423
KRI
Pavle   Zidar
Zvesta žival, ki po žilah rohniš,
nekoč ti odprem,
da najdeš v prostost
in se do neba izkričiš
ko požar šumeč.
Nič
naj ti ne bo do teh,
ki s studom, z grozo
v smrt bodo verjeli,
ležečo tu na tleh.
Ko ves svoj gnev
nad mano razprostreš
in za slovo
že mimo ust navreš,
ki so te izvabljala
v širno prostost —
'bom še hotel,
da planeš ven.