvo mesto pristreljala Karolina Ferme iz Društva upokojencev Vrbje, pri moških pa Bogdan Pečečnik iz Društva upokojencev Ponikva. V ruskem kegljanju je zmago pri ženskah slavila Sonja Zgonjanin iz Društva upokojencev Zabukovica Griže, pri moških pa Milan Gauber iz Društva upokojencev Žalec. T. T. S tekmovanja v streljanju z zračno puško Na mivki Zaključila se je sezona dvoranske odbojke in pričenja se odbojka na mivki. Letošnjo sezono bosta skupaj igrala Šempetrana Goran Cestnik in Dejan Udrih. Cilj, ki sta si ga zastavila, je igrati na čim več turnirjih doma in v tujini in se uvrstiti med deset najboljših dvojic v Sloveniji. Pred dnevi sta se že udeležila prvega mednarodnega turnirja v Gradcu in med 38 ekipami osvojila dobro deveto mesto, kar ju je, kot pravita, motiviralo za nadaljnje turnirje. T. Tavčar Goran Cestnik in Dejan Udrih na domačem igrišču pred treningom Braslovški planinci Planinski društvo Dobrovlje tekmo v savinjski orientacijski Braslovče je organiziralo tretjo ligi. Tekmovanja na Dobro- 400 tekačev ob Vrben-skem jezeru Po startu akcije Razpni-mo jadra je bil v petek, 16. maja, pri Ribniku Vrbje organiziran tek pod geslom Zmorem preteči 5 km. Udeleženci so tekli ob Savinji rekreativno in tekmovalno na 5 km. Učenci so se udeležili šolskega teka na 1,2 km okrog jezera, najmlajši pa so na Cici teku ob Savinji morali premagati 400 m. V štirih tekih, za naj mlajše in najstarejše, se je pomerilo okrog štiristo ljubiteljev teka. Zbrane je pred tekom pozdravil žalski župan Lojze Posedel, najhitrejši v članski konkurenci Sašo Pristovšek iz Mozirja pa je za nagrado prejel leseno skulpturo, delo Vinka Kovačeca, ki že nekaj dni ustvarja ob Vrbenskem jezeru. Naslednja akcija je potekala minulo soboto, 24. maja, na Ložnici pri Žalcu, in sicer v znamenju slogana Pomeri, zadeni, steci in je vključevala zabavno orientacijo, streljanje z zračno puško in streljanje z lokom. T. T. Med tekom osnovnošolcev »skejtarji«, igralci ameriškega nogometa, hokejisti na asfaltu in še kdo. Udeleženci so se lahko preizkusili tudi v spretnostni vožnji z »mopedi« in otroškimi trikolesniki ... Manjši in tudi starejši otroci so uživali ob premagovanju ovir na napihljivem poligonu in velikem toboganu, na trampolinu, jahanju konj in še čem. Na travnati površini stadiona so svoje moči merili tekmovalci v FIT ligi, na nogometnem igrišču pa ni manjkalo mladih nogometašev žalskega nogometnega kluba ter števil- Športna akcija, ki poteka v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem na čelu s programskim direktorjem za šport Urošem Vidmajerjem, je letos že osmo leto zapored. Sam projekt pa je tudi tokrat vključen v republiško akcijo Veter v laseh - šport je življenje - s športom proti drogi. Uvodna prireditev projekta Razpnimo jadra 2008 z nazivom 3, 2, 1 START je na žalski stadion in ostale športne površine Športnega centra Žalec privabila veliko število udeležencev od najmlajših do upokojencev, ki so se predali Razpeta jadra športa v občini Žalec športnim užitkom in vsemu, kar je ta dan ponujal program. Udeleženci so se lahko podali na test hoje na 2 km, Cooperjev tekaški test, na nordijsko hojo, se poskusili v balinanju in streljanju z zračno puško, plezanju po plezalni steni, igrali mini tenis in sodelovali na rekreativnem turnirju dvojic. Organizirana je bila tudi šola rolanja, svoje znanje so demonstrirali prireditev je zbiranje žigov, ki bodo 14. junija tudi odločali o nagradi. Jadra so razpeta tudi na plezalno steno V Športnem centru v Žalcu so v soboto, 10. maja, gostili številne rekreativce in športnike in s pestrim dogajanjem na pot pospremili že tradicionalno prireditev Razpnimo jadra, ki bo trajala do 14. junija. Takrat bo v Športnem centru Žalec zaključna prireditev s podelitvijo nagrad za udeležbo na prireditvah akcije Razpnimo jadra. V tem času se bo zvrstilo sedem večjih prireditev, ki vključujejo 40 različnih aktivnosti. Rdeča nit vseh V nedeljo, 1. junija, je na programu kolesarska in pohodniška prireditev Vsi na Hom, na lasten pogon. Sobota, 7. junija, bo v znamenju nogometa, ki se bo ves dan, od 10. do 23. ure, odvijal v Športnem centru Žalec. Nedelja, 8. junija, je namenjanja rolanju. V okviru tega bodo na programu hitrostno spretnostno rolanje, inline hokej turnir, mini šola rolanja in preizkusi se v rolanju na posebnem poligonu. Kot že rečeno, bo zaključek letošnje akcije v soboto, 14. junija, v Športnem centru Žalec, kjer se znova obeta zelo pester dan. Ude- leženci se bodo lahko preizkusili v spretnostni vožnji s štirikolesniki, v plezanju po plezalni steni, namiznem tenisu, jahanju, nordijski hoji, odbojki na mivki, velikem šahu, izmerili si bodo lahko hitrost tenis servisa in igrali proti topu. Poleg tega bo organizirano že 3. državno prvenstvo v HeBallu - igri med dvema ognjema, košarkarski turnir trojk Trojke z Udrihi malo drugače in nasploh družabno srečanje Športnih društev občine Žalec. Zaključna prireditev pa je namenjena tudi podelitvi zasluženih nagrad in posebnih nagrad udeležencem. nih drugih udeležencev sobotne prireditve, ki so bili le opazovalci dogajanja. Za piko na i so se na stadion spustili padalci Letalskega centra Maribor in skupaj z njimi v tandemu tudi naš izvrstni judoist Klemen Ferjan, ki naj bi to storil že lani, a so zaradi neprimernega vremena skok v tandemu odpovedali. Ob pristanku nam je povedal: »V lanskem letu je bilo kar malo razočaranja, ker nisem mogel opraviti tega skoka, sem bil pa zelo vesel, ko me je Uroš poklical in dejal, naj to storim na letošnji prireditvi. V zraku je bilo res zanimivo, čeprav te pred skokom navdajajo malo čudni občutki. To pa se običajno dogaja pri vsaki stvari, če je nekaj prvič.« Sobotni začetek projekta Razpnimo jadra je zelo dobro uspel. Največ zaslug imajo vsi organizatorji na čelu z Urošem Vidmajerjem, ki so se res potrudili in odlično pripravili prireditev, in seveda vsi udeleženci, ki so prireditev naredili raznovrstno. K temu je svoje dodalo tudi dokaj lepo vreme, tako da je vse bilo tako, kot so si želeli organizatorji. In kaj nam je o tem povedal »glavni«, Uroš Vidmajer. »Resnično sem zelo zadovoljen, saj se je prve akcije, po mojem občutku, udeležilo prek 1000 udeležencev. Če se bo zadeva peljala tako naprej, bom še toliko bolj zadovoljen. Ob letošnjem startu smo poleg vsega ostalega prireditev nadvse popestrili s plezalno steno ter hkrati s tem tudi promovirali našo naravno plezalno steno pod Kotečnikom, ki je med zelo priljubljenimi plezalnimi stenami pri domačih in tudi tujih plezalcih. Sicer pa lahko rečem, da so tudi na letošnji prireditvi prišle na svoj račun vse generacije, česar sem še posebno vesel.« D. Naraglav Braslovčanke državne prvakinje 6 kolajn na mednarodni tekmi Od leve zgoraj - trenerka Polona Kumer, Špela Bedjnanič, Anita Sobočan, Nika Markovič, Sergeja Debelak, Samanta Rituper, Ana Sram, Anja Hribernik, predsednik kluba Marjan Kumer, župan Marko Balant ter trenerki Saša Vitanc in Tanja Steblovnik V soboto, 17. maja, je v novi športni dvorani Braslovče potekal finalni turnir državnega prvenstva v mini odbojki. Domača ekipa ŽOK Braslovče je dosegla izjemen uspeh, ki je sad trdega dela in številnih odrekanj. V prvem polfinalu so se dekleta pomerila z ekipo Žirovnice in gladko zmagala z rezultatom 3:0 (25:06, 25:21, 25:09). Nato so se Braslovčanke za naslov državnih prvakinj pomerile z ekipo Slo-ving Vitala. Domača dekleta so pokazala odlično igro in s pomočjo glasne publike SIP drugi Mladi odbojkarji SIP Šempetra so v soboto, 17. maja, v Framu dosegli velik uspeh, saj so se v konkurenci mini odbojke uvrstili na 2. mesto v državi. V polfinalu so bili šempetrski odbojkarji boljši od igralcev Kostanjevice na Krki z rezultatom 3:0, v finalu pa so morali priznati premoč odbojkarjev Salonita z rezultatom 3:0. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran igralec SIP Šempetra Anže Apat. T. T. C~bU/VU2/ premagale Ljubljančanke z rezultatom 2:1 (25:02, 09:25, 25:19). Brez poraza v letošnji sezoni so si tako priborile naslov državnih prvakinj. Dobro delo z mlajšimi selekcijami se je pokazalo tudi v uspehu ekipe male odbojke, ki se bo borila za vstop v finale, kot tudi v igri starejših deklic in kadetinj v A-ligi. M. C. greba v ju jitsu borbah in duo sistemu, ki je bila tretja tovrstna v Hrvaški. Člani šempetrskega kluba ju jitsu Aljesan so osvojili kar 6 kolajn. Na odprtem evropskem prvenstvu v ju jitsu sredi maja v belgijskem Antwerpnu pa je Nejc Kuder osvojil 11. mesto. Na mednarodno tekmo v Zagreb je prišlo več kot 100 tekmovalcev iz raznih klubov Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Bosne in Hercegovine. Med njimi tudi šest članov ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so domov prinesli štiri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Zlate medalje so v svojih kategorijah osvojili Grega Habjan, Anja Laznik, Marko Cokan in Katja Topovšek, srebrno Stojijo od leve proti desni trener Milan Pulko, pomočnik Gregor Pulko, Aljaž Žohar, Tilen Bukšek, Anže Apat; čepijo Žan Rotovnik, Aljaž Majer, Nejc Trepelj in Aljaž Stahl Uspešni v Zagrebu V soboto, 26. aprila, je v Zagrebu potekala mednarodna tekma za pokal Za- medaljo je osvojil David Štraus, bronasto pa Nejc Kuder. Ekipo sta vodila trenerja Rok Šuster in Sandi Jelen in bila z izkupičkom svojih varovancev nadvse zadovoljna. Nejc Kuder je bil uspešen tudi na evropskem prvenstvu v Belgiji, kjer je v kategoriji do 94 kg in v konkurenci 24 tekmovalcev osvojil 11. mesto. D. N, L. K. Nedelja, 1. junij, ob 10.00 Start pred OS GRIŽE VSI NA HOM, NA LASTEN POGON Sobota, 7. junij, 10.00 - 23.00 ŠPORTNI CENTER ŽALEC EURO NOGOMETNI DAN Nedelja, 8. junij, ob 10.00 ŠPORTNI CENTER ŽALEC NAM SE ROLA... Sobota, 14. junij, 9.30 do 14.00 ŠPORTNI CENTER ŽALEC 3.3* I OKJ Sodelujte in zbirajte žige za nagradno žrebanje na zaključni prireditvi! > Športne prireditve za vse, "Ft* ki radi “äportajo”! STAVBNO KLEPARSTVO INI KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.p. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 26 let Na Novinah! Snežna jama za ohladitev Snežna jama, ki je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji, v soboto, 31. maja, ponovno uradno odpira vrata. Od sobote bo na ogled vse vikende in praznike do konca septembra. Od 15. julija do konca avgusta pa bo odprta tudi vse ostale dni v tednu. Za marsikoga pomeni Snežna jama ne le nepozaben stik z lepoto kraškega podzemlja ter zgodovino davno minulih dob, ampak tudi prav prijetno ohladitev sredi poletja. Preboldski jamarji, ki so skrbniki jame, vas tako kot vsako leto vabijo v Snežno jamo. Posamezni ogled traja uro in pol do dve uri. Temperatura v jami je od -1 do + 4 stopinje, zato priporočajo primerno obleko in obutev. D. N. TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 MEŠALNICA BARV, OMETOV, LAKOV IN LAZUR M SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12, 3312 PREBOLD Tei.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV nova stanc Na Novinah. Kupci ed izredno funkcionalnimi tlorisi v velikosti ____________________________do 70 m2. Cene stanovanj so od 38.765,00 do 102.968,00 EUR In vključujejo shrambo ter dve parkirni mesti. Soseska je locirana na sončni parceli v zelenem okolju reke Savinje, do katere vodi sprehajalna pot. Za več informacij pokličite Metropolinega predstavnika, ki vam bo pomagal izbrati wmm vaše novo stanovanje. Informacije: Metropola d.o.o., Ljubljana, Latkova vas 221 a, A^TROPO^A. 3312 Prebold, tel. 03 570 27 11,041 676 585 , www.metropola.si NEPREMIČNINSKA DRUŽBA Iz gline. Iz betone. Iz izkušenj, NELSKAMP Nibra Opečni in betonski strešniki nemškega proizvajalca s 30 letno garancijo Betonski strešniki LONGLIFE (vodilna tehnologija za dolgotrajno, barvno obstojno streho v široki barvni paleti) -10 % spomladanskega '0 popusta Generalni uvoznik za Slovenijo: Aretta d.o.o. Tel.: 03/710-18-50, fax: 03/710-18-51 Gotovlje 71, Žalec www.aretta.si, e-mail: info@aretta.si MALI OGLASI V Mercator centru v Žalcu oddamo trgovinski lokal v izmeri 30m2. Informacije na tel.:01/43 42 492. ZAPOSLIMO VEČ DELAVCEV ZA POMOŽNA DELA V PEKARSTVU, starosti od 20 do 35 let, po možnosti iz okolice Žalca. Možnost zaposlitve takoj. Vse inf. na tel.: 03/710 26 76 (ga. Nada in ga. Nadja). OBVESTILO Vse občane Savinjske doline obveščamo, da od leta 2004, to je od smrti župnika in rektorja bazilike Matere božje Petrovče, p. Manesa Zdolška, pogrešamo kroniko župnije Petrovče. Župnijski urad Petrovče prosi vsakega, ki ve, kje bi bila ta kronika, da nam posreduje informacije na naslov: Župnijski urad Petrovče, Petrovče 199, 3301 Petrovče ali na tel.: 041/437-145, 714-03-00; ali po e-pošti: zupnijskiurad.petrovce@siol.net. Za pomoč pri iskanju župnijske kronike se vam najlepše zahvaljuje p. Ivan Arzenšek, župnik. #i0mC0 FENIKS SLOVENIJA d.o.o. objavlja prosta delovna mesta: 1. LIVARSKI MODELAR - izdelava in popravilo lesenih in plastičnih modelov za potrebe livarne - èn izvajalec, 2. KALUPAR LIVAR NA ROČNEM OBLIKOVANJU - ročna izdelava peščenih form, vlivanje v peščene kalupe - 2 izvajalca, 3. TALILEC - LIVAR - upravljanje s talilnimi agregati in priprava taline, priprava vložka, litje kovin - 2 izvajalca. Za razpisano prosto delovno mesto pod točko 1 se lahko prijavijo kandidati s pridobljeno III. ali IV stopnjo izobrazbe lesarske smeri; izkušnje so zaželene. Delovno razmerje bo s kandidatom sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Za razpisano prosto delovno mesto pod točki 2 in 3 se lahko prijavijo kandidati s pridobljeno III. ali IV. stopnjo izobrazbe metalurške ali druge kovinarske usmeritve. V poštev pridejo tudi mlajše osebe z osnovno šolo ali drugim poklicem za priučitev. Delovno razmerje bo s kandidatom sklenjeno za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Plača po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pisno vlogo na naslov; OMCO FENIKS SLOVENIJA d.o.o., Cesta žalskega tabora 10,3310 Žalec. Za dodatne informacije pokličite na telefon 041 641 922 vsak delovni dan med 7. in 12. uro. Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorici: Nina Markovič in Mojca Cestnik; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ali so res vsega krive ženske? Razmišljanje o tem sem prikazala skozi očala moškega, ženske in otroka. Morda je ta članek izziv, da o tem več premišljujete, saj né daje odgovora na vprašanje. Bistvo pa sta iskrena dobronamernost in ljubeč odnos. Pomislim na besede Ferija Lainščka ob podelitvi bralne značke v Žalcu, ko je razmišljal o človeku skozi moški in ženski princip. Kateri prevladuje v vas? Človek, ki ima oba pola enakovredno zastopana, je ljubeč, razumevajoč in empatičen. Razmišljanje moškega, očeta v srednjih letih, kateremu se pridružuje veliko moških: »Če je ženska pametna in ravna zvito, bo iz svojega mo- škega iztisnila največ. Če se mu bo navidezno podredila, jo bo pripravljen nositi na ramah do konca življenja. Če ga bo prepričevala z ljubeznijo, če ga bo znala zapeljevati, ji bo služil kot mali hrček do zadnjega atoma moči. Ženska naj bo zgled. Svojim sinovom naj da ljubezen in toplino v rani mladosti. Kasneje naj sinove prepusti očetom. Tudi če so slabi!!!. Vseeno bolje, kot da jih veže nase, pljuva po očetu, ga zaničuje in lastnega sina hujska nad lastnega očeta. In očetje? Svoje hčere in sinove naj vzgajajo z lastnim zgledom. Sinovom naj razkažejo svet in jim postavijo merila. Hčeram naj s svojim zgledom pokažejo spoštovanje, ljubezen, zaščito do svoje izbranke - žene. Hčeram naj dovolijo trening zapeljevanja, spoznavanja moške narave. In naj jim dovolijo ljubiti po lastni izbiri. To, kar bo hči ljubila, je pravzaprav zelo tesno povezano s tem, kar je njen oče v resnici. V dobrem in slabem. Če se bo ženska hotela postaviti nad moža, ga bo poniževala, ga podcenjevala, se ji bo uprl, se bo zatekel k drugi, se bo zapil, jo bo pretepal!« Deklica, ki postaja ženska, mati »Svojega očeta kot deklica nisem nikoli »osvojila«. Oče in mati sta v zakonu vodila med sabo »vojno«. Oče je pobegnil v alkoholizem, mati v nevrozo. Kot otrok sem odraščala v tej »nori« družinski atmosferi, ki mi ni omogočila zdravega odraščanja. Moj način ravnanja je bil beg. Zatrta radovednost, strah, skrajno nizka samozavest z občutkom, da nisem vredna, da ne znam, sem nevedna .... Takšna sem stopila v zakon z možem, za katerega sem menila, da ga bom obvladovala, ker ne bom dopustila, da bi še kdaj kdo vladal nad mano. Mož je bil ljubeč. Iskreno me je imel rad, toda moj odnos do moških je bil izkrivljen. Posledica otroštva. In trdim, da je oče pomembno vplival na moj kasnejši odnos do partnerja. Moških nisem spoštovala, ker sem bila ranjena iz otroštva. In to je začarani krog, ki se prenaša na otroke.« Mladenič v odraščanju in iskanju partnerke: »Od očeta sem dobil popotnico, da je življenje nevarno. Da te lahko ženska ugonobi, nadvlada, uniči. Da se moraš podrediti in ne smeš izraziti svojega mnenja. Da nisi nič .. .« Kdo je kriv? Pogosto za svojo nesrečo krivimo druge ljudi, ki v nas niso sposobni videti dobrega. Velikokrat je res tako, vendar moramo paziti, da se v trenutkih, ko smo sami krivi in sami odgovorni, zavemo te svoje odgovornosti in je ne preložimo na druge. To je umetnost samoopazovanja, ki nam omogoča, da ne ždimo za svojimi obrambnimi zidovi v podobi vsemogočnega, temveč se zavemo, da smo majhni in nadvse ranljivi. Samo če se bomo sami zavedali sebe, svojih senc in pustili drugemu, da je to, kar je v svoji enkratnosti, bomo izstopili iz začaranega kroga. Vrnili si bomo izgubljeno samozavest, ki nam je bila v otroštvu poteptana in vpliva tako na telesno kot psihično zdravje, na uspešnost in ustvarjalnost. S svojo svobodo ne storimo drugemu tistega, česar ne bi želeli, da drugi storijo nam. Pravzaprav smo izjemno majhna figura te narave. Naj v našem vedenju postane osnovna misel, ki jo udejanjimo: »Otroci so srečni, če so srečni starši.« Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl.soc.del. MLADI maj 2008 Podelili 334 bralnih značk OŠ Šempeter v Evropski vasi Odlični bralci z ravnateljico Andrejo Zupan, mentorico bralne značke Ireno Kumer. in učiteljicami Tatjano Jelen, Silvo Basle in Jano Preskar Na Osnovni šoli Braslovče je priznanje prejelo kar 334 učencev od 413, med njimi je 26 zlatih bralcev. Na POŠ Gomilsko in POŠ Letuš je bila udeležba stoodstotna, na POŠ Trnava 86- in na matični OŠ Braslovče 95-odstotna. Značke je podelila ravnateljica Andreja Zupan. Ker se umetnik Boris A. Novak zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti prireditve ob podelitvi priznanj, so medse povabili družinsko gledališče Kolenc, ki je za razredno stopnjo in za vse tri podružnične osnovne šole pripravilo igrico Lili v cirkusu, za predmetno stopnjo pa igrico Shakespeare malo drugače. V nadaljevanju so učenci zbirali vtise o predstavi, pisali scenarije, po katerih so igrali, in se predstavili drug drugemu. Sedmošolci so odšli v Žalec na ogled in predstavitev knjižnice, kjer so prejeli knjigo Slavka Pregla Spričevalo, in na ogled hiše Rista Savina, kjer so si ogledali razstavo Vena Dolenca in zbirko predmetov opreme in različnih del likovnih umetnikov, pretežno iz Savinjske doline. Reševali so tudi kviz ob 500-letnici rojstva očeta slovenske knjige, Primoža Trubarja. T. T. V petek, 9. maja, na dan Evrope, je v 9 osrednjih trgih v 9 mestih po Sloveniji potekal mednarodni projekt Evropska vas. Njegov namen je bolje spoznati vse pridružene članice Evropske unije, se seznaniti z njihovo kulturo, običaji, navadami, glasbo, nošo, posebnostmi, spoznati njihove zastave, grbe in proučevati njihov način življenja. Točno opoldne je bilo na Glavnem trgu v Celju uradno V Vrtcu Prebold se z okoljsko osveščenostjo srečujemo že nekaj let, zadnji dve leti pa je naša prednostna naloga zmanjševati in ločevati odpadke in skrbeti za pitno vodo. V dejavnostih, ki so v letošnjem šolskem letu potekale v okviru celoletnega projekta VODA, ČUDEŽNA TEKOČINA, so otroci prek različnih aktivnosti spoznavali pomen vode za življenje, izvajali poskuse o vodi, pretakanju in čiščenju vode. Starejši predšolski otroci so spremljali in beležili dogaja- odprtje projekta Evropska vas in stoj nie v evropski vasi. V nj ej je 27 sodelujočih šol iz celjske regije predstavilo svoje videnje kulturno-zgodovinskega mozaika Evrope. Na stojnicah so bile razstavljene posebnosti držav, zanimivosti, statistični podatki, etnografske posebnosti, pokrajine, ljudske šege in navade, običaji in jezik ter prepoznavnosti vsake izmed njih; na osrednjem odru pa so bile države predstavljene v pesmi, plesu, igri in v živi besedi. nje ob ribniku in potoku Izvirnica. Opazovali so spremembe v naravi (nivo vode, onesnaženost vode in življenje v vodi). Informacije so iskali v različnih knjigah, enciklopedijah in drugih virih ter jih uporabljali pri raziskovanju voda v naši okolici. Na osnovi pridobljenih izkušenj smo spoznali, kako pomembno je ohranjanje narave za življenje na našem planetu in za uspešno opravljeno delo prejeli ekozastavo. Milica Podgoršek, koordinatorka vrtca Prebold Dan tabornikov Vrtec prejel ekozastavo Prireditev na Polzeli Taborniki rodu Bistra Savinja 22. april predstavlja za vse ljudi dan Zemlje, za tabornike pa še dodaten praznik: dan tabornikov. Na ta dan je leta 1951 potekala v Ljubljani ustanovna skupščina Združenja tabornikov Slovenije, ki se je kasneje preimenovala v Zvezo tabornikov Slovenije. Prvi starešina je bil Živko Lovše. Družili so se v vodih, hodili v naravo ter se učili iz nje, usvajali so razne veščine in znanja. Tedanji program se je po osamosvojitvi Slovenije sicer malo spremenil, še vedno pa naše geslo ostaja - Z naravo k boljšemu človeku. Temu sledimo tudi člani rodu Bistre Savinje iz Šempetra. Naša druženja ob dnevu tabornikov vsako leto namenimo kateri izmed taborniških panog; tako smo že hodili z A-jem, starše učili vozlanja, se z njimi podali na lov na lisico in orientacijo, premagovali ovire, streljali z lokom ... Letošnja tema so bili pionirski objekti. Naši starejši fantje so priskrbeli sušice, jih spretno povezovali in zavezovali z vrvmi ter postavili mogočne konstrukcije, brez enega samega žeblja. Narejenim gugalnicam in plezalom se ni mogel nihče upreti. Privabila so majhne otroke, malo večje in največje - tudi starše in vodnike, da smo jih preizkusili. Ob tem smo neizmerno uživali, se za- bavali, nasmejali in začutili tudi malo adrenalina. Druženje smo zaključili ob tabornem ognju, kjer smo v naše taborniške vrste sprejeli pripravnike. Le-ti so prejeli rdeče rutice, se zaobljubili in postali MEDVEDKI IN ČEBELICE. Čestitamo! Z naravo k boljšemu človeku! B. Svet, Šempeter V četrtek, 3. aprila 2008, smo otroci in vzgojiteljice vrtca pri OŠ Polzela v Kulturnem domu Polzela pripravili javno pomladno prireditev Škratki, dober dan. Na obisk smo povabili škrate iz vse Slovenije. Obiskali so nas gobarji z Dolenjske, urarji iz Ljublja- Izpolzelske prireditve Škratki, dober dan ne, pastirji s Koroške, ribiči iz Rezije, čebelarji z Gorenjske, drvarji s Štajerske, vrtnarji s Primorske in zeliščarji iz Savinjske doline. Mali škratki Polzelančki pa so skrbeli, da je bila otroška razigranost in ustvarjalnost brez meja. Mihaela Pocajt Ekofrajerske novice Ob dnevu Zemlje so Eko-frajerji razredne stopnje I. OŠ Žalec pod vodstvom ekoko-ordinatork Mirjam Remše in Zdenke Virant izdali glasilo Ekofrajerske novice. Kot sta zapisali ekokoordinatorki, ki sta izbrali besedila in jih uredili (lektorirala jih je Nina Janežič), so učenci I. OŠ pravi ekofrajerji, ki se zavedajo okoljskih sprememb in njihovega vpliva na okolje. Zato so pridno zbirali papir, kartuše, baterije in akumulatorje in si celo izmislili slogan: Kar se kot ekofrajerji naučimo, dvakrat povrnjeno dobimo. »Upamo, da bo človeška razsodnost našim zanamcem zagotovila svetlo bodočnost,« sta še zapisali ekokoordinatorki, mi pa smo iz priloženega glasila izbrali nekaj zanimivih razmišljanj žalskih ekofrajerjev. L. K. Jurček in packarija Prebivalci Zelene doline so se odločili, da bodo v deželo Packarijo poslai nekoga, ki ji bo pomagal pri čiščenju okolja. V mislih so imeli Jurčka, ki je priden fant in rad čisti okolje. Nekega dne se je Jurček s kolesom odpravil v deželo Packarijo. Na poti je zagledal avto s prižganim motorjem. Jurček je vprašal, zakaj je motor prižgan, če ni voznika v avtu. Malo je pogledal naokoli in zagledal voznika, ki malica v travi. Vozniku je bilo ime Ferdinand Packo. Jurček ga je vprašal, zakaj ima prižgan avto. Ferdinand je odgovoril, da malica in bo hitro končal. Jurček ga je podučil, da s prižganim avtomobilom onesnažuje okolje, Ferdinand pa se je namrščil. Otroci mi že ne bodo solili pameti! Jurček ga je vprašal, če on dela v tovarni, iz katere se kadi močan dim. Ferdinand pa mu je odgovoril, da je on celo direktor tovarne. Jurček mu je predlagal, naj kupijo čistilne naprave za tovarno, sam pa naj namesto avta uporablja raje kolo! Kiti Smiljan, 3. b Ekofrajerji V šoli so nas spodbudili, da ekologije bi se naučili. Na tone papirja smo zbrali in ekofrajerji postali. Zbrali smo tudi baterije in kartuše ter z veliko dobre volje poskrbeli za okolje. Pomagali smo, da naš svet ostal bo čist in še mnogo let nam bo v korist! Eva Popit, 4. a Ekopesem Poglejte uboge rožice, poglejte uboge metuljčke. Kaj vse so pretrpeli, ko mi za njih nismo skrbeli. Pa počistimo vse, odpadke in smrad. Pa poglejmo naše rožice, kako prinaša jih pomlad. Barbara Ocvirk, 4. b Na Osnovni šoli Šempeter so se na projekt pripravljali celo leto. Izbrali so si manjšo, a zanimivo in precej neznano državo Litvo. V projektu je sodelovala celotna šola, saj je prav vsak učenec prispeval delček v celotni mozaik Litve. Na stojnicah v evropski vasi so učenci mimoidočim predstavili značilnosti in posebnosti Litve. Obiskovalci so si lahko priborili kakšno litovsko posebnost, če so pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje. Spominki, ki so jih izdelali učenci, so bili značilni litovski šumeči bonboni, barvne jajčke, črn kruh in krompir, ovit s pravljico. Tako so tudi izvedeli, da Litovci obožujejo krompir na vse možne načine, najraje pa jedo krompirjeve palačinke in krompirjeve cmoke, polnjene z mesom, skuto ali gobicami. Stojnica je bila dobro obiskana, predvsem pa so bili učenci veseli, da so z mnogo zanimivostmi obiskovalcem približali manj znano Litvo. Na osrednjem trgu v Celju se je šempetrska šola predstavila tudi s plesom kresne noči Rasa. To je ples, ki je prava litovska legenda, saj že stoletja vsako leto ob kresni noči Litovci prižgejo ogenj, spletejo vence iz listja ter vso noč plešejo ob ognju. D. Naraglav *?*** SVor.cvns 'S? *** m:u Stojnica OŠ Šempeter v evropski vasi v Celju, kjer so predstavili Litvo. Mesec knjige in branja Na OŠ Polzela so konec aprila zaključili mesec knjige in branja, v katerem so sodelovali otroci iz vrtca in vseh razredov osnovne šole. Vsak petek so si tako privoščili 10 minut tihega branja, učitelji in učenci pa so dnevno pri pouku glasno prebirali knjige slovenskih in tujih avtorjev. Potekale so tudi ustvarjalne delavnice. Rdeča nit.meseca pa je bil naš rojak Primož Trubar, saj ravno v tem letu praznujemo 500-letnico njegovega rojstva. V knjižnici so pripravljali ure pravljic in reševali uganke Zaključek Ali veste, kaj smo praznovali 23. aprila? Svetovni dan knjige. Učenci OŠ Petrovče smo se ga spomnili na prav poseben način. Imeli smo namreč zaključek bralne značke. V goste smo povabili dramsko skupino iz POŠ Trje, ki je pod vodstvom mentorice gospe Nataše Grobelnik pripravila predstavo Prvo srečanje s Prešernom. Predstavila se nam je tudi dramska skupina iz OŠ Petrovče, ki jo vodi mentorica gospa Sonja Rebernik. Uprizorili so nam večno pravljico o Rdeči kapici. Po ogledu obeh predstav, ki so prijetno zaznamovale svetovni dan knjige na naši šoli, je knjižničarka gospa Tatjana Kranjc Barič podelila še bralna priznanja predstavnikom oddelčnih skupnosti razredne stopnje. Tamara Tavčar, 5.b/9, OŠ Petrovče o Trubarju, glasovali za naj-Ijubši strip, sodelovali v kvizu o Andersenu. Starejši učenci so mlajšim pripravili glasbeno pravljico. Sedmošolci so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali Medobčinsko splošno knjižnico v Žalcu, tretješolci pa knjižnico Polzela in druge kulturne ustanove na Polzeli. Bralci za bralno značko od 6. do 9. razreda so si za zaključek ogledali razstavo o Pimožu Trubarju v Laškem, mlajše bralce v vrtcu in v prvem triletju osnovne šole pa je obiskal pesnik in ilustrator Rok Poles. T. T. Radirka Radirka po listu dirka. Radirka se svinčnika boji, zato zbriše vse njegove sledi. Tako radirka je srečna, zraven pa še nepravična. Srce Srce bije mi zelo hitro, saj zaljubljena sem močno. Moj majski ljubček dal mi je poljubček. Zato srce hitro bije mi, ker na njem umazanije ni. Prodajamo morje Kupite, kupite bleščeče se morje, zraven dobite še očala in olje. Sonce blešči se kot zlato, v vodi pa najdete tudi pravo srebro. Cena seveda je mala, pozabili pa smo, da zraven pripada še obala. To morje je najlepše na svetu, na tem našem malem planetu. Kupite, kupite, ne bo vam žal. Monka Šinkovec, 3.b, OŠ Petrovče Maja in Mitja s svojo kobilo Tongo, ki jima bo v veliko pomoč. Mati Zemlja praznuje 22. aprila svoj praznik. Na ta dan se ji zahvalimo za njene darove, za hrano in vodo, ki nam jo daje, za streho nad glavo, za bistre reke in zelena drevesa, zahvalimo se ji za čudovite poglede z vrhov gora. Ta dan sta si izbrala za začetek zanimivega podviga in dan odhoda - potovanja na lasten pogon po Sloveniji - Mitja Horvat in njegova punca Maja. Spoznala sta se na potovanju v Severno Ameriko in Mehiko, kamor sta šla spoznavat severnoameriška plemena in njihov način življenja. Ob tem sta spoznala, da sta zelo sorodni duši, ki ljubita naravo in se želita vedno vračati v njen objem. Z Mitjo in Majo smo se pogovarjali, ko sta se odpravljala na pot, in dobili njune vtise po 11 dneh »z materjo naravo«. Mitja Horvat, ki je sicer profesor športne vzgoje, je že lani v Preboldskem gaju poskrbel za pridih indijanske kulture in življenja, kar je bilo nadvse zanimivo zlasti za otroke, ki so se udeleževali taborov in aktivnosti po indijanskih merilih in načelih in živeli v indijanskih šotorih - tipijih. Letos je s svojo partnerko Majo hotel postaviti pravo indijansko vas s še več šotori, a se je zataknilo pri papirjih, saj je zemljišče, kjer naj bi stala vas, v denacionalizacijskem postopku. Da bi zapolnila svoj čas in si pridobila še več izkušenj življenja in preživljanja v naravi, sta se odločila za potovanje po Sloveniji. O tem podvigu je dan pred odhodom Mitja povedal: »Sprva se bomo usmerili proti kočevskim gozdovom, v kraljestvo medveda in divjega gozda. Kam nas bo vodila pot naprej, ne vemo natančno, pa nam tudi ni treba vedeti, saj posebnega cilja nimamo. Pot in doživetje pristne narave je edini cilj, ki nas vodi. Darovi matere Zemlje so obilni V krogu domačih in prijateljev sta v soboto praznovala zlato poroko, 50 let skupnega življenja, 77-letna Jožica in 78-letni Srečko Pižorn iz Andraža nad Polzelo. Cerkveni obred z mašo, ki jo je bral župnik Janez Furman, je bil v domači župnijski cerkvi sv. Andreja. in verjamemo, da za preživetje ne potrebujemo veliko,« pravi Mitja Horvat in predstavi udeležence svoje odprave. »V naši četici, ki bo v imenu planeta korakala po tej čudoviti deželi, nas bo pet. Prva in najmlajša med nami je psička Mida, ki odlično sliši in nas zmeraj opozori, če kdo prihaja, ima sivorumen kožušček in črno liso na repu. Stara je 4 mesece in kljub temu z lahkoto hodi več kot 5 ur, zato z njo ne bo težav. Max je že malo dlje pri hiši, ravno je dopolnil 2 leti in je odličen čuvaj in najboljši prijatelj. Čeprav se ga marsikdo ustraši zaradi njegovega volčjega videza, je nežen kot ovčka, kar pa seveda vedo le njemu najbližji. Da ne bova vse prtljage nosila na ramenih, bo na pomoč priskočila Tonga, ki je lepa in mlada kobila, rdečkastorjave barve, z belo liso na glavi. Ona bo glavni nosač, mogoče pa ji kmalu najdemo družbo še enega konja, tako da bomo imeli vsak svojega partnerja. Maja in jaz pa sva nekakšna pastirja te četice, ki se bova odločala, kje bomo spali, kaj bomo jedli in kam nas bo nesla pot. 28 let že oba iščeva srečo na tem svetu, zdaj pa sva odkrila, da se skriva v objemu dreves, kjer tečejo potoki in pojejo ptice. Radost je za naju zavita v gozdni mah in piš vetra. Ko pa veter potihne, nama tišina pove več kot tisoč besed, takrat čutiva ljubezniv objem matere Zemlje. Oba sva bila otroka betona, odraščala v mestih in izkusila lastno odtujenost od Narave ... zdaj veva, da se tja več ne vrneva,« odločno in z iskrico v očeh pove Mitja. Že nekaj časa oba delujeta in ustvarjava z namenom, da ljudem približata naravo, vsak po svojih močeh. Maja je po izobrazbi ekonomistka, ukvarja pa se z energetskimi masažami, zvočno terapijo s tibetanskimi Po sklenitvi zakonske zveze sta Jožica in Srečo odkupila To-načevo kmetijo v Andražu nad Polzelo in tako sta začela kmetovati. Glavni kmetijski dejavnosti sta bili takrat hmeljarstvo in živinoreja. Jožica nikoli ni poznala besede ne, kadar je bilo potrebno priskočiti na pomoč sosedom, prijateljem in soro- skledami, refleksologijo in podobnim. Mitja že nekaj let izvaja razne aktivnosti za otroke v naravi, poletne tabore, kjer otrokom vračajo spoštovanje do narave in jih usposabljajo za bivanje v naravi. Po vrnitvi z lanskega potovanja sta združila moči in želela postaviti pravo indijansko vas, kjer bi izvajala razne programe tako za otroke kot za odrasle. Ob tem, ko jima je postavljanje letošnjega tabora »padlo v vodo«, sta se odločila, da gresta potovat. »Lepo bi bilo iti v Indijo, kjer še nisva bila, takoj pa sva se začela spraševati, kam naj dava najine živali, ki so navajene veliko gibanja in narave. Odločila sva se, da gremo vsi skupaj. Naloživa stvari na Tongo in na ramena, vzameva spalni vreči in šotor, hrano za Maxa in Mido pa gremo. Takrat sva si tudi rekla, saj nama ni treba v tuje dežele, narava je povsod čudovita, še posebej v naši majhni deželici. Poleg tega pa rodne dežele sploh ne poznava zelo dobro. Čeprav skrivajo naši gozdovi, reke in gore toliko čarobnih kotičkov, ljudje silimo v tuje kraje. Ponavadi je že tako, da vsepovsod iščemo tisto, kar imamo ves čas pred nosom,« sta pred odhodom dejala Maja in Mitja in še pristavila. »Midva nisva zahtevna, hranila se bova z darovi narave, za katere se nam ljudem še sanja ne, kako obilni so. Če bova kdaj lačna, pa nič hudega, saj sva bila še prevečkrat sita. Za vsak slučaj vzameva s sabo šotor, čeprav bova čim večkrat spala pod zvezdami. Imava pa občutek, da bova ta šotor kmalu pustila pri kakem kmetu in si ob dežju razpela šotorsko krilo. Vsekakor verjameva, da ne potrebujemo toliko materialnih dobrin, kot jih kopičimo ljudje. To želiva dokazati tudi sebi na tem potovanju, ko bova skušala preživeti res z najosnovnejšimi dnikom. Veliko je pomagala tudi pri raznih prireditvah v kraju, predvsem pri pripravljanju kmečkih dobrot. Srečko pa je bil, ob delu na kmetiji, vrsto let družbeno aktiven. Kar 22 let je bil predsednik Krajevne skupnosti Andraž nad Polzelo, za kar je prejel vrsto priznanj. Dolga leta je bil aktiven član cerkvenega pevskega zbora, še danes pa opravlja delo cerkvenega ključarja, za kar je prejel priznanje celjskega škofa dr. Antona Stresa. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, Milena, Robi, Vili, Marjeta in Servacij, ki je prevzel kmetijo, na kateri sta živinoreja s sto glavami goveje živine in farma piščancev glavni vir dohodka. Zlatoporo-čencema še vedno ne manjka življenjske moči in energije, ki ju prenašata na svoje otroke in vnuke. T. Tavčar pripomočki. Tonga je še manj zahtevna, trave je povsod dovolj, oves in koruzo pa bomo dobili na kakšni kmetiji.« Njuno potovanje je klic nazaj k naravi in klic k varovanju matere Zemlje, kateri posvečata tudi to potovanje. Tako sta Mitja in Maja odšla. Prve dni maja sta se oglasila po internetu iz okolice Krškega in strnila vtise prvih deset dni potovanja. »Naša četica je včeraj prikorakala do vasi Leskovec pri Krškem, kjer sva prespala pri prijaznih domačinih, ki jih na poti ne manjka. Ko pojeva zajtrk, se odpraviva proti Krakovskemu pragozdu, kjer je vse še tako, kot je včasih bilo. Neki gospod nama je rekel, da morava slediti potoku, ker se lahko kaj kmalu izgubiš med mogočnimi hrasti. Pot naju bo naprej vodila proti Kostanjevici in na Gorjance, kjer že lahko srečava kakšnega medveda. Na poti sva že enajsti dan in zgodilo se je že marsikaj. Dobro uro hoda po štartu iz Prebolda nama je kobila Tonga zaplesala divji ples in potrgala vse torbe, ki jih nosi na hrbtu. Dva dni sva taborila ob Savinji pri Šeščah, da sva s prijateljem pošila torbe. Kmalu sva z Majo ugotovila, da imava pretežke nahrbtnike in sva precej stvari izločila, tako da nama je ostalo le najnujnejše. Ko sva prikora- 1. maja je minilo 50 let, odkar sta si obljubila zvestobo slavljenca Antonija in Alojz Završnik z Dobrovelj. Civilni obred zlate poroke je v Savinovi hiši v Žalcu opravil vranski župan Franc Sušnik, cerkvenega pa v cerkvi sv. Janeza in Pavla na Dobrovljah braslovški župnik Milan Gosak. Antonija in Alojz sta se rodila na Dobrovljah, na majhnih hribovskih kmetijah v družinah z desetimi otroki. Življenje je bilo na podeželju v tistih časih težko, saj je vseskozi vladalo pomanjkanje. Zgodaj sta se naučila deliti stvari in skrbeti za mlajše brate in sestre. Zelo kmalu sta bila primorana poprijeti za kmečka opravila. Spominjata se tudi druge svetovne vojne in obeh vojsk - okupatorjeve in partizanske, ki sta se usta- kala mimo Celja in se povzpela na Celjsko kočo, sva za nekaj časa pustila za sabo našo noro civilizacijo in se podala v svet gozdov, vasic in prijaznih ljudi. Ugotovila sva, da glavni problem ni to, kje bova spala in kaj bova jedla, ampak to, da lahko najino potovanje traja precej dlje, kot sva načrtovala. To pa zato, ker bi nama vsi ljudje, mimo katerih naju vodi pot, radi postregli, nama ponudili hrane in pijače. Takšne gostoljubnosti človek ne doživi vsak dan in hvaležna sva vsem, ki so nam jo izkazali in ki nam jo še bodo. Ker pa sva si zadala neko pot, morava vsakič naprej, reči zbogom in hvala za vse. Zanimalo naju je preživetje v naravi, ob divji hrani in tem, kar ponuja narava. Na poti iz vasi Planina pri Sevnici čez Bohor in prej na Kozjanskem sva nekajkrat prespala pod milim nebom in si skuhala koprive s čemažem ter solato iz bukovih listov. Na vrhu Bohorja sem si nabral celo pest polžev in se počutil kot Vili ga ga, ko sem jih spravljal dol po grlu. Pojedel sem jih bolj zato, ker sem jim vzel življenje, kot pa zaradi okusa in apetita, ki me je minil že, ko sem jih gledal, kako se kuhajo. Dobila sva potrdilo, da se v naravi da preživeti in komaj čakava, da spet zatavava v gozdove, kjer bova odvisna le sama od sebe, čeprav se postrežbe prijaznih vljali na njihovih domovih. Rasla sta v družinah, kjer se je veliko prepevalo. Alojzovo največje veselje je ubrano petje z njegovimi brati in sestrami. Skupaj so kot Bratje in sestre Završnik nastopali na raznih prireditvah po Sloveniji. Antonija pa je poznana pa svoji nesebični dobroti in razdaja- ljudi ne braniva. Teh nekaj dni je zaznamoval tudi pobeg Tonge blizu Svetine. Našla sva jo šele naslednji dan, ko se je pasla na vrhu nekega hriba. Pobegnila je še enkrat na Kozjanskem, vendar sem jo uspešno izsledil po sledovih kopit in se trdno odločil, da je več ne izpustim. Ko sva na Bohorju opazila, da Tonga potrebuje nova kopita, sva imela takojšnjo srečo in v Senovem srečala kovača, ki je rekel, da nama podkuje kobilo, če peš prideva do vasi Blanca. Uspelo nama je pravočasno in Tonga je dobila nove čevlje. Tam sva prespala na seniku in bila priča staremu načinu postavljanja mlaja ter preprosti vaški veselici. Jože, gospodar hiše, je zjutraj odjahal na konjeniško srečanje, mi pa smo se podali proti Brestanici in naprej. Zdaj veva, da nama na poti ne bo hudega in da je slovenski narod resnično dobrosrčen. Čeprav nimajo veliko, vse delijo z nami, popotniki. Resnično uživamo v lepotah slovenskih gozdov, na travnikih in potokih, kamor redko zaide človeška stopinja. Slovenija skriva lepote, ki se jih sploh ne zavedamo. V nadaljevanju poti nas čaka še veliko lepega, danes pa se nam bodo odkrile skrivnosti Krakovskega pragozda,« zaključuje svoje javljanje Mitja Hrovat. D. Naraglav nju. Življenje sta si uredila pri Alojzovih starših. V zakonu sta se jima rodila hči Danica in sin Albin, ki zdaj gospodari na kmetiji in jima pomaga na jesen življenja. V veliko veselje so jima srečanja z brati, sestrami in drugimi sorodniki, s katerimi se poveselita in zapojeta, v veliko veselje pa jima je tudi pet vnukov. Obredu zlate poroke je sledila poroka sina Albina in Suzane Ribar. T. Tavčar Zlatoporočni svatje v Savinovi hiši Zlata Pižorn, trdi kmečki korenini Na dan zlate poroke Zlatoporočenca Završnik Zadnja vožnja Franja Kunstiča Aletheia Trgatev Zaključek zadnje vožnje in prejem darila od predsednika Aero kluba Edvarda Potočnika Petega maja zvečer se je na avtobusu celjskega Izletnika, na relaciji Celje-Prebold, šoferju Franju Kunstiču zgodilo polno presenečenj, ki so se od postaje do postaje stopnjevala. Za vse to je bila »kriva« njegova zadnja vožnja pred odhodom v pokoj, ki so jo »zabelili« njegovi klubski prijatelji iz Aero kluba Prebold, žena in otroci in drugi. Že v Celju je na avtobus vstopil znanec, ki se običajno ni vozil z avtobusom, še najmanj pa ob takšni uri. Njemu so se na naslednjih postaj ahpridružili še dva ali trije dobro poznani potniki. Nad avtobusom pa je kar nekajkrat zaokrožil ultra lahki avion Biba, kakršnega pilotira tudi Franjo. Ta je takoj spoznal, da je avion iz njihovega kluba. Na glas je dejal: »Kaj pa ta dela sedaj v zraku?« Mera je bila skoraj polna, ko je zapeljal na žalsko avtobusno postajo in že od daleč videl, da ga čaka neverjetno veliko potnikov. Znova je komentiral, približno v tem stilu: »Kaj pa je danes, hudiča, da je toliko ljudi.« Kmalu mu je bilo vse jasno. Ob igranju dveh harmonik so začeli v avtobus stopati njegovi prijatelji, vsak z veliko pestjo drobiža, in mu le tega dajati v torbo za vozovnico. Ob tem so mu segali v roke in mu zaželeli vse najboljše v pokoju. Moral je zbrati veliko moči, da je lahko odpeljal s postaje in se posvetil še zadnjim kilometrom vožnje. Avtobus je tudi v nadaljevanju spremljalo letalo Biba, v avtobu- su pa se je pelo in igralo na harmonike. Kot je pozneje povedal, je bil to najtežji, a tudi najlepši del vožnje na tej relaciji, če ne kar v življenju. Presenečenj pa s tem še ni bilo konec, potniki prijatelji so vstopili še na predzadnjih dveh postajah, v Latkovi in Dolenji vasi. Avtobus pa je po naročilu kolega, ki je vozilo potem prevzel, moral parkirati na parkirišču pred preboldskim hotelom. Ko je ustavil, je zadonela bučna glasba preboldske pihalne godbe, kar ga je skoraj dotolklo. Kakšen drug človek s slabim srcem bi lahko imel težave, Franjo, ki si je moral že v Žalcu nadeti majico s sliko svojega avtobusa in z napisom Zadnja vožnja, pa je na srečo vse dobro prestal in veselo objel ženo in hčerko, ki sta ga pričakali med množico. Ob tem veličastnem sprejemu je tudi spoznal, da se bo njegova zadnja vožnja tokrat zavlekla daleč v noč. Na vzletišču oziroma hangarju Aero kluba v Kaplji vasi je bilo namreč vse pripravljeno za prvi zaključek 25-letnega dela šoferja avtobusa pri Izletniku in za skok v lago-dnejše življenje upokojenca, ki mu bo omogočalo, da se bo še bolj posvečal svoji družini in ljubezni do letenja. D. N. Zlata Urankarja z Vranskega Pred petdesetimi leti sta 4. maja na skupno pot stopila Franc in Marija Urankar. Ponovno sta si obljubila zvestobo na zlati poroki v gasilnem domu na Ločici pri Vranskem. Civilni del zlate poroke je vodil župan Občine Vransko Franc Sušnik, cerkveni obred z mašo pa domači župnik Jože Turinek. Franc Urankar in Marija, rojena Učakar, sta se poročila na Vranskem. Za nevestinimi starši sta prevzela kmetijo, ki v tistih časih še ni imela cestne povezave, za pomoč pri delu so bili voli, šele kasneje konji. Veliko dela in truda sta vložila, da sta zrasla nov hlev in dom, počasi sta nakupovala tudi stroje in priključke, ob tem pa sta morala nahraniti, obleči in vzgojiti pet otrok, tako da imata za seboj truda polno življenjsko pot. Urankarjeva, po domače Ocvirkova družina, je torej štela pet otrok. Najstarejša je hči Marija, sledili so ji sinovi Franc, Ivan, Jože in Tone, zakonca pa sta skrbela tudi za Marijinega gluhonemega brata, ki je zaradi bolezni izgubil sluh. Danes kmetijo vodi najstarejši sin Franc z ženo in dvema sinovoma, ki skrbijo za starša, da jima je jesen življenja tudi ob bolezni lepa. Skupaj pa imata zlatoporočenca deset vnukov in dva pravnuka. Vsi so jima zaželeli še na mnoga leta in ob veseli glasbi lepo preživeli popoldne. T. T. Fanika praznuje Pred časom je v Ložnici pri Žalcu v krogu svojih otrok in njihovih družin 94. rojstni dan praznovala Fanika Antloga. Slavljenka je še vedno dokaj dobrega zdravja, še vedno kaj postori zase. Več let je že vdova, ima pa osem otrok: Herto, Rozalijo, Marijo, Valerijo, Faniko, Jožeta, Ivana in Marjana ter enajst vnukov, ki so ji v veliko veselje. T. T. Slavljenka z otroki Glasbena skupina Aletheia je izdala svojo drugo zgoščenko. Novi album, imenuje se Trgatev, so predstavili na petkovem promocijskem koncertu v dvorani Doma II. slovenska tabora v Žalcu. Na zgoščenki je deset pesmi, večina jih je iz Bedračevega novejšega obdobja. Skupino Aletheia sestavljajo Simona Kropeč Sim (akustična kitara), Lucija Lavbič (klasična kitara), Erian Karlovič (čelo) in Dani Bedrač (akustična kitara). T. Tavčar S plesom in glasbo zaokroženih 90 Večina udeležencev praznovanja v Sv. Lovrencu z mamo Slavko na stolu Življenje je kot dolga vrvica, polna vozlov, ki simbolizirajo prehojeno pot posameznika, njegove prelomnice, lepe in težke trenutke. Tudi za življenje Dolarjeve mame, Ladislave - Slavke iz Velike Pirešice, ki je maja praznovala devetdeseti rojstni dan, velja podobno. Vozle njenega življenja ji pomagajo preskakovati njeni najdražji, ki so bili ob njej tudi ob jubileju, ki ga je praznovala kar nekaj dni. Še posebno lepo je bilo na njen rojstni dan 16. maja, ko so ji čestitali njeni otroci, v soboto, 17. maja, ko so jo obiskali predstavniki KS, RK in DU Galicija, ter v nedeljo, 18. maja, ko so se v gostišču Zmet v Sv. Lovrencu pri Preboldu zbrali skoraj vsi sorodniki in mami Slavki pripravili nepozabno praznovanje s pestrim programom, glasbo in plesom. Tudi sama se je veselo zavrtela s svojim sinom Milanom in ob tem je marsikdo pozabil, da jih ima 90. Mama Slavka, kot jo kličejo njeni najdražji, deluje še vedno zelo čilo in ima bister spomin. Program za njeno obletnico so pripravili vnuki in pravnukinja, 11 -letna Špela Ograjenšek, ki je prebrala kronologijo njenega življenja. To je zapisala hčerka Zlatka Kodrič. Mama Slavka se je rodila v številni Goltnikovi družini na Dobrovljah. Bila je deseta po vrsti od štirinajstih otrok. Zaradi težavnega hribovskega dela na kmetiji sredi Dobrovelj se je številna družina leta 1929 preselila v Bevče pri Velenju. Tu je Slavka preživljala svoje otroštvo in najstniška leta. Vsi so se imeli radi, vedno so peli, se igrali razne igre ter tudi pridno delali na »ciguncah« v njihovi domači opekarni za izdelavo opeke. Po končani osnovni šoli v Velenju se je s 17 leti podala služit svoj kruh. Najprej se je zaposlila kot gospodinjska pomočnica pri družini v Celju, po nekaj letih pa je odšla to delo opravljat v Zagreb. Tam je delala do začetka II. svetovne vojne, potem pa se je vrnila v Bevče. Med vojno je kot obveščevalka delala za partizane. Prek partizanskega kurirja se je spoznala z mladim in prizadevnim obveščevalcem Ludvikom Dolarjem. Iskra je preskočila in 17. maja 1947 sta se poročila in zaživela na njihovi kmetiji v Veliki Pirešici, po domače pri Kranjc. Pri hiši je bil mlin, Ludvik pa po poklicu mlinar. Bil je deveti, zadnji otrok velike družine, ki je zgubila očeta in gospodarja, ko je bil Ludvik star dobra tri leta. Ko sta se Ludvik in Slavka poročila, sta prevzela mlin in kmetijo, ki ni bila več v najboljšem stanju. Čakalo ju je trdo kmečko delo. V času od leta 1947 do 1957 se jima je rodilo šest otrok: Cvetka, Milan, Berti, Zlatka, Jože in Štefka. Življenje v toplem družin- skem gnezdu je bilo skromno, a lepo. Vse dotlej, dokler jih ni leta 1954 prizadejala poplava, odnesla jez, most in del hiše. Čez dve leti se je zgodila še hujša tragedija - električni tok je ubil tretjega otroka, petletnega Bertija. Življenje je teklo dalje, otroci so rasli, se šolali in si ustvarili lastne domove in družine. Slavka se je morala zaradi širitve kamnoloma leta 1989 preseliti na novo lokacijo v bližini gostilne Fervega. Še pred selitvijo je umrl mož Ludvik, novo domačijo pa je prevzel sin Jože z družino. A leta 1997 se je usoda znova poigrala z njimi in iz toplega doma iztrgala ravno gospodarja Jožeta. Življenje pa gre naprej in družina se je od takrat precej povečala. Mama Slavka ima deset vnukov, na poti pa je že njen dvanajsti pravnuk. Prav vsa velika družina se druži najmanj dvakrat na leto, ko pripravljajo praznovanja sorodniki, rojeni v prvi oz. drugi polovici leta. To pa je nedvomno dokaz več o povezanosti velike družine, za kar ima veliko zaslug mama Slavka, ki je desetkrat babica in bo kmalu že dvanajstič prababica. D. Naraglav Mama Slavka s sinom in hčerami, snaho ter predstavniki KS, RK in DU Galicija Po grajskih poteh občine Prebold Udeleženci pohoda na Burkeljčevem hribu, od koder je mogoče s pogledom zajeti velik del Spodnje Savinjske doline. Pohod po grajskih poteh je Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold organiziralo že četrtič zapored. Tokrat 10. maja, dober mesec prej kot v preteklih letih. Takšen termin naj bi veljal tudi v prihodnje, saj je v juniju zaradi občinskega praznika veliko drugih prireditev. Letos je bila malo spremenjena tudi pot pohoda, ki je postala še bolj zanimiva. Kot vedno so pohod pričeli na dvorišču Graščine Prebold, kjer so si ogledali muzejsko zbirko in veliko dvorano v prvem nadstropju. Pot so nadaljevali v Kapljo vas, kjer je nekdaj stala graščina Gorica, nato so se povzpeli na greben Tolstega vrha do točke, kjer je stal grad Liebenštajn, in potem še na Burkeljčev hrib, kjer je stal grad Žaženberk. Zadnja postaja pohoda je bila v Šeščah, na mestu nekdanje graščine Šenpihel. Pohod je z vmesnimi postanki trajal malo manj kot 6 ur. Letos je po grajskih poteh hodilo lepo število pohodnikov, med njimi precej takšnih, ki so se na pohod podali prvič. Med njimi je bil tudi novi ravnatelj preboldske osnovne šole Oton Račečič z nekaterimi člani kolektiva. Organizatorji pričakujejo, da bo v prihodnje pohod postal še bolj množičen, saj je takšno spoznavanje zgodovine svojega kraja in okolice posebno doživetje. D. N. Po zvezdnih poteh V četrtek, 15. maja, je na povabilo Zgodovinskega in narodopisnega društva v Garni šport hotelu Preboldu dr. Tone Ravnikar, docent na Filozofski fakulteti v Mariboru, predstavil svojo knjigo Po zvezdnih poteh. Predstavitev je vsebinsko dopolnjevala letošnji Pohod po grajskih poteh občine Prebold in je bila načrtovana v okviru letnega društvenega programa kot strokovno predavanje zunanjega gosta. Dr. Tone Ravnikar je prikazal, kako so se v visokem srednjem veku, od 12. do 15. stoletja, razvijale posestne razmere med plemiškimi družinami na območju sa-vinjsko-šaleške regije in kako je z nenadnim vzponom Žovneških gospodov ta regija dokončno prišla v okvir dežele Štajerske. V kasnejšem pogovoru z občinstvom je dr. Tone Ravnikar pojasnil tudi nekatere značilnosti odno- sov v družbi tistega časa, ki so bili v preteklosti večinoma slabo ali celo napačno predstavljeni. Kot je povedal tajnik društva Uroš Herman, se bo Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold -še naprej trudilo in pripravljalo tovrstna srečanja, ki imajo namen popularizirati zanimanje za zgodovinsko dogajanje v naših krajih in prepoznavati vpliv naše preteklosti na sedanjost. D. N. Srečanje ob kozolcu Marko Mirnik je lastnik kozolca iz 19. stoletja Na Zaloški Gorici se je v petek, 25. aprila, pod obnovljenim Obrezovim kozolcem zbralo okrog 300 domačinov vseh generacij, prebivalcev Zaloške Gorice, torej Goričanov, ki so kadarkoli bivali na Gorici. Dober razlog za srečanje je bilo odprtje prenovljenega Obrezovega kozolca, ki se v svoji prenovljeni podobi bohoti na najlepši raz- gledni točki Zaloške Gorice. Kozolec - dopler, kakor imenujemo dvojne kozolce, ki so pomemben del slovenske kulturne dediščine, je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja, natančnejših podatkov o gradnji pa niso našli. Zgradili so ga predniki sedanjega lastnika Marka Mirnika, ki je kozolec tudi obnovil. Z nasveti mu je pri obnovi pomagal Zavod za ohranjanje kulturne dediščine, pri izvedbi in prestavitvi na novo lokacijo pa sovaščani. Kozolec je bil namreč prestavljen iz centra vasi na približno dvesto metrov oddaljeno razgledno točko, na zemljišče Markovih staršev. Odprtje kozolca so izkoristili tudi za srečanje Goričanov vseh generacij. Kozolec bo pomenil prostor, kjer se bodo Goričani ob postavljanju mlaja srečali tudi na družabnem srečanju »Pod kozolcem«. Tokratno srečanje so organizirali vaščani Zaloške Gorice in Turistično društvo Petrovče, na srečanju pa se je poleg Goričanov zbralo tudi mnogo vaščanov iz sosednjih vasi, iz Ruš, Male Pirešice, Arje vasi in od drugod. Trak na kozolcu je prerezala teta Betka, kakor babico Marka Mirnika kličejo in poznajo mnogi domačini, blagoslov pa sta opravila petrovški župnik.pater Ivan Arzenšek in pater Viktor Arh. Prisrčen program, ki ga je z izbrano besedo povezovala Lidija Koceli, so ustvarili Ljudski pevci iz Vinske Gore, Pevke treh vasi in domačini. Slednji so poskrbeli tudi za dobro pijačo in jedačo. Organizatorji so bili zelo veseli pomoči kar 54 donatorjev, ki so pomagali soustvariti prireditev. L. K. * S starih razglednic do novih noš ŠENTJUR - Hrastje, 2,5 ha veliko kmetijsko zemljišče z manjšo starejšo hiško s hišno številko, elektriko, vodo, v pretežni meri poraščeno z gozdom, na lepi sončni razgledni legi, primemo za vikend, ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta. Cena: 50.000 €. Info: 031 342 118 (Drago) CELJE - center, obnovljeno 4 sobno meščansko stanovanje velikosti 120 m2 v 1. nadstr. meščanske zgradbe v centru mesta, z večjim parkiriščem na dvorišču in lastno I garažo v samem objektu, ogrevanje individualno, mestni plin. Cena: 156.000 €. Info: 031 342 118 (Drago) CELJE - Lava, stan. hiša 125 m2 tlorisne površine P+l+M, L. 1978, z zasajenim in urejenim vrtom z manjšim pomožnim objektom, parcela 651 m2, v lepi in mimi stan. soseski z vso bivalno infrastrukturo in opremo. Cena: 250.000 €. Info: 031 342 118 (Drago) GROBELNO-Sp. Ponkvica, stanovanjska hiša, tlorisne velikosti 130 m2, P+I+M, L. 1990, na lepi lokaciji, oddaljena po asfaltnem dostopu cca. 8 km od Šentjutja, v pritličju večji prostor za namen gara-ali manjše delavnice. Na parceli velikosti cca. 34 arov je tudi starejši skedenj, ki ga je mogoče uporabiti takšnega kot je ali pa za nadomestno gradnjo. Cena: cca. 200.000 €. Info: 031 342 11 S'(Drago) Folklorno skupino Galicija, ki deluje pod okriljem kulturnega društva Galicija, so ustanovili šele pred dvema letoma. Skupina šteje 29 članov skupaj z muzikanti. Vodi jo Helena Turnšek, ki z dušo in telesom daje v skupino ogromno energije in strokovnega znanja. V novih, prav posebnih nošah so se predstavili 17. maja in tako odprli že 14. gališke dneve. Začetki so se jim zdeli zelo enostavni, kot pravi predsednica folklorne skupine Marija Cokan. Začeli so plesati, se naučili nekaj plesov, ampak vse to jim brez folklornih kostumov ni nič koristilo. Tu pa se je šele zares začelo. Da bo njihova prva »noša« štajerska, so bili prepričani vsi, ker so pač Štajerci. To naj bi bila »pražnja noša« njihovega okraja. Začeli so zbirati stare fotografije po Galiciji, ki so jim pomagale prepoznati, kaj so nosili Galičani, ko so šli npr. k sv. maši, na ohcet, botrijo itd. Hvaležni so Bojanu Knificu iz JSKD iz Ljubljane, svetovalcu za folklorno dejavnost, ki je prišel k njim v Galicijo in jim ob prisotnosti šivilje in krojača strokovno svetoval, kako se lotiti izdelave kostumov. Vzporedno z zbiranjem starih fotografij pa so z donacijami zbrali že toliko denarja, da so lahko začeli izdelovati kostume. Brez donatorjev se ne bi mogli ponašati z novimi kostumi, takšnimi, kot so jih v Galiciji nosili njihove babice in dedki pred 100 in več leti. S temi krasnimi kostumi so se pred nabito polno dvorano predstavili v soboto, 17. maja zvečer, to pa je bila tudi prva prireditev v uvod 14. galiških dnevov. V pro- menadi so se pari ponosno sprehodili po odru in za vsak par je bilo povedano, kakšen je kostum, iz katerega materiala in ob kateri priložnosti se je nosil. Predstavili pa so tudi zelo poznan, star običaj v Galiciji, flor-janovo. Fantje so na predvečer 4. maja nosili drva po hišah, naslednjo nedeljo pa so pobirali darove in prepevali kolednice za srečo, zdravje ter blagoslovili hišo pred ognjem. Nakar so si ob nabranih dobrotah pripravili veselo druženje, pri tem pa so jim pomagala tudi dekleta. Vse to je folklorna skupina Galicija prikazala na odru. Ob igri in plesu so se preselili za nekaj let v preteklost in se spomnili starega običaja, za katerega je folklorna skupina Galicija skupaj z mentorico poskrbela, da ne bo šel v pozabo. T. T. www.sz-atrij.si sz-atrij@siol.net ATRIJ stanovanjska zadruga z.o.o. Celje, Lava 7,03/ 42 63 110 Ljubljana, Vojkova 63,01/ 530 92 92 Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 11,03/ 74 71 040 Rogaška Slatina, Kidričeva 30,03/ 81 84 250 »Kjer je dom, je srce« VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 r n E^l 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. DELOVNI CAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 OBRAZEC ZA NAKAZOVANJE DENARJA UMRLI SP. REPORTER (STANE) SAMICA OVČARSKEGA PSA ORODJE IZ KAMENE DOBE TUJE ŽIME IGRALEC NICHOLSON DEDALE BLAŽENOST V BUDIZMU SOBNA LONČNICA APNENEC, IKRAVEC PERNATA ŽIVAL NEDA UKRADEN SL SLIKAR PRE- BIVALEC ARKTIKE, INUIT ANG, PLEMIČ ŽUPANČIČ ZBOR OSMIH PEVCEV MESTO V NIGERIJI STATUA, SOHA PRED- MESTJE MURSKE SOBOTE SUROVINA ZA PIVO AM. FILM. REŽISER (FRED) GRELNA NAPRAVA SODOBNA ZABAVNA GLASBA BIVŠI SP. KOLESAR (ABRAHAM) DIVJI GRM PISARNIŠKI DELAVEC ODVZEM ČESANA SKRIVAJ TITAN ZDRAVNIK ZA RAKASTA OBOLENJA ILOVICA RUSJAN PODLOŽN. DELOV FEVDA- LIZMU AM. FILM. IGRALKA (MARGOT) BIVŠI SL. MINISTER (FRANCI) LANCASTER BIVŠI TURŠKI PREMIER (BÜLENT) UR. JEZIK V IZRAELU STARI GERMANI PREDSEDNIK PZS (FRANC) SPOD. DEL VRATNE ODPRTINE SLIKARKA REMEC NEBESA VRSTA PAPIGE NEKD. DOLŽINSKA MERA, 20 cm PRODAJNA USPEŠNICA UTRIP KOS TKANINE ZAUMETN. SLIKANJE VELETOK V ZAHODNI AFRIKI GLASBENIK (VILKO) IZBRIZGANA TEKOČINA Z MOŠKIM SEMENOM STEKLINA ODTOK VEČJA RAZKOŠNA STAVBA SL. PEVEC (OMAR) DVOJINA BIVALIŠČE UMRLIH PREDNIKI ITALIJANOV JUS, PRAVNI RED UDAREC PRI TENISU ABELOV BRAT POGODBA MED DRŽAV. UMIK IZ STRAHU FR. NOGOM. (MICHEL) BUDISTIČNI MENIH KEMIK ONSAGER MESTO V TRAKIJI, STAROGR. BUTALE IGRALKA ZEMLJIČ TRSA DLAKA REKAV SRBIJI AM. FILM. IGRALKA (VERONICA) FR. FIZIK (FRANCOIS) ALBANSKI DRŽAVNIK (RAMIZ) TRENJE ŽELATINA IZ ALG HRIB NAD PREBOLDOM PEKOVSKI IZDELEK DEL ARHAIKA PESNIK UJEVIĆ LUKAV IZRAELU KRČEVINA STARA CELINA TAVČAR IVAN SLADEK RASTLINSKI SOK VEZNIK ROČNI VOZIČEK NA DVEH KOLESIH UMAZANIJA VDOLBINA ZARADI UDRTJA UMRLI SL.GLED. REŽISER (BRANKO) AM. DIRIG. (LORIN) NEMŠKI ZALOŽNIK (KARL) ANG. DRAMATIK (TERENCE) AVANS, PREDUJEM ZAPREKA ZBIRKA PSALMOV UPAD MORSKE VODE ZAČINJENA OBARA VELIKA VEŽA FOSILNO KURIVO OTROK EPIRSKI KRALJ HOMERJEV EP ALOJZ REBULA ROBERT REDFORD POSODA ZA PEPEL UMRLEGA TELOVADKA ŠAJN DERIVAT AMONIAKA S TEHTANJEM DOLOČENA MASA RADIKAL IZ OGLJIKA IN VODIKA VERSKI POGLAVAR ŠIITOV ANG.POET CANKAR IVAN OTROŠKA VIRUSNA BOLEZEN, VARIČELE LUKA V MAROKU POSEBEN POLOŽAJ PRI ŠAHU IGRA NASREČO POČITIČNO ZATOČIŠČE KRATEK POŽIREK PESNIK GRUDEN IGOR OZIM SPOJINA, PRIDOBLJ. IZ DRUGE SPOJINE TV VODITELJICA (ALENKA) NOBELU Nagradna križanka Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je DAVIDOV HRAM, PE ARNOVSKI GOZD, Arja vas 109, Petrovče. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9a, Žalec, do 13. junija 2008. Kasneje prispelih dopisnic ne bomo upoštevali. elite sebi in naravi najboljše? Naravi in Ljudem Prijazni Izberite: PiNiA EKOPOHIŠTVO* - svetovanje, razvoj - proizvodnja in montaža .^OSr *100% naravno, masivno pohištvo modernih oblik za opremo stanovanj in poslovnih prostorov AKCIJA: brezplačno nasta/itev pohištvenih vrat* 'S^ne '<*ne www.pinia.si l info&pinia.si Kovačeceva galerija na prostem Vrt zdravilnih rastlin ga najraje uporablja v hrastu, orehu, češnji, skratka v lesu s čimbolj intenzivno notranjo zgradbo. Njegova značilnost je prav izbira materiala. Pritegnejo ga svojevrstno, posebno oblikovane korenine, veje, debla. Njihove naravne oblike ga vodijo k umetelno potenciranemu motivu, v figuralne kompozicije, zdaj bolj zdaj manj stilizirane, včasih z zgodbo in pripovednimi elementi, drugič z govorico kretenj, ki je še zlasti vidna na primer v plešočem paru ali v žabji ljubezni. V velikosti se prilagaja izbranim kosom lesa, pogosto precej velikim dimenzijam, in ni ga strah res velikih kompozicij, kar prihaja do izraza v javnih plastikah po bližnji in daljni okolici. Eden od dokazov je tudi 10 m visok kip v Rudarskem parku v Zabukovici, ki je kot angel z razprtimi krili poimenovan Varuh preteklosti in glasnik bodočnosti. Vinko Kovačec je preprost in iskren človek, z ljubeznijo do narave in vsega, kar ga obdaja. V motivnem izboru se jasno vselej vrača k rudarskim temam, rudarskim podobam in portretom, za katere si je med drugim izbral precej nenavaden material - ksilit. To je ne do kraja razpadel premog, v katerega ohranjene lesene gmote dolbe globok relief z značilnimi potezami rudarskih obrazov z različnih zornih kotov. Prav v starosti lesa Vinko vidi najpomembnejši smisel svojega ustvarjanja, saj daje propadajočemu lesu novo življenje, novo podobo. Mladostna ljubezen ustvarjanja v lesu, ki je spala več kot trideset let in se le od časa do časa prebudila, je po upokojitvi izbruhnila kot vulkan in prinesla izjemno obogatitev njegovi duši in vsem, ki so navdušeni nad njegovim ustvarjanjem. Naj ta vulkan še dolgo bruha in prinaša nove stvaritve. Predvsem pa naj se uresničijo njegove zamisli o galeriji na prostem ob Ribniku Vrbje in morda še kaj. D. Naraglav Vinko se pri delu nekako zlije z naravo Obiskovalci Ribnika Vrbje in njene okolice so že lani lahko spoznavali ustvarjalno delo Vincenca -Vinka Kovačeca iz Podvina pri Žalcu, ki je z dleti obdeloval velike dele lesa in ustvarjal razne skulpture. Med drugim je nastala posebna skulptura ponirka, ki je nekakšen simbol vr-benskega jezera in ki danes ponosno stoji na obrežju ribnika. Že ob vstopu v to naravno območje obiskovalce vabi in pozdravlja skulptura Kralja Matjaža. Nekaj metrov pred skulpturo ponirka pa se na vsaki strani šopirita dva velika plazilca, ki sta kot nekakšna stražarja jezera. Tem kipom se letos pridružuje še pravi veliki stražar v človeški podobi s sulico in še marsikaj, saj Vinko neumorno in z žarom uresničuje svoje zamisli in ideje in pričakovanja tistih, ki ga pri tem vsaj moralno podpirajo. Nekaj izjemnega je v teh mesecih nastala podoba družine, ki je narejena iz štora s koreninami; simbolizira trdnost družine, tesno povezanost njenih članov in ljubezen. Njeno nastajanje so ves čas spremljali in občudovali obiskovalci jezera. Z vsemi temi stvaritvami nastaja res zanimanja vredna Kovačeceva galerija na prostem, ki bo pomembno prispevala k turistični ponudbi občine Žalec in nasploh Savinjske doline. S postavitvijo INFO centra, dosedanjimi aktivnostmi občine Žalec in vseh v ta projekt vključenih oseb so narejeni že veliki koraki. Vsekakor jim velja sle- diti. Kot pravita avtor podob Vinko Kovačec in višja svetovalka za okolje na Občini Žalec Marjana Kopitar, je ta projekt vredno še naprej uresničevati in zaokrožiti njegovo vsebino in pomen. Vinko Kovačec je v zadnjih nekaj letih ustvaril že vrsto kipov. Kot nekdanji rudar je s kipi obogatil rudarske parke - muzeje na prostem v Grižah, Zabukovici in v Libojah. Njegove podobe krasijo tudi zelenico za občinsko stavbo v Žalcu, ob domači hiši v Podvinu in še marsikje. Vinko se je upokojil leta 2000 kot rudar Premogovnika Velenje. Tja je prišel po končani osnovni šoli iz rojstnega Rotmana pri Ptuju. Obiskoval je rudarsko šolo in se zaposlil v tedanjem Rudniku lignita Velenje. Kot rudar je delal pri pridobivanju premoga na klasičnih in mehanskih odkopih. V prostih dneh je rad zahajal v naravo, kjer je v njenih stvaritvah dobival navdih za svoja umetniška snovanja, hkrati pa delo narave znova oživljal v podobah, ki so narejene iz korenin in starih štorov. Še posebno se je njegova ustvarjalnost razbohotila po upokojitvi, ko je odkril svoj talent, ki ga prej zaradi obveznosti in pomanjkanja časa ni mogel razviti do konca. Vincenc -Vinko Kovačec je samouk, svoja nagnjena pa sedaj redno izpopolnjuje na različnih ustvarjalnih delavnicah, se udeležuje kiparskih kolonij in razstav ter se tako sooča z javnostjo. Kolege pogosto preseneti s svojim pristopom k obdelavi lesa, s svojo veščo uporabo dleta, ki Mag. Zlatka Gutman Kobal in sadjarji, ki so se udeležili prikaza uspešnosti redčenja sta odvisni količina in kakovost namiznih jabolk. Prikaza se je udeležila večina članov društva sadjarjev celjske regije, ki so z zanimanjem prisluhnili prikazu v vzorno urejenem Goriškovem nasadu. T. T. Čebelarski dom in čebelnjak V začetku maja je bil v Pon-gracu pri Grižah na sadjarski kmetiji Gorišek-Brodar praktičen prikaz redčenja cvetja in plodičev jablan. Prikaz so organizirali Kmetij-sko-gozdarski zavod Slovenije, izpostava Žalec, društvo sadjarjev celjske regije in specialistka za sadjarstvo mag. Zlatka Gutman Kobal iz Kmetijsko-gozdarske-ga zavoda Maribor. Redčenje je organizacijsko in strokovno zahteven pomotehnični ukrep. Od S slovesnosti Praktičen prikaz za sadjarje Taborski čebelarji so občinski praznik počastili z odprtjem čebelnjaka in čebelarskega doma, ki so ga poimenovali Dom pod steno Krvavice. Kljub slabemu vremenu se je slovesnosti udeležilo veliko čebelarjev in drugih. Zbrane sta nagovorila predsednik Čebelarskega društva Tabor Mile Gržina in predsednik strokovnega sveta ter podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Levo kuratorka Nataša Ferant med vodenjem Prijetne vonjave, pisane barve zelišč in mir, ki ga nudi Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu, so minuli petek na dnevu odprtih vrat privabili veliko število obiskovalcev. Na vrtu, ki obstaja že 32 let in je del nacionalne zbirke Slovenska rastlinska genska banka, so si obiskovalci lahko ogledali več kot 300 različnih zdravilnih in aromatičnih rastlin, dobili pa so lahko tudi odgovore na vprašanja o uporabi posameznih rastlin, kako jih je treba negovati in uporabljati. Oglede vrta in mikropivovarne, ki delujeta v okviru Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec, je vodila kuratorka Nataša Ferant. Obiskovalci pa so lahko uživali tudi ob degustaciji zeliščnega piva in čaja. T. Tavčar Franc Šmerc je pohvalil delo taborskih čebelarjev, nato pa je skupaj z domačima čebelarjema Ivanom Zupančičem in Milanom Verdeljem odklenil dom in čebelnjak. Za trud in delo pri obnovi doma je predsednik dru-. štva Mile Gržina Ivanu Nateku podelil priznanje društva. Za popestritev slovesnosti so poskrbeli moški pevski zbor Tabor, harmonikar Blaž Kovče in taborski planinci. T. Tavčar Šmerc. Stavba, v kateri je dom čebelarjev, je bila prej gozdarska koča Gozdnega gospodarstva Celje pod Krvavico, ki sojo taborski čebelarji dobili v najem. V treh letih so jo obnovili, uredili električno napeljavo in vodo. Opravili so veliko ur prostovoljnega dela, še posebej pa so ponosni na nov čebelnjak v neposredni bližini doma. Za zvezo čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline pa naj bi bilo vzrejališče matic. igipn o iggpnj e| s|N E MIÌEIS8BM «CIJA-599 garnitura Pisa miza + 4 X stol dim.: 90x90/180 . Jf §P . Mercator Trgovski center Žalec Celjska c. 7, Žalec, TEL.: 03 71 36 575 Sobota, 31. maj 2008 ob 10. uri POMLADNA ROŠTILJADA Sobota, 7. in 21. junij 2008 ob 10. uri DOMAČA TRŽNICA Sobota, 14.junij 2008 ob 10. uri OTROŠKA PREDSTAVA - GUSARJI Sobota, 28.junij 2008 ob 10. uri DAN TRGOVSKEGA CENTRA ŽALEC «T Supermarket Center tehnike, gradnje in pohištva jiajèoCisa kava v mestu! Svitami' Moja kultura bivanja. AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL IZKORISTITE ČLANSKI POPUST! PÌZZEAÌJA |0 Watsons S tem kuponom vas bomo od 11. do 13. junija v drogeriji Watsons v Žalcu ob nakupu še dodatno presenetili z darilcem! ELKRO Pri nakupu 4 -ih srajc v trgovini ELKROJ Žalec -kravata gratis; pri nakupu 4-ih izdelkov ELKROJ -najcenejši izdelek 40% popusta do 30.6.2008. ZA HLAČE NAJBOLJŠI ELKROJ. Novo! Salon pohištva [ Petrovče - kmetijska zadruga jedilna garnitura možnost posamičnega nakupa - stol Muri - masiva bukev ali hrast, cena: 59,00 - miza Canto - masiva bukev, cena: 298,00 dim.: 95x160/260 cm (raztegljivo) sedežna garnitura BENING - na fotografiji v Antara (microflòra) materialu. - trosed ležišče 125x210 cm - možnost izbire različnih elementov - več kot 8(irazličmh vzoi OTVORITEV 30.05. Petrovče, kmet. zadruga, ob 16 uri "čevapčiči, pivo in harmonika" POSEBNA PONUDBA OMEJENE ZALOGE jedilna garnitura možnost posamičnega nakupa - stol MASIVA OREH, cena: 69,00 - miza Spice VISOK SIJAJ, cena: 723,00 dim.: 90x180/230 cm (raztegljivo) sedežna garnitura ELVIS - na fotografiji v New Look LUX materialu - možnost izbire med različnimi elementi - več kot 80 različnih vzorcev Sašo Hribernik s.p., HIS, Matke 20, Prebold, PE Pohištvo HIS - Petrovče 001, Petrovče telefax: 03 570 80 35, GSM: 041 638 389, E-pošta: his@email.si, www.sedezne.si Cene vseh izdelkov so v evrih in z DDV. Cene veljajo do 20.06.2008 oziroma do razprodaje zalog. Aranžerski materiali in drugi dodatki niso vključeni v ceno. Spremembe in napake v katalogu so možne. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mama in babica MARIJA VERDEV, roj. KREŽE (20. 3.1943-28. 4. 2008) Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Mož Martin, sinova Branko in Roman z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame DANICE KOBULA Iz Vrbja 98 (21.1. 1936-22. 2. 2008) se zahvaljujemo vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem, govorniku, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in g. župniku Viktorju za lepo opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo cvetličarni Boža iz Šempetra ter gospe Boži za čudovito cvetje in aranžmaje. Žalujoči: mož Janez, sin Ivan, hčeri Vikica in Cvetka z družinama ter vnuki Nataša, Gregor, Klavdija, Petra in Maruša V SPOMIN PAVLI FILIPU KOČEVAR KOČEVARJU 10 let 3 leta Hvala vama za vsa vajina dejanja, misli in zglede, ki sta nam jih nudila. Sedaj čujeta zreli molk utrujenih bilk in omagujoča srca molčečih dreves in spokojno lesketanje voda, ki se jim nikamor ne mudi. Občutita predano usihanje korenin in sinjo govorico neba, ki neslišno prigovarja vejam, praprotim in dremotnim čebelam: SPATI, SPATI. SPITA VAJIN ZASLUŽENI SEN. Radi vaju imamo vsi vajini dragi. Ko v agoniji bolečine se tudi solza posuši, srce kot oster meč prešine spoznanje, da več tebe ni. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama MARIJA RANČIGAJ iz Šmatevža (1924-2008) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poklonit njenemu spominu, jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za potrebe cerkve in za sv. maše, hvala gospodu župniku za .opravljen obred, sodelavcem Banke Celje in Inšpektorata RS za delo. Hvala vsem, ki ste se z besedo in pesmijo poslovili od nje. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Že šesto leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 9. maja je minilo šesto leto, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in vnuk RAJKO VELER iz Matk Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi O, saj smrti ni, le nove so poti. Kot metulj razprl si krila. Poleti v nebo, odšel si za lučjo. Še poljub poslal si nam z vetrom. (Niet, Bilje maj) V SPOMIN NENADU KULIČU (28. 2.1978 - 28. 5. 2005) Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi V SPOMIN 16. maja mineva drugo leto žalosti, odkar si odšel od nas, dragi ati, sin, brat, stric in boter MIRAN PEČEK iz Levca Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. V globoki žalosti vsi njegovi MHQMOBMISPOMMMÉKT Kamoseštvo Marjan Amon iz Šmartno v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na GSM: 041 611-087 Človek, ki ga imaš rad, ne umre, samo nekje daleč je. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama ANTONIJA OMLADIČ iz Poljč (30. 5. 1915-21.4. 2008) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, za cvetje, sveče in za darovane sv. maše. Hvala vsem tistim, ki ste našo drago mamo Tončko skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku, vsem pogrebcem, pogrebni službi Ropotar in gospodu Debelaku za cerkveni obred in pogreb. Žalujoči: vsi njeni »Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite ...« V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat JOŽE PODBORNIK iz Velike Pirešice 32 (4. 8. 1933 - 7. 5. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žena Rozalija, sinovi Srečko, Jože, Boris in hči Milica z družinami ter vnuki Bil si vse, kar človek naj bi bil, skromen, veder, pošten, delaven, nikoli nevoščljiv, zadovoljen z življenjem. Ni te vet med nami, a vendar si, tvoja prisotnost zdaj v vsakem izmed nas, ki smo te imeli radi. V SPOMIN SILVU OŽIRJU iz Andraža Hvala vsem, ki se še spominjate njegovih pridnih rok, nasmejanega lica in mu prižgete svečko. Njegovi naj dražji V naših srcih še naprej živiš, pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete ANE PADEŽNIK, roj. ZAVRŠNIK Salabove Ančke z Vranskega (23. 7. 1923-22. 4. 2008) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za darove namesto cvetja za Naš dom, cerkev in svete maše. Iskrena hvala oskrbovalkama s pomoči na domu Verici in Kristini. Hvala osebju Zdravstvenega doma Vransko, posebno dr. Centrih-Četina in sestri Marti Kos. Hvala g. župniku Jožetu Turineku, cvetličarni Sadika, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar in govorniku Bojanu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega ata, pradedka JOŽETA GREGORCA z Brega pri Polzeli (1921-2008) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali sveče in za svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala pogrebni službi Morana. Vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, mama, ho vedno ostal. ZAHVALA ob smrti naše drage mame ANE LEDNIK iz Kasaz (24. 7.1929-14.4. 2008) Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, mislili nanjo in ji stali ob strani v času njene bolezni ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja. Za pogrebno slovesnost se zahvaljujemo tudi pogrebni službi Ropotar, gospodu Planincu, župniku iz Griž, moškemu pevskemu zboru iz Petrovč in godbi na pihala iz Liboj. Žalujoči: vsi njeni »Ne jokajte ob najinem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir nama zaželite ...« 18 let CIRILA PLAJH ANTON PLAJH (10. 5.1988) (8. 5. 1990) Trnava 23 Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni Včeraj srečen in vesel, danes že ti zvon zapoje in truplo tvoje je pepel... ZAHVALA Tako nenadoma in nepričakovano nas je zapustil naš dragi ate, stari ate, tast, brat in stric JANEZ KOS, po domače JERENOV IVAN (23. 5. 1928-5. 5. 2008) Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino v srcu. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iskrena hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in številne maše. Hvala urgenci SB Celje, dr. Kravosu, g. župniku za lepo opravljen obred, MPZ in cerkvenemu pevskemu zboru Ponikva, govornikoma za ganljive besede, trobentaču, pogrebni službi Ropotar, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec in vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je bilo slovo lažje. Hvala sodelavcem Premogovnika Velenje, Gorenja GTI, Gorenja 1PC in Višjega sodišča Celje. Posebna zahvala pa gre vsem Jerenovim za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: sinova Ivi in Branko z družinama, hčere Minka, Marjana in Gelči z družinami ter ostalo sorodstvo POGREBNE STORITVE Ivan Ropotar, s.p. tet.: 700 U> S5 GSM: 07(1 613 269 GSM: 'i StaroVaška ut. 12, Šempeter Jočite za mano le od sreče, ker prenehal sem trpeti! Za spomin prižgite mi le sveče, da v svetlobo mogel bom vzleteti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ALFONZA POTEKA iz Migojnic 22a (1927-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč ob najtežjih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in besede sožalja. Posebna zahvala kolektivu pohištvene industrije GARANT Polzela, d. d., zakoncema Jeromel, dr. Sodinovi in dr. Šibancu iz Splošne bolnice Celje, pogrebni službi Ropotar, pevcem, govornikoma, gospodu župniku, godbi na pihala Zabukovica, rudarjem, PD Zabukovica, JKP Žalec ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela, odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, ata in tasta MARIJANA PETERLETA iz Ločice ob Savinji (16. 5.1930-18. 4. 2008) Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Hvala patronažni službi ZD Polzela, nujni medicinski pomoči, enoti intenzivne terapije Topolšica, posebej hvala g. dekanu za opravljen cerkveni obred, govornici za poslovilne besede, oktetu Lastovka za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebni službi Morana, g. Zvonetu Štormanu, podjetju Živex, p. e. Štore, iskrena hvala za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše, hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste z nami delili bolečino in ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenju več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, ata, tasta, brata in strica ANTONA JANCA iz Latkove vas (4. 6.1940-16. 4. 2008) se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru, gospodu Rudiju Hermanu, gasilcem Latkove vasi ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči hčerki Marinka in Zvonka z družinama ter brata in sestre z družinami »Nekje daleč mirno, tiho spiš, a v naših srcih še vedno živiš...« V SPOMIN 22. maja 2008 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, stric, brat, sestrić in svak LUDVIK ROTAR iz Kasaz 35, Petrovče Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Tvoje dobro srce več ne bije, a spomin nate še vedno nam kot zlato sonce sije ... V SPOMIN 2. junija bo minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi ERNEST ZAGOŽEN iz Matk 72 Hvala vsem, ki mu skupaj z nami v spomin prižigate svečke in ga ohranjate v lepem in trajnem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in dedka VINCENCA DERNOVŠKA iz Topovelj se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, sveče in za sv. maše. Hvala sorodnikom in sosedom, pevcem, gospodu župniku ter vsem, ki ste z nami delili bolečino in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njegovi SPOMIN Tiho je za vedno odšla MARIJANA OGRIS Prisrčna ti hvala za vse, kar v življenju si svojem nam dala; za vse tvoje žrtve, skrbi in trpljenje, hvala še enkrat za naše življenje. Ohranili te bomo v hvaležnem spominu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob slovesu izkazali pozornost njenemu spominu. Hvala. Vsi njeni Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 11. junija 2008 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Tekma za najmočnejšega Slovenca rpan TEL/FAX: 01/ 53^7 7 Krpan med Krpani V okviru Šentjurskega sejma je v Taboru potekala prva letošnja tekma za najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana. V prvi tekmi se je med sabo pomerilo sedem slovenskih Krpanov. V Taboru so se pomerili med sabo v petih disciplinah, in sicer v nalaganju bremen na viličarja, prenosu bremen po stopnicah, prenosu polnih pivskih sodov, obračanju 400 kg gume in nošnji 450 kg bremena v tako imenovanem sokolovem krogu. Najboljši skupni rezultat je dosegel Gregor Stegnar, ki je tudi lanski najmočnejši Slovenec. Ta Krpan je v sokolovem krogu bremenu dodal še prostovoljko in tako še potrdil svoj sloves najmočnejšega Krpana med Krpani. Na drugo mesto se je uvrstil Damjan Slapnik, tretji je bil Andrej Ušla- kar. Z enakim številom točk, vendar brez posamezne zmage, sta se na četrto in peto mesto uvrstila Sandi Ivančič in Dragan Pašalič, šesti je bil Martin Avguštin in sedmi Primož Pogačnik. Tekmovanje za najmočnejšega Slovenca je bilo tokrat prvič v občini Tabor in prvič tudi v Savinjski dolini. Nagrade je udeležencem izročil župan Občine Tabor Vili Jazbinšek. D. N. Čaj za dve Olga Markovič in Jožica Ocvirk v komediji Čaj za dve Prvi del študija sta opravili vsaka zase, drugega na skupnih bralnih vajah, odrske priprave so potekale v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer je sinočnja premiera navdušila številne gledalce. Pri oblikovanju vlog sta igralki uporabili svoje realne življenjske izkušnje - podobne se dogajajo tudi likoma v predstavi. Na trenutke bi se celo vprašali, ali ne igrata sami sebe. Enako sta se med pripravami večkrat vprašali tudi sami - prav zato je bila njuna zgodba na odru poštena in resnična, vendar pa sta se uspeli izogniti vsakršni zasebnosti ali nepotrebnemu preigravanju. Na gostovanja se bosta Olga Markovič in Jožica Ocvirk podali takoj po poletnih počitnicah. Ponovitev predstave Čaj za dve bo v Domu II. slovenskega tabora Žalec v soboto, 14. junija, ob 20. uri. T. T. Na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec smo si minulo soboto lahko premierno ogledali komedijo Čaj za dve, avtorja Toneta Partljiča in v priredbi Olge Markovič, ki je zaigrala tudi lik haloške kmetice. Upokojeno gledališko igralko pa je upodobila Jožica Ocvirk. Predstava je nastala pod okriljem Gledališča Žarek pri Kulturno-umetniškem društvu Žalec. Izvirno dramsko besedilo Čaj za dve je napisano za več oseb, vendar se je Markovičevi utrnila zamisel o zasedbi le dveh. Priredba je bila pripravljena kmalu po dogovoru o sodelovanju. Ker sta obe igralki dolgoletni sooblikovalki ljubiteljskega gledališča in se uspešno spogledujeta tako z režijo kot igro, sta Čaj za dve pripravili sami, tudi scensko in kostumsko, za glasbeno opremo pa sta poprosili Matjaža Kača, znanega zborovodjo. Pri tehnični izvedbi sta pomagali Cita Pospeh in Zdenka Pintar. Rezultat dela brdskih gospodinj Živopisna škarpa Ob krajevni cesti, ki pelje skozi Matke, je bilo potrebno zgraditi škarpo. Ker pa so škarpe lahko zelo puste in neprijazne, so se gospodinje v zaselku Brda odločile, da pri njih ne bo tako. Škarpnike so zasadile z raznovrstnimi cvetlicami, ki v teh dneh bujno cvetijo v številnih barvnih odtenkih in so prava paša za oči. T. T. Trio Eroika navdušil V soboto, 17. maja je Kulturno društvo Vransko gostilo priznani pop operni trio Eroika. V nabito polni večnamenski športni dvorani Vransko se je odvil nepozaben koncert. Vzdušje se je od pesmi do pesmi stopnjevalo v pravo evforijo na koncu, ko so obiskovalci stoje skupaj z Eroiko zapeli pesem Dan ljubezni. Pevci Matjaž Robavs, Metod Žunec in Aljaž Farasin so bili odlično razpoloženi, vzpostavili so izjemen stik s publiko, zato se po koncertu kar niso mogli ločiti od svojih oboževalcev. Tudi obiskovalci so bili nad organizacijo in izvajalci navdušeni. Mnogi so izrazili željo, da bi bilo na Vranskem več podobnih dogodkov. T. T. ■ « j * IT % ■ ! L * ‘ » ■ Med nastopom tria Eroika Klara Kobe potem, ko je postala druga spremljevalka Klara za Miss Universe V soboto, 17. maja, je Žal-čanka Klara Kobe na slovenskem finalnem izboru za Miss Universe 2008 postala 2. spremljevalka. Krono Miss Universe Slovenije 2008 je iz rok lanske mišice Tjaše Kokalj prejela Anamarija Avbelj iz Lukovice pri Domžalah. Simpatična Klara Kobe je leta 2006 postala smaragdna kraljica na izboru v Žalcu. Mnogi jo poznate tudi kot hosteso na prireditvah v Domu II. slovenskega tabora, sicer pa je študentka prvega letnika Pravne fakultete v Ljubljani. Letos je prvo leto aktivna v Študentskem klubu Žalec, kjer je članica upravnega odbora. Klara nam je povedala, da je bilo sodelovanje na izboru prvovrstna izkušnja, saj doslej s takšnimi prireditvami ni imela izkušenj. Te so bile po njenem najbrž tudi tiste, ki so prednjo v finalu postavile dve finalistki. Malo je že razočarana, pravi, ker je bila tako blizu, a namesto da gre na svetovni izbor v Vietnam, se bo lahko pripravljala za izpite na fakulteti, ki so pred vrati. Tako kot je to vzporedno počela že ves čas priprav za lepotno tekmovanje, ki so trajale dva meseca. O nadaljevanju lepotnih ambicij bo še razmislila, prvi cilj ji je vsekakor dokončati fakulteto. L. K. Ovčke za prvo obhajilo Zofka Zajc s svojimi ovčkami, ki so sedaj že pri letošnjih prvoobhajancih Ovčka ali jagnje je že od nekdaj simbol nedolžnosti, zato so jo nekoč pogosto upodabljali za razne priložnosti. Slovenske gospodinje so za posebne priložnosti, kot so krst, prvo sveto obhajilo in birma za svoje otroke ovčke spekle. Za to je potrebna posebna spretnost, ki se je prenašala iz roda v rod. Tako je to sedaj že več kot 100-letna tradicija. Sedaj so tiste, ki to še obvladajo zelo reke. Med njimi je Zofka Zajc, ki jo je te umetnosti naučila mama Rozalija. Vsako leto speče za otroke svojih sorodnikov in prijateljev kar nekaj ovčk, tudi letos že več kot deset. Zanimivo je, da takšna ovčka lahko ostane kot spomin vrsto let. T. Tavčar