Primorski
dnevnik
TOREK, 31. MAJA 2016
št. 127 (21.667) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
NOVOMAT.
AVTO STEKLO CENTER
d.0.0.
Ko steklo poči, do Novomata skoči!
OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888
koper - Na 3. strani
Konzulat Italije mečejo na cesto
Občina Koper prekinja pogodbo
trst - Na 6. strani
Furlanič zahteva več posluha do šibkejših
gorica - Na 11. strani
Tele fonski lov na nove odjemalce
Dobava plina in električne energije
sport
Tee Ugrin ne bo na EP, toda ...
sredozemlje - Po oceni komisariata ZN minuli teden 700 mrtvih in 1100 pogrešanih
Morje obupa
RIM - Sredozemsko morje je vse bolj krvavo. V treh brodolomih na morju pred libijsko obalo je prejšnji teden skupaj umrlo najmanj 700 ljudi, je dejala tiskovna predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Car-lotta Sami. Poleg tega po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) pogrešajo še najmanj 1100 ljudi.
Šele v nedeljo so iz pričevanj preživelih rekonstruirali okoliščine potopitve ribiške ladje, ki sploh ni bila več za plovbo, a so jo kriminalne tihotapske tolpe kljub temu spravile na morje in jo natrpale s 450 ljudmi. Ladja se je potopila, pri čemer je umrlo vsaj 300 migrantov. Našli so nekaj desetin trupel, precej tudi žensk in otrok, rešili pa so približno 150 ljudi. Tudi včeraj so čez Sredozemlje prispeli novi migranti na obale Sicilije, Kalabrije in Apulije, policija pa je izsledila tudi več domnevnih tihotapcev.
Na 2. strani
migranti
Nekaj desetin nastanjenih tudi pri nas
TRST, GORICA - Pribež-nike, ki so se v zadnjih dneh v večjem številu izkrcali na italijanski obali, prerazporejajo po državi. Na Goriškem jih je nastanjenih 50, od teh polovica v Gradišču, polovica pa v goriškem Podturnu. Iz Kalabrije jih bo danes v Trst prišlo 25. Zanje bosta skrbela ICS in Karitas. Naša dežela naj bi jih skupno gostila okrog 200.
Na 5. in 11. strani
vittorio veneto - Državno tekmovanje
Zmagoslavje zbora Fran Venturini
V športni dvorani Finance Post Arena v Bernu v Švici bo od četrtka do nedelje žensko evropsko prvenstvo v športni gimnastiki, na katerem ne bo tržaške Slovenke, članice tržaškega kluba Artistica 81, Tee Ugrin. V Švico ne bo odpotovala zaradi lažje poškodbe (zvin gležnja), ki jo je vsekakor skorajda sanirala, saj se v Trstu, pod taktirko trenerja Diega Pecarja, pripravlja na zbirne predolimpijske treninge v Brescii in na državno člansko prvenstvo, ki bo 9. in 10. julija v Turinu.
Na 16. strani
Karabinjerji pri Zimmermannu
Na 5. strani
Avtomobil povozil mater z otrokom
Na 5. strani
Novogoriška Kraljica vrtnic je Goričanka
Na 13. strani
Meta Sterni (AK Bor) 6. na mladinskem DP
Na 16. strani
tržič - Karabinjerji aretirali 39-letnega tatu
Vlom skozi strešno okno
Iz nakupovalnega središča je ukradel več deset mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov
TRŽIČ - Karabinjerji so v noči z nedelje na včerajšnji dan aretirali 39-letnega romunskega državljana, ki je skozi strešno protipožarno okno vlomil v nakupovalno središče Emisfero in iz trgovine z elektronskimi napravami Unieuro ukradel več blaga. Skupaj z aretiranim moškim je bil na delu še en vlomilec, ki mu je uspelo zbe-žati. Po aretaciji so karabinjerji ugotovili, da je bil pred časom 39-letnik obsojen na pet let in šest mesecev zaporne kazni v Orvietu. Na začetek sojenja zaradi tatvine v tržiškem nakupovalnem središču čaka v goriškem zaporu.
Na 11. strani
trst - Včeraj zadnji srečanji
Bralna značka se seli v Ljubljano
9771124666007
574
Petek, 27. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
sredozemlje - Samo v zadnjem tednu po ocenah komisariata ZN za begunce
Umrlo naj bi 700 migrantov, drugih 1100 pa še pogrešajo
Dramatična pričevanja preživelih z ribiške ladje, na kateri je utonilo 300 ljudi
italija - Delrio
Tovorni cestni promet omejiti za 30 odstotkov
Na tem čolnu so rešili 321 migrantov, od teh kar 130 otrok in mladoletnih
ansa
RIM - Sredozemsko morje je vse bolj krvavo. V treh brodolomih na morju pred libijsko obalo je prejšnji teden skupaj umrlo najmanj 700 ljudi, je v nedeljo dejala tiskovna predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Carlotta Sami. Poleg tega po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) pogrešajo še najmanj 1100 ljudi.
Šele v nedeljo so iz pričevanj preživelih rekonstruirali okoliščine potopitve ribiške ladje, ki sploh ni bila več za plovbo, a so jo kriminalne tihotapske tolpe kljub temu spravile na morje in jo natrpale s 450 ljudmi. Ladja z begunci je imela pokvarjen motor, zato jo je vlekla druga podobna ribiška ladja, na kateri je bilo prav tako okrog 450 beguncev. V podpalubje druge ladje je kmalu začela pritekati voda. Potniki so jo skušali brezupno prazniti z rokami, nekateri pa so se po vlečni vrvi skušali povleči na prvo ladjo. Tihotapec, ki jo je upravljal, je zato prerezal vlečno vrv in njihovi usodi prepustil v migrante na krovu. Pri italijanski obalni straži so včeraj potrdili, da je pri tem po vsej verjetnosti umrlo vsaj 300 mi-grantov. Našli so nekaj desetin trupel, precej tudi žensk in otrok, rešili pa so približno 150 ljudi.
Večina akcij reševanja prebežnikov se je odvijala okoli 55 kilometrov severno od libijskega mesta Zuvarah, znanega zatočišča za tihotapce ljudi ter začetne točke za morska potovanja do Evrope. Italija je od minulega ponedeljka zabeležila porast števila prihodov mi-grantov. V minulem tednu so tako v Sredozemskem morju rešili in do italijanskih pristanišč prepeljali okoli 13.000 migrantov. Še teden pred tem je na obale Italije prišlo samo 1700 migrantov, kažejo podatki IOM.
Policija skuša zaostrovati tudi pregon tihotapcev. V Kalabriji so včeraj prijeli dva domnevna tihotapca, ki ju sumijo odgovornosti za brodolom ladje ob obali Libije, v katerem je prejšnji teden umrlo najmanj 45 ljudi. V ločenem primeru so v Palermu aretirali še dva tihotapca migrantov. Včeraj so prijeli še dva moška iz Senegala, ki naj bi na krovu ladje v Italijo pretihotapila okoli 600 migrantov. Pri tem naj bi številne migrante pretepla ter posilila več žensk.
Tudi včeraj so čez Sredozemlje prispeli novi migranti. Ladja irske mornarice je namreč v pristanišče Brindisi pripeljala 346 migrantov in truplo prebež-nika, več sto migrantov pa so izkrcali tudi v drugih pristaniščih na Siciliji in v Kalabriji, kjer so zbirni centri natrpani preko zmogljivosti.
Francesco Greco bo vodil milansko tožilstvo
RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj z veliko večino (17 glasov za) imenovalo Francesca Greca za novega vodjo državnega tožilstva v Milanu. Greco je bil član sodniške ekipe »čistih rok«, ki je v Milanu od konca 80. let preiskovala podkup-ninske afere. Izkušen je na področju ekonomskega kriminala, saj je vodil preiskave o škandalih Montedison, Parmalat, Enimont in naskoka na uprave nekaterih pomembnih bank. Greco je po večmesečnem odlašanju ostal edini kandidat, potem ko je kandidaturo umaknil šef kabineta pravosodnega ministra Giovanni Melillo.
rim - Srhljiv umor 22-letne študentke
Bivši zaročenec
• • v •	v	■
jo je živo zazgal
Sara Di Pietrantonio in njen morilec Vincenzo Padulano v posnetku iz časa, preden se je njuno razmerje prekinilo in sprožilo bolestno ljubosumnost zavrnjenega zaročenca
ansa
RIM - Po vsej Italiji odmeva srhljiv umor 22-letne študentke Sare Di Pietrantonio, ki jo je v noči na nedeljo živo zažgal bivši zaročenec, 27-le-tni zapriseženi čuvaj Vincenzo Padulano. Po osemurnem zaslišanju je Pa-dulano včeraj priznal umor. Sara se je naveličala njegove ljubosumnosti in vsiljivosti in je hotela prenehati razmerje z njim. V svojem bolestnem doživljanju ljubezenskega razmerja Pa-dulano tega ni hotel sprejeti. V nedeljo okrog 3. ure ponoči je Saro pričakal na predmestni rimski ulici, ko se je z avtom vračala domov. S svojim avtomobilom je oplazil njenega in jo prisilil, da se je ustavila, potem pa izvedel svoj zločinski naklep. Pri sebi je
imel plastenko z bencinom, z njo polil Sarin avto in tudi njo. Najprej je zažgal vozilo, potem stekel za Saro, ki se je pognala v beg in zažgal še njo.
Kot so včeraj pojasnili preiskovalci, naj bi med Sarinim poskusom bega mimo peljala vsaj dva avtomobila, voznika pa se nista zmenila za njene krike in klice na pomoč, ampak sta brezbrižno odpeljala dlje. Padulano jo je tako lahko dohitel in živo zažgal. Javna tožilka Maria Monteleone je pozvala ženske in dekleta, naj pravočasno prijavijo nasilno obnašanje partnerjev, grenko pa je ugotovila, da je nesrečno Saro ubila tudi brezbrižnost mimoidočih, ki sta se obrnila stran v trenutku, ko se je dogajala tragedija.
Minister daje dober zgled
ansa
MILAN - Včasih je obstajala vsemogočna tovarna avtomobilov Fiat. Čeprav je bila zasebna, je imela prednostni odnos z državnim vrhom. Zanjo so v Italiji gradili na stotine kilometrov avtocestnih odsekov, zlasti v prid prodaji tovornjakov, a v škodo okolja.
Minister Graziano Delrio je včeraj na svetovni konferenci o inovacijah na področju železnic poudaril, da želi italijanska vlada delež cestnega tovornega prometa zmanjšati za 30 odstotkov. To bodo dosegli tako, da bodo odslej stavili predvsem na infrastrukturne povezave med pristanišči in železniškimi tiri visoke zmogljivosti in visoke hitrosti. Z okrepitvijo nočnega tovornega prometa in povezano logistiko. Na podlagi možnostih, ki jih zdaj nudi tehnologija. A je minister hkrati dejal, da bodo velik del sredstev - naložbe naj bi bile v prihodnjih letih vredne 18 milijard lir, namenili tudi krepitvi regionalnega prometa. Milijonom ljudi, ki se dnevno vozijo v službo z vlakom, naj bi ponudili možnost vožnje s novimi vlaki in obnovljenimi tiri.
Zato, je še poudaril Delrio, razmišljajo o združitvi državnega cestnega podjetja Anas z državnimi žleznicami FS. Osnutek načrta združitve naj bi predstavili pred poletjem.
avstrija - Raziskava
Kern je priljubljen, a Kurz bi ga porazil
DUNAJ - Novi socialdemokratski avstrijski kancler Christian Kern je izjemno priljubljen v avstrijski javnosti, a v primeru neposrednih volitev kanclerja bi ga porazil mladi zunanji minister Sebastian Kurz iz ljudske stranke (OVP), kaže v nedeljo objavljena javnomnenjska raziskava inštituta Gallup.
Kern bi v primeru, da bi lahko Avstrijci neposredno volili kanclerja, pobral 36 odstotkov glasov, izhaja iz ankete, v kateri je sodelovalo 600 ljudi. Na fiktivnih neposrednih volitvah kanclerja bi se za njim uvrstil vodja svobodnjakov (FPO) HeinzChristian Strache s 26 odstotki glasov, sledi jima podkancler iz OVP Reinhold Mitterlehner, a z zgolj osmimi odstotki glasov podpore.
Slika pa bi bila povsem drugačna, če bi se OVP v volilno bitko podala s Kurzem. V tem primeru bi mladi vodja avstrijske diplomacije na fiktivnih neposrednih volitvah kanclerja pobral 27 odstotkov glasov in porazil Kerna, za katerega bi v takšnem primeru glasovalo 25 odstotkov volivcev. Strache pa bi bil na tretjem mestu z 21-odstotno podporo, še kaže Gallupova raziskava.
O tem, da bo še ne 30-letni Kurz verjetno prevzel vodenje ljudske stranke, je v Avstriji govor že dalj časa. Kurz velja za super zvezdnika v vladi in uživa kar 51 odstotno podporo državljanov. Kar 64 odstotkov njegovo delo ocenjuje pozitivno, samo 13 odstotkov pa negativno.
Gallupova raziskava je pokazala še, da bi, če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo, 34 odstotkov ljudi glasovalo za svobodnjake, ki sicer že mesece zasedajo prvo mesto. Sledijo jim socialdemokrati s 24-odstotno podporo, ljudska stranka pa uživa 21-odstotno podporo. Zeleni, katerih nekdanji vodja Alexander Van der Bellen je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev 22. maja, bi zbrali 13 odstotkov, liberalni Neos pa šest odstotkov glasov.
irak - Spopad z IS
Iraška vojska je vstopila v mesto Faludža
BAGDAD - Iraška vojska je včeraj vstopila v mesto Faludža, ki je bilo v rokah skrajne Islamske države (IS). Iraške sile naj bi se tako že pomikale proti središču mesta. Štiri ključna območja okoli mesta so pred tem že osvobodili, so sporočili iz iraške vojske. Iraške sile "nenehno napredujejo", rezultati pa bodo znani v nekaj urah, je povedal general Jakia Rasul, potem ko so iraške sile obsežno ofenzivo na mesto sprožile pred tednom dni.
Poveljnik operacije, general Ab-delvahab al Sadi, je povedal, da so iraške sile v mesto vstopile ob podpori letal mednarodne koalicije in iraških letalskih sil ter topništva in tankov. V ofenzivi sodeluje vojska, policija in protiteroristične enote, v mesto pa so ob zori prodrli s treh strani. Pri tem so naleteli na odpor džihadistov.
Prestolnica Bagdad je bila medtem včeraj tarča treh smrtonosnih napadov, ki so zahtevali več kot 20 življenj, več kot 50 je ranjenih.
Faludža, ki leži v provinci Anbar okoli 50 kilometrov zahodno od Bagdada, je bilo prvo mesto, ki ga je v Iraku zavzela IS januarja 2014. Sedaj sta Falužda in Mosul na severu zadnji veliki iraški mesti v rokah IS. V Faludži naj bi bilo okoli 50.000 ljudi.
gibraltar - V primeru brexita
Bodo zahtevali priključitev Španiji?
MADRID - Gibraltar, britansko čezmorsko ozemlje na jugu Pirenejskega polotoka, bi se lahko priključil Španiji, če se bodo Britanci na referendumu 23. junija odločili za izstop iz Evropske unije, je napovedal prvi minister Gibraltarja Fabian Picardo. »Če Gibraltar želi imeti dostop do skupnega trga in pravice, kakršne uživa danes, kot je prosto gibanje, bi lahko znova razmislili o združitvi naše suverenosti s Španijo, kar je nekaj, o čemer nihče na Gibraltarju ni pripravljen razpravljati,« je dejal Picardo v pogovoru za britansko televizijo Sky News.
Po njegovih besedah bi lahko Španija znova zaprla mejo z Gibraltarjem in ogrozila njegovo suverenost, če se bodo Britanci odločili za izstop iz unije. »Zunanji minister je bil jasen in je dejal, da bodo zaprli mejo, čer bo Združeno kraljestvo zapustilo unijo. Ne dan po referendumu oz. odločitvi temveč takrat, ko bo Britanija tudi v tehničnem smislu izstopila iz povezave,« je dejal prvi mož Gibraltarja, ki šteje okoli 30.000 prebivalcev.
Gibraltar spada pod oblast Velike Britanije od leta 1704, ko je ozemlje v sredozemski ožini, ki je tedaj pripadalo Španiji, osvojilo angleško-nizozemsko ladjevje. Španija je suverenost nad območjem Veliki Britaniji uradno predala s sporazumom iz Utrechta leta 1713, vendar si ga od takrat vztrajno prizadeva dobiti nazaj. Prebivalci Gibraltarja podpirajo britansko oblast. Leta 2002 so na referendumu zavrnili predlog, da bi si Velika Britanija in Španija delili suverenost nad ožino.
Britanska kolonija se je skupaj z Otokom EU pridružila leta 1973, a ima v uniji poseben status in je izključen iz štirih področij politik EU - carinske unije, skupne trgovinske politike, skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike. Na Gibraltarju se tudi ne uporabljajo se določila EU o davku na dodano vrednost in ni član schengenskega območja.
/
Primorshi
AKTUALNO
Nedelja, 29. maja 2016
3
zagreb - Po sporu med ministri Mosta in podpredsednikom Karamarkom (HDZ)
Kljub optimizmu Oreškovica hrvaška vlada tvega razpad
V saboru naj bi 12 od 15 poslancev Mosta podpiralo nezaupnico opozicijske SDP Karamarku
ZAGREB - Potem ko je podpredsednik hrvaške vlade in predsednik stranke Most neodvisnih list Božo Petrov zahteval odstop prvega podpredsednika vlade in šefa HDZ Tomislava Karamarka zaradi povezav Karamarkove soproge z družbo Mol, je predsednik največje vladne stranke sporočil, da bo vlada nadaljevala delo, a brez Petrova.
Hrvaški premier Tihomir Oreškovič je, tako kot večina ministrov, podprl Karamarka, medtem ko šest Mostovih ministrov meni, da bi moral prvi podpredsednik vlade odstopiti zaradi politične odgovornosti, ker je njegova soproga Ana Karamarko opravljala oglaševalska dela za podjetje glavnega lobista madžarske družbe Mol Josipa Petroviča, ki je tudi dolgoletni Karamarkov prijatelj.
Oreškovič je po včerajšnji slavnostni seji parlamenta ob dnevu hrvaškega sabora izrazil prepričanje, da vlada lahko deluje še naprej s Karamarkom in Petro-vom. »Sem optimist in bom vztrajal do konca. Mislim, da imata Karamarko in Petrov nekatere skupne cilje. Vsem je skupen cilj, da izboljšamo Hrvaško ter da bo boljši standard vseh,« je izjavil Oreškovič. Zatrdil je, da napetosti v vladi ne ovirajo njegovega dela in da si prizadeva privabiti vlagatelje na Hrvaško.
Petrov je medtem včeraj potrdil, da ne vidi možnosti za sodelovanje Mosta s Karamarkom v vladi, potem ko so povedali, da bodo podprli predlog za glasovanje o nezaupnici Karamarku. Napovedal je, da bo končno odločitev sprejel nacionalni svet Mosta, a dvomi, da bodo znižali kriterije, ki so jih zastavili, ker »vlada ne more biti talka ene osebe«. Novinarjem je povedal, da v vladi v zadnjih treh ali štirih dneh ni bilo nobene komunikacije ter da je pripravljen odstopiti s položaja podpredsednika, če bo Karamarko ostal v vladi. Kot »težko izvedljivo« je ocenil možnost, da bi v primeru njegovega odstopa Mostovi ministri ostali v vladi.
Mol in hrvaška vlada sta v sporu zaradi Ine, hrvaška energetska družba pa je strateški nacionalni interes, ki ga Kara-marko ogroža, ocenjujejo v Mostu, kjer so tudi prvi spregovorili o nevzdržni povezanosti Karamarka in Mola. Mediji so nato objavili vrsto dokumentov, ki so razkrili dolgoletne poslovne povezave Ka-
južni sudan
Tomo Križnar na poti domov
LJUBLJANA - Slovenski humanitarni delavec in aktivist Tomo Križnar, ki je bil v zaporu v Južnem Sudanu, je včeraj dopoldne odpotoval iz te afriške države in so ga pozno zvečer pričakovali na letališču v Benetkah, je sporočila njegova soproga Bojana Pivk-Kri-žnar. Ob tem je prenesla moževo zahvalo vsem, ki so mu pomagali, da je prišel iz zapora in se vrača domov.
Križnar je bil aretiran 19. maja, konec tedna pa so ga po posredovanju slovenskega zunanjega ministrstva izpustili iz zapora. Česa je bil osumljen, uradno ni znano, po neuradnih podatkih pa ni imel ustreznih dovoljenj za vstop na območje.
61-letni aktivist in humanitarni delavec je bil že večkrat zaprt v tujini. Leta 2006 je bil zaprt v Sudanu, kjer je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma.
Premier Tihomir Oreškovič
ansa
ramarka in Petroviča.
Proti Karamarku je tudi 12 od 15 poslancev Mosta v saboru, ki bo najpozneje 18. junija odločal o nezaupnici prvemu podpredsedniku, kar je zahtevala največja opozicijska stranka SDP, in sicer tudi zaradi politične odgovornosti Kara-
marka, ki se prizadeva za ustavitev arbitražnega spora z Molom.
Po izbruhu afere je Karamarko od hrvaške komisije za določanje navzkrižja interesov zahteval, naj oceni, ali je kršil zakone o navzkrižju interesov zaradi poslovanja soproge s Petrovičem, preden je postal prvi podpredsednik vlade, a je opozicija to ocenila kot figov list, ker so prepričani, da ima Karamarko še tesnejše povezave z madžarskim in celo ruskim energetskim lobijem, ki naj bi ogrožala hrvaške nacionalne interese.
Petrov je tudi v pogovoru za včerajšnji Večernji list izpostavil, da je Ka-ramarko edina težava v vladi. Njegova stranka je pripravljena nadaljevati delo z Oreškovičem, če bo Karamarko odstopil. Če bo Karamarko preživel nezaupnico, so pripravljeni na predčasne parlamentarne volitve, ne glede na to, da jim je občutno upadla priljubljenost med državljani, je še povedal.
Karamarko napoveduje, da bo vlada obstala, a brez Petrova, ki ga je označil za "trn v peti", ki ga bodo odstranili.
Za včerajšnji Jutarnji list je tudi dejal, da bodo zagotovili novo večino v saboru ter da predčasne parlamentarne volitve niso v interesu nikogar.
Opozicijska SDP se z izjavami ne vpleta v vladne spopade ter čaka na gla-so vanje o nezaupnici Karamarku. Za uspeh potrebujejo podporo 76 poslancev. Ob enotnosti opozicije in podpori Mosta je nadpolovična večina zlahka dosegljiva, a je še dovolj časa, da si nekateri poslanci premislijo, saj enotnosti ni niti med poslanci Mosta.
V raziskavi, ki jo je v nedeljo zvečer objavila hrvaška komercialna Nova TV, je 35 odstotkov od 602 vprašanih ocenilo, da bo Karamarko prestal glasovanje o nezaupnici v saboru, medtem ko jih 33 odstotkov meni, da bo sledila nezaupnica in padec vlade. Več kot dve tretjini anketirancev je prepričanih, da bi Kara-marko zaradi afere moral odstopiti, več kot polovica pa je mnenja, da so edina rešitev nove parlamentarne volitve. Polovica jih je dejala, da bi Petrov moral odstopiti, če ne bo zrušil Karamarka.
koroška - Nov rasistični incident na športnem igrišču
Sodnik prepovedal trenerju, da z igralci govori slovensko
CELOVEC - Po hudem incidentu preteklo jesen na nogometnem igrišču v Golovici pri Celovcu, ko je domači igralec zmerjal igralce slovenskega nogometnega kluba DSG Sele-Zell za »jugo« in jih s Hitlerjevim pozdravom poslal v plin (zadeva je zdaj pri vrhovnem avstrijskem sodišču), se je konec preteklega tedna na športnem igrišču na Koroškem zgodil nov rasistični incident.
Na tekmi naraščaja (U 12) med Slovenskim atletskim klubom (SAK) in Wolfsbergom je sodnik prepovedal trenerju SAK-a Stefanu Wieser-ju, da s svojimi igralci govori v slovenščini. Sodnik je svoje postopanje utemeljil s pravili Koroške nogometne zveze (KFV), po katerem je
uradni jezik na nogometnem igrišču na Koroškem nemščina. Pri tem se je skliceval na poglavje 13, kjer je govor o dolžnostih sodnika, v petem odstavku pa predpisujejo kot uradni jezik za sodnike in asistente nemščino - brez izjeme.
Generalni tajnik Slovenskega atletskega kluba Silvo Kumer, ki je tudi član predstojništva Koroške nogometne zveze in predsednik regionalne lige, je sodnikovo postopanje ostro kritiziral in poudaril, da je sodnik pravilnik očitno interpretiral napačno. Peti odstavek pravil Koroške nogometne zveze se namreč nanaša le na komunikacijo med sodnikom in igralci. »Nemščina je sicer res uradni pogovorni jezik, vendar le v
komunikaciji s sodnikom. Igralci pa se s trenerjem oz. obratno in med sabo lahko pogovarjajo tudi v svoji materinščini oz. v vsakem drugem jeziku,« je poudaril slovenski nogometni funkcionar.
Do nesoglasij s sodnikom je prišlo po prekršku, ko je mladi igralec SAK-a ležal na tleh. Pristopil je trener in ga v slovenščini vprašal po počutju. Ko je sodnik slišal slovensko besedo, je okrcal trenerja in ga opozoril, da je »pogovorni jezik na igrišču nemščina, ker smo v Avstriji«.
Starši mladega nogometaša so bili osupli in o zadevi informirali koroški časopis Kleine Zeitung, ki je zadevo šele spravil v javnost.
Ivan Lukan
ljubljana - UKC
Nova afera zaradi sumljivih smrti bolnikov
LJUBLJANA - Nevrološko kliniko po zadevi Radan pretresa nova afera zaradi domnevno napačnega ravnanja z bolniki. Kriminalisti so namreč podali kazensko ovadbo zoper dve zdravnici, katerih ravnanja naj bi povzročila smrt bolnika. V UKC Ljubljana in na ministrstvu so v prvih komentarjih zadržani, zdravniška zbornica pa bo zadevo prepustila organom pregona.
Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, so ovadbo podali na podlagi preiskave, ki so jo začeli po tistem, ko so se sredi maja lani pojavila medijska poročila o nepravilnostih pri postopku oživljanja bolnika na nevrološki kliniki. Tako naj bi ena od zdravnic pri bolnikih, ki jim medicina več ni mogla pomagati, običajno mirno odklopila aparat za dihanje in pustila, da se bolnik duši. Enako naj bi počeli še dve njeni kolegici.
V	preiskavi so policisti ugotovili, da so enega izmed bolnikov v začetku novembra 2014 sprejeli na zdravljenje na nevrološko kliniko, kjer pa je v nekaj dneh umrl. Preiskava je pokazala, da je do smrti prišlo zaradi ravnanj zaposlenih, ki so bila v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke. Zato so zoper dve zdravnici na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podali kazensko ovadbo, v kateri ju sumijo storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti.
Tako na ministrstvu za zdravje kot v Univerzitetno kliničnem centru (UKC) Ljubljana so bili v prvih komentarjih ovadbe zadržani. Na ministrstvu so poudarili, da izjav v zvezi z ovadbo ne morejo dajati, ker je kazenski postopek še v teku. So pa zagotovili, da spremljajo izvajanje ukrepov iz odločbe, ki je bila izdana UKC Ljubljana po izrednem upravnem nadzoru v zvezi z dogodki na kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo nevrološke klinike ob primeru Radan.
V	UKC Ljubljana pravijo, da so za ovadbo dveh zdravnic izvedeli iz medijev, zato podrobnejših izjav še ne morejo dajati. Kazenska ovadba po njihovih navedbah še ni dokaz o kakršni koli krivdi.
koper - Bo moral italijanski konzulat zapustiti sedež v zgodovinski palači Vianello?
Italijane mečejo na cesto
Občina Koper ne namerava podaljšati najemniške pogodbe - Zaskrbljenost predsednika Italijanske unije Maurizia Tremula
KOPER - Koprska občina ne namerava podaljšati najemniške pogodbe z italijanskim konzulatom za palačo Vianello, v kateri že več desetletij domuje konzulat Republike Italije v Kopru. Na občini za zdaj ne dajejo pojasnil in dodajajo, da se bosta župan Boris Popovič in podžupan Alberto Scheriani, slednji tudi v vlogi predstavnika italijanske narodnostne skupnosti, ta teden na to temo pogovorila na štiri oči, pišejo Primorske novice.
»Ne vem, kaj se je zgodilo. Pričakujem in upam, da bomo našli skupen jezik in bo konzulat ostal v palači. Želimo si, da koprski župan in predstavniki italijanske skupnosti v občinskem svetu čim prej najdejo ustrezno rešitev, ki bo ohranila konzulat v omenjenem objektu,« si nadeja predsednik Italijanske unije Mau-rizio Tremul. Pravi, da ga je novica presenetila. Najemniška pogodba za palačo Vianello bo potekla v prihodnjih dneh.

fl!
■iH":
In
Palača Vianello, sedež italijanskega konzulata v Kopru
Že v začetku mandata konzulke Ive z italijanskim konzulatom za stanovanje Palmieri pred dvema letoma koprska ob- v bližini, ki je povezano s palačo. Kasneje čina ni podaljšala najemniške pogodbe ga je celo ponujala na dražbi, a se je na-
to premislila in ga izvzela iz seznama ponujenih nepremičnin. Tremul ocenjuje, da bi lahko kakšne nepremišljene poteze morebiti škodovale odnosom med državama. »Konzulat daje svojevrsten ugled Kopru, ne nazadnje ima tudi svojo zgodovinsko vlogo. Prav bi bilo, da ostane tukaj,« meni Tremul.
Zadeva je že včeraj odjeknila tudi v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine. Nanjo je opozorila svetniška skupina Forza Italija, ki poziva deželno upravo, naj stopi v stik s pristojnimi slovenskimi oblastmi, da preveri, kaj in zakaj se dogaja. FI poudarja, da bi bila morebitna selitev italijanskega konzularnega predstavništva povsem neoportuna bodisi zaradi prisotnosti italijanske narodne skupnosti v Kopru kot tudi zaradi številnih italijanskih turistov in drugih obiskovalcev, ki se danes ob potrebi lahko poslužujejo storitev in pomoči tamkajšnjega konzulata.
4
Petek, 27. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
SEČOVLJE - Pri direktorju proizvodnje Klavdiju Godniču
Piranska sol »Armani« med solmi, zgodba z velikim potencialom
SEČOVLJE - Priznam, da sem piransko sol kot tržni proizvod in kuharsko specialiteto začel jemati v poštev šele relativno pred kratkim, ko sem dobil v dar lično malo konfekcijo solnega cveta. Pa še takrat se mi je zdela ta sol nek butični proizvod, bolj vaba za turiste in elitne potrošnike kot kaj drugega. Priznam tudi to, da sem jo, dražjo od drugih, v tržaški trgovini kupil prej zaradi narodnega ponosa kot zaradi česa drugega. Naša sol pač. Sploh pa se ni zdela blagovna znamka, ki bi lahko računala na pomembnejše tržne uspehe. Piranske soline so tudi sicer v javnosti že dolgo poznane bolj kot muzej na prostem (Fon-tanigge) in solinarski park kot čudovita dediščina preteklosti. Da je resnica precej drugačna lahko vsakdo spozna ob obisku solin Lera, tistega dela sečoveljskega parka, kjer še danes poteka proizvodnja soli. Kajpak na tradicionalen način, ki je v slovenskih solinah v rabi že stoletja.
Za pridelavo soli skrbi podjetje Soline, ki trži znamko Piranske soline, hčerinske družbe Telekoma Slovenija. Pred kakimi štirimi leti je direktor podjetja Soline postal menedžer Klavdij Godnič, ki se je srečal svojstvenim izzivom: kako namreč ustvariti tržno uspešno proizvodnjo soli in jo hkrati uskladiti z dejavnostjo parka, za katerega je država razumljivo postavila omejitve in dokaj stroge standarde.
Podatki kažejo na to, da se proizvodnja in trženje piranske soli razvija v po-
Piransko sol prodajajo v sedemnajstih različnih državah
zitivno smer. Ko je Godnič stopil na čelo družbe je bilanca izkazovala konsistentno izgubo, zdaj pa načrtujejo, da bo poslovanje od prihodnjega leta dalje pozitivno.
»Treba je upoštevati dejstvo, da so naše soline najsevernejše v Mediteranu, tako da naša prozvodnja ne cenovno ne količinsko niti približno ne more zdržati konkurence z južnejšimi državami. Govorimo o Grčiji ali Tuniziji, pa tudi o drugih sredozemskih lokacijah. Lahko smo lahko le butični proizvod vrhunske kakovosti in ustvarjati si moramo ustrezno tržno nišo. Mi smo lahko samo »Armani med solmi«, je slikovit Godnič.
Direktor svojo razlago dopolnjuje z informacijo, po kateri so v nekaj letih uspeli z izvozom plasirati piransko sol v kar sedemnajst držav, med katerimi so Hrvaška, Velika Britanija, Rusija, Japonska, ZDA, Nemčija, Avstrija, Italija. Nizozemska, Švedska, Kitajska in baltske države. Med vrhunskimi kuharskimi mojstri pa ima piranska sol pomembne zaveznike in pro-motorje kot so Ana Roš, Tomaž Kavčič, Janez Bratovž, Jamie Oliver, Alain Ducasse, Peter Xavier Kelly ...
Letna proizvodnja tradicionalne piranske soli gre od 3000 do 5000 ton, med 30 in 60 tonami pa je solnega cveta, vrhunske soli za posebne kulinarične kreacije. Kakih 15 odstotkov proizvodnje gr v tujino, 85 odstotkov pa se proda doma. Večinoma tujim turistom, a vse več je tudi domačih kupcev, saj je piransko sol mogoče pod celostno podobo mogoče najti tudi v trgovskih verigah kot sta Mercator ali Spar. Pomembna prodajna mesta so tudi v tujini, tako v Nemčiji Kaufhof, Selfridges v Veliki Britaniji, Metropolitan Market v ZDA, zlasti za solni cvet pa je vse več zanimanja med izbirčnimi Japonci. Piranska sol je kot butični proizvod dražja in kakovostnejša od drugih. Sol je čista in bela,
Klavdij Godnič
du
k čemur odločilno pripomore petola, nekakšen slovenski patent, trda podlaga solnih polj, ki zadržuje solno blato.
Klavdij Godnič je zadovoljen tudi z linijo proizvodov naravne kozmetike Lepa Vida, ki vsebujejo naravne minerale in druge zdravju koristne snovi, ki jih proizvaja enkratni ambient solin. »Narava tukaj ponuja nenavadno obilico vsega. Velike možnosti imamo s solinskim blatom, slanico in algami. Blato prodajamo ter-
Proizvodnja soli na tradicionalen način
mam, pomislite na to, da je blato z Mrtvega morja nekakšen svetovni mit, ki ga prodajajo skoraj kot zlato, kakovost naših sorodnih proizvodov pa ni nič manjša, so kvečjemu še boljši«, je prepričan direktor, ki vidi v komercializacij in utrjevanju blagovne znamke Piranske soline še velike možnosti.
Soline Lera razpolagajo tudi s termami Lepa Vida, edinstvenem tovrstnem objektu na odprtem, sredi solinarskih polj.
Terme Lepa Vida
du
Tu je v sedmih, osmih mesecih sezone prostora za omejeno število gostov, kajti vse mora biti usklajeno z naravo, letnimi časi ter življenskimi ritmi številnih vrst ptic in drugih živali, za katere so soline enkraten habitat. V tistem okolju gnezdijo zaščitene vrste kot so rumenonogi galeb, navadna čigra, mala čigra, polojnik, sabljar-ka, mali deževnik, beločeli deževnik, du-plinska kozarka, rdečenogi martinec, rečni galeb, brškinka, rumena pastirica in še bi lahko naštevali. Tako nad pticami kot drugimi živalskimi in rastlinskimi zvrstmi se izvaja strokovni monitoring, za kar skrbi Krajinski park Sečoveljske soline.
In prav to je očitno največja kvaliteta, ki jo je mogoče zaznati ob obisku solin Lera, namreč uspešno sobivanje dejavnosti parka, ki so podrvžene strogim pravilom in omejitvam, ter proizvodnjo soli, ki navsezadnje, dokler uspeva in živi, tudi sama pomembno prispeva k vzdrževanju naravnega ravnovesja. Soline poleg tega dajejo delo približno stotim ljudem in park je s kakimi štirideset tisoč obiskovalci letno pomembna turistična atrakcija. Da je hkrati to prgišče slovenske soli tudi uspešna blagovna znamka doma in na tujem pa je tudi razveseljiv dokaz, da je sožitje med kulturo, naravo in posli ne le zaželeno, ampak tudi tudi možno.
Dušan Udovič
Romun kolesaril IH po primorski avtocesti
KOPER - Koprske policiste so včeraj nekaj pred 7. uro obvestili, da po primorski avtocesti med Razdrtim in Postojno proti Ljubljani vozi kolesar. Policisti so izsledili 19-letnega Romuna, ki je bil s starejšim kolesom namenjen v Romunijo. Odpeljali so ga do Postojne in ga tako umaknili z avtoceste. Kolesarju so zaradi kršenja cestno-pro-metnih predpisov izrekli opozorilo.
Z avtom zavozil s ceste in zgrmel v strugo Bače
TOLMIN - V nedeljo se je pri naselju Podbrdo zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba težje ranjena. Policisti so ugotovili, da se je 65-letni voznik z osebnim avtomobilom peljal iz Podbrda proti naselju Hudajužna v Baški grapi na Tolminskem. Na ravnem delu, kjer je cesta zaščitena z betonskimi ograjami, voznik ni upošteval prometne signalizacije in je čelno podrl signalizacijo, nato pa trčil še v betonsko ograjo. Po trčenju se je vozilo zavrtelo, zdrsnilo preko štiri metre visokega podpornega zidu in padlo v strugo reke Bače na streho. 65-letni voznik je ostal ukleščen v vozilu. Iz vozila so ga spravili domačin in mimoidoči vozniki, ki so pristopili do osebnega vozila ga obrnili na kolesa ter nudili pomoč huje poškodovanemu vozniku, ki so ga nato odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center.
S-prehodi danes o katoliškem tisku
KOPER - Najmlajši predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavanje maternega jezika utrjujejo tudi v družbi priljubljene otroške revije Pastirček, ki jo že 70 let izdaja založba Goriška Mohorjeva. Pod okriljem najstarejše slovenske tiskarne v Italiji izhaja tudi tednik Novi glas, ki je v duhu racionalizacije pred 20 leti nastal z združitvijo dveh katoliških listov. O današnjem poslanstvu katoliškega tiska, pomenu medijskega pluralizma in težkem finančnem položaju Goriške Mohorjeve se bomo v oddaji S-prehodi pogovarjali z Marijanom Markeži-čem, urednikom Pastirčka in Jurijem Paljkom, urednikom Novega glasa. Oddaja bo danes ob 18. uri na Televiziji Koper Capodistria.
BRUSELJ - Člani slovenske komponente DS obiskali evropski parlament
Evropska razvojnih
Prejšnji teden je skupina slovenskih upraviteljev in članov slovenske komponente Demokratske stranke obiskala evropski parlament v Bruslju. Srečanja so se udeležili župani in odborniki, občinski in pokrajinski svetniki z območja tržaške in goriške pokrajine, organizirala pa ga je poslanka Tamara Blažina na povabilo evropske poslanke iz FJK Isabelle De Monte. De Montejeva je delegaciji, skupaj s svojimi sodelavci, orisala delovanje evropskih inštitucij, s posebno pozornostjo na zakonodajne postopke, ki so dokaj kompleksni. Normativna vloga evropskih inštitucij je s časom vse večja, potrebno je torej stalno soočenje med evropskimi poslanci in teritorijem, saj je veliko lažje in učinkoviteje vplivati na proces sprejemanja novih direktiv ali pravilnika kot spreminjati že sprejete odločitve.
Delegacija slovenskih upraviteljev se je pred tem sestala s funkcionarji stalne izpostave Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine v Bruslju. Funkcionarji so predstavili delovanje sedeža ter njegovo vlogo pri vzpostavljanju stikov in mreženju med deželnimi in drugimi partnerji. Še posebno pomembna je podpora, ki jo izpostava lahko nudi pri pripravi in izvajanju ev-
unija nudi veliko več možnosti kot si mislimo
ropskih projektov ter nenazadnje tudi možnost, ki jo nudi študentom tržaške in videmske univerze, da bi podrobneje spoznali evropske inštitucije preko nekajmesečne prakse v Bruslju.
Naslednji dan se je delegacija slovenskih upraviteljev sestala z bivšim ministrom, predsednikom kmetijske komisije ter sedanjim načelnikom skupine Socialistov in Demokratov v isti komisiji Paolom De Castrom. Na zelo zanimivem srečanju
so se seznanili z aktualnimi temami, kot je zaščita vina terana in nasploh kmetijska problematika. Veliko je bilo govora o čez-mejni dimenziji ozemlja Fjk, kjer bi se ga dalo veliko bolje ovrednotiti - tako območje Krasa kot Brd, čeprav jeočje kmetijstvo zelo občutljiv sektor iz vseh vidikov. Člani delegacije so uglednemu sogovorniku predstavili tudi nekatere zelo konkretne tematike, kot sta možnost uporabe evropskih sredstev za inovativne in okolju prijazne
metode namakanj pri vinogradništvu na Krasu ter dolgoletni in pereč problem zaščitenih območij Natura 2000, SIC, ZPS.
Evropske inštitucije doživljajo v zadnjih letih hudo krizo, ki je tudi in predvsem kriza kredibilnosti. Tej krizi lahko odgovorimo le, če javnosti prikažemo, katere so razvojne možnosti in priložnosti, ki jih Evropa nudi. Zato so člani delegacije Demokratske stranke ocenili, da je bil obisk v Bruslju zelo pozitivna izkušnja.
/	Primorshi	GORIŠKA	Torek, 31. maja 2016
5
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - V Furlanijo Julijsko krajino naj bi jih v prihodnjih dneh prišlo skupno kakih 200
Danes 25 migrantov iz Kalabrije v Trst
Potem ko je v nedeljo na Goriško prispelo prvih petdeset migrantov iz Reggio Calabrie, jih mesti Trst in Porde-non danes pričakujeta skupno ravno toliko. Samo v zadnjih dneh so se namreč na Sredozemskem morju med libijsko (od tod namreč starta večina morskih potovanj do Evrope) in južnoitalijansko obalo spet pojavile številne migrantske ladje: nekatere so srečno pristale v pristaniščih, druge so - prenatrpane - tragično tonile daleč od obale in za seboj pustile smrtno sled. V pičlem tednu so na italijanskih tleh prešteli 13.000 novih prebežnikov, več stotin pa jih je umrlo v morju. Zbirni centri na jugu Italije pokajo po šivih, saj nudijo zatočišče že kakim 115.000 prebežnikom, tako da morajo posledično nove prišleke po sprejemnem načrtu usmeriti v ostale italijanske dežele. Furlanija Julijska krajina naj bi jih sprejela skupno 200.
S tržaške prefekture so včeraj sporočili, da naj bi danes v dopoldanskih urah v Trst prišlo 25 migrantov in da gre izključno za moške iz podsaharske Afrike. Namestili jih bodo v središča oz. stanovanja, ki jih upravljata Italijanski konzorcij za solidarnost (ICS) in škofijska Karitas. Za 25 gostov je prostih mest za enkrat dovolj, so zagotovili s prefekture; ko bodo prišli še ostali, pa se bo treba primerno organizirati za njihovo namestitev. Napovedan je namreč prihod dodatnih 100 migrantov na deželna tla: 50 naj bi jih ro-
Brodolomi v morju med Libijo in Italijo se žal spet redno vrstijo
ansa
malo v Videm, drugih 50 pa naj bi jih spet porazdelili med Trstom in Pordenonom. Kakor smo zabeležili pred dnevi, so oblasti dale zapreti zasilni nastanitveni center pri Sv. Soboti, ker je število prosilcev za azil v mestu upadlo, podobna usoda pa naj bi dočakala tudi kamp pri Fernetičih in v prihodnje še hotel Transilvania.
Po podatkih prefekture gre za prve prebežnike, ki so k nam prišli z juga Italije vse od lanske spomladi: na ta konec so medtem prihajali zlasti tisti, ki so svo-
bodo v Evropi iskali preko sosednje, balkanske poti oz. tisti, ki so se umikali iz Avstrije ali Nemčije, kjer se čakalne dobe za pridobitev dovoljenja za bivanje nepregledno daljšajo.
Število prihodov prebežnikov na italijanske obale bo po pričakovanjih v prihodnje le še naraščalo, saj prihajajo toplejši meseci, vremenske razmere pa omogočajo več odhodov iz Libije.
Deželni odbornik za priseljevanje Gianni Torrenti je iz Rima prejel zago-
tovila, da se bo število pribežnikov v Fur-laniji Julijski krajini postopno zmanjšalo. »Prav je, da smo po tragičnih dogodkih v Sredozemlju priskočili na pomoč. Naj ponovim, da na našem ozemlju ni nobenih izrednih razmer, vse je pod nadzorom in da sodi vsakršno ustvarjanje preplaha v okvire razgrete volilne kampanje,« je sinoči dejal Tor-renti. Pristavil je, da moramo ohraniti občutek za mero in pomagati ljudem, ki so la las ušli smrti. (sas)
APrimorski
~	dnevnik
TRST - V Ul. Svevo
Avto v mamo in otroka
Ob izhodu iz otroškega vrtca
V bližini otroškega vrtca v Ulici Svevo je avtomobil včeraj ob 16. uri povozil žensko in njenega otroka. Pravkar sta odhajala iz vrtca domov. Po besedah očividcev naj bi žensko po trčenju odbilo več metrov stran, otrok pa je padel na tla in se k sreči samo rahlo poškodoval, saj ga vozilo menda ni zadelo. Oba so prepeljali v bolnišnico, otroka pa so svojci kmalu lahko odpeljali domov, medtem ko je njegova hudo poškodovana mati ostala v bolnišnici (naj ne bi bila v življenjski nevarnosti). Na kraju sta bili služba 118 in lokalna policija.
Skoraj utonil po valeti
Petkov veseli valetni večer bi se lahko za 21-letnega Tržačana F.B. zaključil tragično. Številni mladi izbirajo Lignano za svojo zaključno dijaško fe-što pred maturitetnimi izpiti, saj ponuja res veliko lokalov za nočno veseljače-nje. Mladi Tržačan se je s prijatelji prepustil praznovanju, jutro pa dočakal na plaži Riviera, kjer je ob 9. uri skočil v morje. Naenkrat ga prijatelji niso več videli; poklicali so na pomoč kopališke mojstre zadruge La Sedon, ki skrbijo za ta del obale. Mladeniča so našli kmalu zatem in ga privlekli na obalo; sopel je in bledlo se mu je. Poklicali so službo 118, ki je mladeniča z rešilcem odpeljala v bolnišnico v Latisano, kjer so ga sprejeli celo z rdečim sprejemnim kodeksom; šele v poznih popoldanskih urah se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo.
Nujna dela v Ul. Molino a Vento
Podjetje AcegasApsAmga obvešča, da se bo danes ob 9. uri v Ul. Molino a Vento začelo nujno popravilo električne napeljave, ki jo je bila v petek prizadela okvara. Dela bi se morala zaključiti jutri dopoldne, v slučaju podaljšanja omenjenega roka pa bo podjetje obvestilo javnost. Zaradi del bodo avtomobilski promet z izjemo mestnih avtobusov in intervencijskih vozil preusmerili: vozila, ki bodo prihajala s Trga Garibaldi, bodo preusmerjali na Drevored DAnnunzio, tista, ki se bodo po Ul. Molino a Vento spuščala proti središču mesta, v Ul. Bastia, vozila, ki bodo prihajala z Reške ceste, pa v Ul. Carnaro. Vozila, ki bodo peljala po ulicah Caprin, Ponzanino in Rivalto, bodo morala ob prihodu v Ul. Molino a Vento obvezno obrniti desno.
Dva dni brez telefonskih rezervacij CUP
Integrirano tržaško zdravstveno-univerzitetno podjetje obvešča, da danes in jutri ne bo mogoče s telefonskim klicem na številko 040-3995020 opraviti rezervacije CUP za cepljenja in potrdila sodne medicine.
Projekt Pacinno: danes zapade rok
Danes ob 13. uri zapade rok za prijavo na razpis za dodelitev dveh mest sodelavca oz. izvedenca v projektnem menedžmentu in spletni komunikaciji v okviru projekta Pacinno za Oddelek za ekonomske, podjetniške, matematične in statistične vede Univerze v Trstu. Za informacije je na voljo spletna stran http://www.units.it/data/albo/files/001015820-untscle-a21a5a90-a0f7-4fb3-874c-a2d92d003f93-000.pdf.
Nova 15-dnevna vozovnica
Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo jutri uvedli novo 15-dnevno vozovnico oz. abonma s premičnim datumom tako za posamezno progo kot za celotno omrežje. Nakup bo možen vsak dan v mesecu in bo veljala 15 dni zaporedoma od datuma, ki bo označen na vozovnici. Vozovnice bodo naprodaj v preko 270 trafikah, časopisnih kioskih in barih, dalje pri blagajni podjetja Trieste Trasporti v Ul. Lavoratori 2 in tudi na spletni strani https://webticketing.triestetrasporti.it/. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.trie-stetrasporti.it, na zeleni brezplačni telefonski številki 800016675 in v uradu za stike z javnostjo podjetja Trieste Trasporti v U. Lavoratori 2.
trst - Seja občinskega sveta
Svetniki so se odločali o programskem dokumentu
Švab (SSk-DS): 84.000 evrovza opremo škedenjske šole
Tržaški občinski svet je sinočnjo sejo posvetil razpravi in sprejetju dobrih 629 milijonov evrov »težkega« programskega dokumenta oz. občinskega triletnega proračuna za obdobje 20162018. Ob zaključku redakcije ni bil še znan razplet seje, kjer so morali svetniki obravnavati 47 popravkov in nekaj resolucij ter podati glasovalne izjave.
Med popravki velja omeniti tistega, ki ga je vložil svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igor Švab in namenja 84.000 evrov za nakup nove opreme za prenovljeno stavbo šol Grbec-Ste-pančič in De Marchi v Škednju. Drugače je Švab kot predsednik komisije za proračun v svojem posegu pretekli teden med drugim izrekel priznanje občinski upravi zaradi stalnega prizadevanja za izboljšanje javne porabe z 28-odstotnim znižanjem dolga. Poudaril je tudi socialno politiko z ukrepi za boj proti revščini ter v podporo ostarelih, invalidov, mladoletnih in družin. Na področju šolstva je Švab pozdravil povečanje števila mest v občinskih jaslih, napoved uvedbe integrirane šolske službe tudi v slovenskem jeziku, dokončanje gradnje novega vrtca Nuvola Olga-Oblak Niko pri Sv. Ivanu ter prenovo stavbe šole v Škednju. Prav tako je poudaril korake za ponovni zagon pristanišča in rešitev vprašanja Starega pristanišča, porast števila turistov, pridobitve projekta Pisus ter sprejetje trgovinskega, prostorskega in prometnega načrta.
Švab se je posebej zahvalil upravi, ki je po njegovih besedah veliko storila za izvajanje zaščitnega zakona in vrednotenje slovenske narodne skupnosti v Trstu, prav tako je poudaril sodelovanje z Ljubljano, Dunajem, Zagrebom, Gradcem in Sarajevom, evropski projekti pa so prinesli več kot šest milijonov evrov. Ob bogati kulturni ponudbi so tu še javna dela, kot npr. ureditev Te-rezijanske četrti in krožišča v Ul. Flavia ter odprtje parkirišča Park San Giusto. Svetnik SSk-DS se je zaustavil tudi pri vprašanju ške-denjske železarne, kjer je izrazil prepričanje, da danes industrija lahko sobiva s čistim okoljem ter da je mogoče sočasno zaščititi zdravje občanov in delovna mesta.
V teh dneh je o programskem dokumentu izdal pozitivno mnenje rajonski svet za 4. okrožje (Novo mesto-Nova mitnica-Sv. Vid-Staro mesto), ki pa je ob tem opozoril na nekatera še nerešena vprašanja, kot npr. zavarovanje zelenice v Ul. Cereria, obnovo hišnikovega stanovanja v stavbi šole Divisione Julia in preureditev območja ulic Giustinelli in San Daniele.
trst - Primer Zimmermann
Karabinjerji obiskali ambulanto
Karabinjerji oddelka za zdravstveni kriminal NAS iz Vidma so včeraj obiskali ambulanto slovenskega zdravnika Janeza Zimmermanna v Ulici Roma v Trstu. Po poročanju TV Slovenija naj bi tam iskali dokumente o zdravnikovih pacientih. Karabinjerje so v četrtek zvečer obvestile slovenske oblasti, potem ko je slovenska ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ljubljanskemu okrožnemu tožilstvu zoper Zimmermanna naznanila kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti. S Zimmermannom se želi sestati tudi predsednik zdravniške zbornice Možina, saj želi slišati njegovo mnenje in podatke o očitkih, ki letijo nanj. Prav tako želi zbornica podati poročilo, ali je Zimmermann kompetenten žilni kirurg.
Zimmermann pa ne bo več dolgo delal v svoji ordinaciji v Ul. Roma, kjer je v poldrugem letu sprejel že 500 ljudi, saj je bil lastnik prostorov včeraj po obisku karabinjerjev zelo jezen. To je ortoped Cristiano Sartorelli, ki dela v sosednji ambulanti. Za TV Slovenija je izjavil, da je to izdaja, da »tu ne smemo operirati žil, kot tudi ne operiramo srca,« zato namerava zdravnika ovaditi in odpovedati najemniško pogodbo. »Take ljudi bi morali izključiti iz zdravniške zbornice.« Zimmermann je član tržaške zdravniške zbornice.
Zimmermannov odvetnik Janez Stušek pa je za STA pojasnil, da Zimmermann trenutno še preučuje nastalo situacijo. Sodnih postopkov še ni sprožil, jih pa namerava. Odvetnik meni, da
je afera napihnjena, določene trditve iz nje pa so neresnične in objektivno žaljive. Nekateri mediji in uradne osebe so po Stuškovih besedah javnosti posredovali navedbe o Zimmermannu, ki objektivno ne držijo. »Po naših ocenah je dejansko stanje diametralno nasprotno temu, kar je bilo do sedaj objavljeno,« je dejal Stušek. Po njegovem mnenju je metoda, ki jo uporablja Zimmermann, svetovno priznana, v nekaterih državah pa se uporablja samo še ta. Leta 2006 je po Stuškovih besedah tudi Zdravniška zbornica Slovenije ugotovila, da ta metoda ni problematična.
Poudaril je, da je njegov klient že od leta 2013 rezident Italije, zato se sprašuje, kakšne pristojnosti Slovenija v tej zadevi sploh ima. Po Stuškovih besedah je bil Zimmermann pred letom 2007 res vpleten v določene nepravilnosti, a so bile med drugim povezane z nepravilnim vodenjem dokumentacije ter nikakor ne morejo biti razlog za tako ostre očitke in sankcije. Kot je še izpostavil Stušek, na pretirano dramatiziranje v zadevi kaže tudi podatek, da je oseba, ki naj bi po navedbah nekaterih medijev po posegu pri Zimmermannu zbolela za sepso, medijske navedbe zanikala kot neresnične in vzete iz konteksta.
Janez Zimmermann naj bi množično opravljal operacije krčnih žil, in sicer tudi na zdravih ljudeh, posegi pa naj bi bili opravljeni v neustreznih prostorih in nestrokovno. Več kirurgov je zatrdilo, da so na pacientih pogosto odpravljali posledice njegovih posegov. (af)
6
Petek, 27. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
trst - Intervjuji z županskimi kandidati
Furlanič: Leve sredine ni več
Volitve 2016
Leve sredine ni več, Trst pa potrebuje krepak zasuk in učinkovite politike na socialnem in ekonomskem področju. To je mnenje županskega kandidata Združene levice Iztoka Furlaniča, ki poudarja, da Rim in Dežela FJKposvečata preveč pozornosti bogatejšim in premalo revnejšim.
Pred petimi leti ste sodelovali v Co-solinijevi levosredinski koaliciji. Potem je nekaj zaškripalo in ga niste več podprli. Zdaj sami kandidirate. Kaj se je zgodilo?
Razlogov za ločitev je mnogo. Za tako potezo, ki je iz političnega vidika riziko, se odločiš, ko se zaključita političen načrt oz. obdobje. Mislim, da je konec ideje leve sredine, ki so jo dokončno pokopali z nesprejemljivimi politikami tako na državni kot na deželni ravni. Sicer pa že na deželnih volitvah nismo podprli koalicije Debore Ser-racchiani, ker menimo, da so ubrali povsem napačno pot.
Zakaj?
Ko gre za ekonomske politike, je sedanja vlada še bolj liberalistično usmerjena od Berlusconijeve, kajti izvaja politike v prid bogatejšim in krči sredstva za revnejše. Poleg tega so izbrali pot nedemokratičnih reform, kot so ustavna oz. volilna reforma in deželna reforma krajevnih uprav. Tržaški župan Roberto Cosolini se glede tega ni nikoli javno izrazil. To pomeni, da se strinja. Na občinski ravni pa smo glasovali proti vrsti temeljnih aktov, kot sta prometni načrt in vstop Acegasa v skupino Hera. Občinska uprava je storila več napak, od dodelitve odborniških mest do obnove starega pristanišča, ki poteka v bistvu mimo občinskega sveta.
Kazalo je tudi, da bo nastala enotna levičarska lista, a v levici je prišlo do ponovnega razdora. Komu to koristi?
Iztok Furlanič
Že pred enim letom smo začeli s pogovori z vsemi, ki bi se lahko postavili kot alternativa levo od Cosolinija. Nekateri so pravili, da še ni čas za to, nato je decembra izgledalo, da se lahko o tem zares razmišlja. Toda zaradi osebnih interesov nekaterih je ta proces spodletel. Pripravljeni smo bili odpovedati se marsičemu, tudi simbolu. Čeprav sta bili stranki SKP in KSI iz volilnega in organizacijskega vidika daleč najmočnejši, sta bili tudi pripravljeni na to, da se županskega kandidata prek glasovanja izbere med vsemi člani nove organizacije. Iskali smo tudi skupno točko glede železarne, čeprav so bili programi zelo oddaljeni, ker mora po našem mnenju koksar-na nadaljevati s proizvodnjo, če bodo ukrepi skupine Arvedi učinkoviti.
Ali ne bo ponovni razdor v levi sredini morebiti ošibil Cosolinija oziroma koristil desni sredini ali Gibanju 5 zvezd?
To ni problem, ki se nas tiče. Mi imamo svoj program in gledanje na svet, ki je različno tako od Cosolinijevega kot od Di-piazzovega in Menisovega. Združena levica je druga opcija. V primeru, da Cosolini ne bo ponovno izvoljen, ne gre kriviti levi-
ce, ampak naj Cosolini krivi samega sebe. Če ga ne bodo nagradili, bo to pomenilo, da ni dobro upravljal mesta.
Koga boste torej podprli na morebitni balotaži?
Odkrito povedano, to nas vsi sprašujejo, vsem pa odgovorim isto: počakali bomo na teden po 5. juniju. Vodstvi SKP in KSI bosta odločali glede na to, kdo bosta kandidata v drugem krogu. Sicer ne bom nikdar povedal, naj gredo volivci na morje, a jim bomo lahko svetovali, da razveljavijo ali oddajo belo glasovnico ali pa da podprejo enega od kandidatov. Sicer smo prepričani, da bomo mi nastopili v drugem krogu, zato se vprašanje ne postavlja.
Kaj pričakujete od prvega kroga?
Bolj realno upamo, da se bo v občinskem svetu ohranila prisotnost komunističnega oz. levičarskega svetnika. Gotovo nam razdor na levici ne koristi, a prepričani smo, da bodo volivci nagradili našo doslednost in naše delo v vseh teh letih v občinskem svetu, kjer smo bili med redkimi, ki so se vedno borili za interese manj premožnih in bolj zapostavljenih.
V programih nekaterih kandidatov so točke, vezane na slovensko narodno skupnost. Cosolini je vključil tudi vrnitev Narodnega doma. V programu ZL pa o Slovencih ni nič. Kako to?
Vprašanja slovenščine nismo izrecno omenili, ker je naš pogled na zadevo jasen in ga dokazuje že dejstvo, da imamo edinega slovenskega županskega kandidata in dvojezično ime v simbolu, tudi naše volilno gradivo je v celoti dvojezično. Jasno je, da bo eden naših prvih korakov v primeru izvolitve ta, da bo celotno območje tržaške občine vključeno v območje zaščitnega zakona.
Po petih letih leve sredine pa se v
občinskem svetu še vedno govori samo v italijanščini ...
Med točkami, ki jih žal mi ni uspelo doseči, je sprememba poslovnika z uvedbo slovenščine med sejami skupščine. Poslovnik še ni prišel v obravnavo občinskega sveta tako iz tehničnih kot iz političnih razlogov. V prihodnjih petih letih se bo to vprašanje nedvomno rešilo.
Kje je bil politični problem?
Žal ni bilo mogoče doseči kompromisne rešitve v skupini načelnikov občinskih svetnikov in bi lahko torej prišlo do težav v občinskem svetu pri obravnavi in glasovanju pravilnika. V glavnem pa je šlo za tehnično vprašanje, zlasti zaradi upokojitve pristojne občinske tajnice.
V programu ZL so še druge točke, od sociale do kulture in gospodarstva. Glavne teme volilne kampanje so vsekakor železarna in staro pristanišče, brezposelnost in varnost, a tudi medobčinske zveze. Kako gledate na ta vprašanja?
O železarni sem že povedal, glede stare luke pa je treba ustaviti vsako špekulacijo. V njej morajo ostati proizvodne dejavnosti, vezane na morje, prostor pa mora biti za znanost, obrtništvo, šolstvo in še posebej za mlade. Moje stališče o zvezah je znano. Občina Trst mora izstopiti iz unije, velik poudarek pa mora biti na sociali. Novi župan bo moral zelo energično nastopiti pri deželni vladi in v Rimu, da se odpravijo omejitve, ki so kvarno vplivale na zaposlovanje v nekaterih sektorjih, začenši z gradbeništvom. Pomembna področja, ki jih bo potrebno razvijati, sta tudi kultura in turizem. Nujni pa so ukrepi za obnovo in oživitev Krasa in periferije, ki sta bila v zadnjih letih preveč zapostavljena.
Aljoša Gašperlin
KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
Izidvolitevšelevponedeljek
Izid prvega kroga volitev ne bo znan v nedeljo zvečer, ampak v ponedeljek, 6. junija. Iz tržaškega tiskovnega urada občinske uprave so sporočili, da bodo v nedeljo volišča zaprli ob 23. uri, štetje glasov pa se bo začelo šele naslednje jutro ob 8. uri. Izid bo znan v teku dneva.
Canziani in Čok v Gropadi
Kandidatki občanske liste Insieme per Trieste-Cosolini sindaco za tržaški občinski svet Majda Canziani in za vzhodnokraški oz. zahodnokraški rajonski sosvet Mirta Čok se bosta srečali z občani danes ob 18. uri na kmetiji Erike Grmek v Gropadi.
Švab in Krapež v Lonjerju
Kandidata stranke Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke za tržaški občinski svet Igor Švab in rajonski svet Edvard Krapež se bosta srečala z volivci v Lonjerju danes ob 19.30 v prostorih domačega društva.
Kraški tour Vidalija
Kandidat stranke SSk na listi DS za tržaški občinski svet Maurizio Vida-li bo zaključil svojo volilno kampanjo od vrat do vrat s pravim kraškim tou-rom. Danes bo v Trebčah in pri Banih, jutri na Proseku in na Kontove-lu, v četrtek, 2. junija, pa na Opčinah.
Srečanji Združene levice
Združena levica prireja danes dve volilni srečanji z občani. Prvo bo ob 18. uri v ljudskem domu v Naselju Sv. Sergija v Ul. Di Peco št. 14, drugo bo ob 20.30 na sedežu gospodarske zadruge v Bazovici. Občani bodo lahko spoznali program liste, kandidate za občinski in rajonski svet ter županskega kandidata Iztoka Furlaniča.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Roberto Umek (Združeni za Trst)
Star sem 40 let, poročen, oče dveh otrok, starih 8 in 11 let, podjetnik od leta 1999. Kandidiram za mesto tržaškega občinskega svetnika na listi Združeni za Trst, to je občanska lista, skupina ljudi, ki živijo direktno kot vi ta neizprosen propad, ki ga trenutno trpi naše priljubljeno mesto, in hočejo obrniti pot. Svobodno se lahko razlikujemo, ker smo prosti in nobena stranka nam ne ukazuje. Smo državljani, ki jemljejo k srcu bodočnost naših otrok, naših vnukov in vseh naših sodržavljanov v Trstu. Vzpostavitev popolne prostocarinske cone - ključna točka našega programa - je lahko dosegljiva takoj, ker jo zakoni omogočajo. Trst kot Livigno (brez DDV in trošarine) in z mednarodno prosto luko izven EU, ki jo je treba razviti, kot to še ni bilo storjeno. Trst bi lahko tako postal mednarodno mesto. Združeni za Trst, Nicola Sponza župan ne spodbuja samo vzdrževanja in upravljanja aktualne katastrofalne situacije, ampak vzdržuje tudi realni gospodarski razvoj.
Kandidat Roberto Umek podpira županskega kandidata liste Združeni za Trst Nicolo Sponzo
Maurizio Vidali (Slovenska skupnost)
Rojen sem v Trstu 12. decembra leta 1967. Poročen sem z Martino in imam dva sinova: Kristjana in Marka. Zaposlen sem v štivanski papirnici.
Od leta 2011 sem predsednik tržaškega pokrajinskega sveta. Sem član Zadruge Primorski dnevnik, Zadružne kraške banke in VZPI-ANPI. Bil sem prvi predsednik pokrajinskega sveta, ki je vodil sejo v slovenskem jeziku, in pobudnik Dneva slovenske kulture na Tržaški pokrajini. Poieg tega sem zagotovil zajamčeno zastopstvo Slovenca v Zvezi pokrajin v Fur-laniji Julijski krajini.
Odločno nasprotujem plinskima terminaloma v Žavljah in Štivanu. Zavzemam se za razvoj tržaškega in kraškega območja in sem blizu potrebam naših ljudi. Bil sem tudi pobudnik predstavitve Kraškega pusta in Kraške ohceti na sedežu Tržaške pokrajine v samem mestnem središču. Skupaj z ostalimi slovenskimi pokrajinskimi svetniki sem odobril prispevek v višini 6.000.000 evrov za vse slovenske višje šole na Tržaškem.
Kandidiram za Občino Trst, ker menim, da ima tržaški prostor nekaj večjih in zakoreninjenih težav, ki jih bo treba rešiti, če hočemo biti kos izzivom današnjega časa in izpolniti upravičena pričakovanja naših ljudi. V prvi vrsti bi rad omenil razvoj tržaškega pristanišča, ki je strateškega pomena za naše mesto, nato pa brezposelnost mladih, ki odhajajo, kot so nekoč odhajali naši dedje. Izboljšati je treba vidno dvojezičnost v tržaški občini. Treba je biti blizu našim ljudem, jim prisluhniti in pomagati tako v mestnem središču kot na Krasu: reševiti je treba njihove težave in udejanjiti njihove predloge in mnenja.
Kandidat Maurizio Vidali podpira županskega kandidata leve sredine Roberta Coso-linija
Katja Zivec (Združena levica)
Rojena sem na Opčinah leta 1976. Kandidiram na listi Združene levice bodisi za tržaški občinski svet kot za rajonske svete za Vzhodni in Zahodni kras.
Kot nam je znano, so v zadnjih desetletjih delovne pravice vedno bolj krčene in se konkurenca giba na terenu izkoriščanja delovne sile. Kot pravijo statistike, so pri tem mladi in ženske še posebno zapostavljeni. Popolnoma razumljiv je demografski padec, saj je vedno manj novorojenčkov. Vsi delodajalci med drugim dobro premislijo, preden zaposlijo žensko delovno silo.
Na lokalni ravni pa bi še poudarila, da ima Trst (še posebno Kras) velik potencijal na turističnem področju. Smatram, da so dosedanje občinske uprave, bodisi desne kot takozvane levosredinske premalo storile za kraško območje.
Kandidatka Katja Zivec podpira županskega kandidata liste Združene levice Iztoka Furlaniča
Odinea Zupin (Svoboda, ekologija, levica)
Razočaranj in frustraciji v pogledu političnega delovanja je bilo v mojem pripadništvu italijanski levici ničkoliko. Z razpadom KPI je italijanska levica začela z drobljenjem svojih moči in čeprav se je tu in tam le utrnilo upanje v ponoven razcvet levice, je vse ostalo le pri pričakovanjih. Živimo v času, ki je v mnogih pogledih zelo problematičen in težak in negativnih premikov na desno je izredno veliko. Rojeva se desnica, ki jo poosebljajo italijanski politiki, ki si podajajo roke z evropskimi fašistoidnimi osebnostmi in zasuk v desno se lahko udejanji tudi pri nas.
To so nekateri razlogi za mojo odločitev, da sprejmem vabilo stranke Levice, ekologije in svobode. V programu SEL je tudi poglavje, namenjeno tržaškim predmestjem in Krasu. Predmestjem se že nekaj časa posvečam in ugotovila sem, da so največkrat zapuščena, zato bo morala prihodnja mestna uprava globlje premisliti in posvetiti jim bo morala veliko pozornost.
Seveda si želim, da bi SEL vstopila v novo občinsko upravo, ki bo, kot upam, ponovitev današnje. Ob kritikah, ki jih imam do le-te, moram priznati, da se je v tem petletnem obdobju marsikaj spremenilo na boljše, da je bilo marsikaj storjenega, da pa ostaja še veliko nestorjenega, ker je pač en mandat kratko obdobje za uresničitev vseh načrtov. Tudi predstavniki stranke SEL so nemalokrat prispevali k dobremu delovanju občinskega sveta. Ne glede na to, kako bodo Slovenci volili pa menim, da je udeležba na volitvah izrednega pomena. To vedo drugje po svetu, kjer pravice do volitev nimajo ali so tako otežko-čene, da so volilni rezultati vedno v rokah maloštevilnih.
Kandidatka Odinea Zupin podpira županskega kandidata leve sredine Roberta Co-solinija
/
Primorshi
GORIŠKA
Torek, 31. maja 2016
7
KATINARA, SV. IVAN - Zadnji srečanji Bralne značke
Z Deso Muck tudi o težavah najstnikov
»Zlati bralci«iz zamejstva danes prvič na srečanju v Ljubljani
Vsi smo odvisni od nečesa, saj v težavnih trenutkih si moraš nekako pomagati, vendar obstajajo odvisnosti, ki niso škodljive: to so branje, šport ali glasba, ki človeku pomagajo, da se umiri in se mu problemi ne zdijo več nerešljivi. Eno od obdobij, v katerih nastopijo na videz nerešljiva vprašanja, je prav gotovo puberteta, v kateri se mlademu človeku dogajajo hitre spremembe tako na telesu kot v razmišljanju. Tudi o tem govorijo knjige Dese Muck, pisateljice, dramatičarke in umetnice, ki je bila včeraj dopoldne dvakrat gostja Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda na zaključnih srečanjih Bralne značke, najprej na kati-narski podružnici, nato pa na svetoi-vanskem sedežu, kjer je podelila priznanja mladim knjižnim moljem.
Desa Muck je, kot je sama dejala, najbolj brana slovenska pisateljica, ki je doslej izdala tudi veliko del iz mladinske literature, ki v času njene mladosti ni bila tako pogosta. Zaradi tega se je odločila pisati o temah, ki so jo v najstniških letih pritegovale in so bile tabu, kot npr. ljubezen, spolnost, odvisnost idr.. Najstništvo je najtežje obdobje v človekovem življenju, ko se začenjata spreminjati tako razmišljanje kot telo in nastopi cel kup »težav«, ko človek težko sprejema določene spremembe. A večina mladih
Desa Muck na včerajšnjem srečanju pri Sv. Ivanu
fotodamj@n
to obdobje preživi, je dejala Desa Muck, ki je s svojim duhovitim podajanjem dijake večkrat spravila v dobro voljo in odgovarjala tudi na njihova vprašanja.
Z včerajšnjimi srečanji z Deso Muck se je zaključilo tudi majsko obdobje srečanj Bralne značke na slovenskih šolah v Italiji v organizaciji Društva Bralna značka Slovenije in
Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Danes pa se bo 64 »zlatih bralcev«, izbranih dijakov tretjega letnika nižje srednje šole, v spremstvu desetih profesorjev prvič podalo na ekskurzijo v Ljubljano, kjer se bodo v tamkajšnjem Cankarjevem domu udeležili srečanja za zlate bralce, opravili pa bodo tudi literarni sprehod po Ljubljani in vožnjo po Ljubljanici. (iž)
BANI - Pretekli petek v prostorih SKD Grad
Vez Divača-Orlek-Bani
O tem sta govorila Stojan Lipolt in Ludvik Husu - Šlo je za prvo čezmejno srečanje iz niza »Divača - mesto nad Reko«
Pogovorne večere »Divača - mesto nad Reko«, ki jih že pet let vodi arhitekt Stojan Lipolt iz Divače, je obiskalo več kot 2000 obiskovalcev in 70 predavateljev. Eden izmed njih je tudi jamar in dober poznavalec naravne in kulturne dediščine Krasa Ludvik Husu iz Orleka, ki je bil pretekli petek gost že 24. pogovornega večera na temo »Divača, Orlek in Bani - povezovanje prostorov«, ki ga je organiziralo Slovensko kulturno društvo Grad v svojih prostorih v Banih. S tem so pogovorni večeri prestopili državno mejo in to je bil prvi večer v zamejstvu, kjer so jih domačini nadvse lepo in prisrčno sprejeli, o čemer priča tudi veliko število obiskovalcev. A organizatorji upajo, da to ne bo zadnji večer, saj imajo na voljo še veliko zanimivih tem.
V imenu domačinov sta zbrane pozdravili predsednica in podpredsednica domačega društva, Norma Križmančič in Neva Husu. Lipolt in Husu sta spregovorila o fenomenu lokalnih in globalnih povezav med ljudmi in kraji, ki se vzpostavljajo stoletja, prekinjajo pa jih grobi politični posegi, pa tudi spremembe v upravnem, gospodarskem in kulturnem razvoju.
Osrednji gost večera pa je bil Ludvik
Husu, po katerem se imenuje kraška jama, v kateri je v bližini Orleka med drugim našel tudi kosti rosomaha oz. žeruha, in učna pot s 14 oglednimi točkami pri Lipici, ki sedaj bogati Živi muzej Krasa. Tudi Husu je zbranim v besedi in sliki predstavil naravno in kulturno dediščine na območju Or-leka, Gropade, Trebč in Banov, kamor so Orlečani hodili delat k grofu Josipu Burg-stalierju. Pred leti, ko je domačinka Iris Bir-sa izdala knjigo »Orlek in Orlečani«, pa so s pohodom po poti mlekaric obudili pristne vezi med Orlečani in prebivalci Banov. Husu je poudaril tudi lepote doline Drage, po kateri se je imenovala zadruga in Športno društvo, ki še danes deluje. Prav v tej dolini so Orlečani začeli leta 1907 prirejati veselice ob končanih kmečkih opravilih, ki so bile prekinjene v času italijanske okupacije, običaj pa so po priključitvi Primorske k Jugoslaviji spet obnovili. Kot jamar pa je med drugim predstavil tudi najnovejša odkritja v Stršinki jami, kjer so jamarji prišli do reke Reke in so nato odkrili še jamo Snežne reke, kjer so našli človeško ribico. Predstavil je tudi naravno in kulturno dediščino v Lipici ter kraške pojave, kot so skale osamelci, spodmoli, brezna, ja-
me z izjemnimi arheološkimi najdbami, na površini pa tipično gmajniško vegetacijo ter posebnost Gropajskega hrasta s svojo zdravilno močjo in kamor so tudi Napoleonovi vojaki privezovali svoje konje.
Druženje pa so zaključili ob dobri kapljici in prigrizku, ki so ga pripravile domače gospodinje, medtem ko je Denis Am-brožič iz brkinske turistične kmetije z Barke poskrbel za domače pivo. (ok)
TRST - Natečaj Mestieri del Commercio
Trgovski svet v očeh tretješolcev
Spodbujanje radovednosti in pozornosti do trga dela, do podjetnikov in predstavnikov terciarnega sektorja, se pravi do trgovcev. To je že devet let namen likovnega natečaja Mestieri del Commercio, ki so si ga zamislili člani mladinske skupine podjetnikov pri pokrajinskem združenju Confcommercio in je namenjen učencem tretjih razredov osnovnih šol v tržaški pokrajini.
Po vse številnejših likovnih prispevkih sodeč, je postal natečaj zelo priljubljen: letos so prireditelji prejeli 200 risb, najboljših dvanajst bo nagrajenih in hkrati objavljenih v koledarju združenja trgovcev Confcommercio za leto 2017. Mladi udeleženci natečaja so včeraj preplavili Ljudski vrt Muzio De Tommasini, kjer jih je uvodoma pozdravil občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus, ki je ocenil, da mesto potrebuje nove podjetnike, ideje in predloge, tako da so tovrstni dogodki hvalevredni.
Da je izbiranje najboljših risb sila nelahko delo, je udeležence nagovoril predsednik sekcije mladih podjetnikov Stefano Ogrisek, ki je nato zmagovalce (med njimi daleč prednjačijo deklice) tudi nagradil. Med zmagovalci je tudi več učencev slovenskih šol, in sicer Maj Sedmak - OŠ Albert Sirk iz Križa in Noemi Kralj - OŠ 1. maj 1945 iz Zgonika ter Pietro Scabar in Pamela Zammatio - OŠ Fran Milčinski s Katinare; ostali nagrajenci so Isabel
Bertucci, Giovanna Bulli in Sonia Ciuffi - šola Manna, Chiara Bernardi, Chiara Di Candia, Linda Portaluri in Giulia Rotti - šola De Morpurgo ter Giulio Giorgio - šola Longo.
Dopoldan v ljudskem vrtu je ponudil tudi priložnost, da so mladi pokazali, kaj znajo, saj so se pomerili v kvizu, v sklopu katerega so odgovarjali na vprašanja splošne kulture. Zmagovalec je prejel denarno nagrado - nakupovalni kupon, ki jih je ponudil trgovski center Il Giulia v glavnem za nakup didaktičnega materiala v trgovinah centra. Ogrisek je poudaril, da želi natečaj opozoriti na vlogo, ki jo odigravajo trgovine v soseščini, in na življenjski utrip mestnih rajonov, ki ponuja delovne priložnosti številnim družinam.
Noemi Kralj (zgoraj) in Maj Sedmak
fotodamj@n
Čipke na Opčinah
ZGONIK - Osnovnošolci
Učenci spoznavali Kras in kraško floro
V Prosvetnem domu na Opčinah je še do četrtka čas za ogled razstave čipk z naslovom V čipkah skrivajo se sanje. Razstavo, pri kateri sodeluje Alda Sosič, prireja krožek klekljanja Kraške orhideje v okviru SKD Tabor, na sobotnem odprtju pa jo je predstavila Alenka Križmančič. Okusno oblikovane izdelke (na sliki Fo-toDamj@n češnje iz čipk) si je mogoče ogledati med 16. in 19. uro.
Gosta sta predavala pred lepim številom poslušalcev
fotodamj@n
Učenci COŠ Lojze Kokoravec - Gorazd/l.maj 1945 iz Zgonika so v letošnjem šolskem letu sodelovali pri projektu Spoznaj naravo, ki so ga za šole pripravili in izvajali gozdni čuvaji v sklopu Didaktično naravoslovnega centra v Bazovici. Jesenskemu ogledu centra so v maju sledile še delavnice v naravi. Pod vodstvom gozdne čuvajke Anastasie Pu-ric in s pomočjo delovnih lističev so učenci v bližnji okolici šole opazovali, spoznavali in preučevali značilnosti nekaterih rastlin in kraške flore.
8
Petek, 27. maja 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
V zboru se sodeluje: pevci delijo srečne trenutke, skupaj rešujejo težave in Fantje izpod Grmade so v nedeljo dokazali, da je petdesetletna zgodovina prinesla veliko dragocenih izkušenj tudi na organizacijskem področju. Poletnemu sobotnemu dnevu je sledilo namreč nedeljsko neurje, ki ni prizaneslo jubilejni prireditvi na Devinskem gradu. Ob lepem vremenu bi slikovito okolje lahko podarilo nepozabna doživetja s sončnim zatonom nad morjem, na svoj način pa je viharno vreme podarilo drugačne občutke in dokaz, da je številna publika, kljub nenaklonjenim razmeram, želela doživeto nagraditi vztrajnost, dosežke in dolgoletna prizadevanja pevcev.
Prireditev bi bila morala potekati v kongresni dvorani, ki pa je bila zaradi množičnega obiska pretesna, zato so prireditelji zadnji hip omogočili preselitev koncerta na grajsko dvorišče. Tu pa je vreme zdržalo le nekaj minut, da je zbor zapel prvo pesem in je predsednik Igor Antonič prebral svoj uvodni pozdrav. Spomnil se je svojega deda Franca Antoniča, ki je bil med ustanovitelji zbora in podčrtal vlogo, ki jo jubilantje opravljajo na področju slovenske kulturne ponudbe v Devinu in okolici. Zaradi dežja so se vsi zatekli pod prostorni prehod, ki povezuje glavni vhod z dvoriščem in tu se je prireditev nadaljevala v nepričakovanem in neobičajnem okviru. Ob devinsko-nabrežinskem županu Vladi-mirju Kukanji je veliko ustanov, zborov in kulturnih organizacij izrazilo slavljencem svoje čestitke in voščila. Domači pevci različnih generacij pa so svoje čestitke zapeli - otroški zbor Ladjica (vodi ga Lucrezia Bogaro), pevska skupina Mladinskega krožka in ob tej priložnosti združene pevke ženskega zbora Devin, ki jih je zbrala Marija Brecelj. Dragocen dar je bila nova pesem Patricka Quaggiata Kres zvestobe, ki je nastala za to obletnico in so jo pevci krstno izvedli pod vodstvom Hermana An-toniča. Med čestitkami in občutenimi besedami oseb, ki so soustvarjale zgodovino zbora, so pevci zapeli še skladbe Vinka Vo-dopivca, Venturinija, Prelovca, Hareja, Merkuja, Kokošarja, a tudi znano furlansko pesem Cjampanis de sabide sere. Spored je povezovala Barbara Rustja.
Kot se za jubilejne priložnosti spodobi, so dolgoletni pevci prejeli tudi Gallusove značke in priznanja JSKD za večletno delovanje. Vsi udeleženci pa so ob vhodu lahko dvignili priložnostno publikacijo, ki na 36 straneh vsebinsko in slikovno dokumentira polstoletno delovanje zbora Fantov izpod Grmade; napisal jo je in uredil Aleš Brecelj. Za konec so se sedanjim pridružili še bivši pevci in zborovodja Ivo Kralj, ki je skupino vodil celih 45 let. Kralj je v svojem pozdravu med drugim ugotavljal, kako se je v letih spreminjal odnos ljudi do zbora in pesmi, ki jih je pel. Tokrat so vsi zapeli Vodopivčevi Žabe in Pobratimija.
Sledilo je prjetno druženje, ki se je nadaljevalo pozno v noč na sedežu društva v Devinu. (rop)
Na kavi s knjigo bomo vžerajdanes tokrat spoznali Pulj
[I] Lekarne
Založništvo tržaškega tiska, založba Mladika in Tržaško knjižno središče TS360 vabijo jutri ob 10. uri na tradicionalno sredino Kavo s knjigo. V sliki in besedi bo zaživelo mesto Pulj skozi pogovor z direktorico Turistične skupnosti Sanjo Cinkopan Korotaj in založnico Mladenko Batalic (Mara doo).
Predstavitev zbirke Libri migranti
Na pobudo Skupine 85 bo v Novinarskem krožku danes ob 17.45 Melita Richter predstavila zbirko Libri migranti, ki jo je sama uredila. O delu bodo spregovorili tudi Tea Giorgi in avtorji Dubrav-ka Santolic Cherubini, Michele Gangale, Felicitas Kresimon, Betina Prenz in Vesna Stanic; srečanje, ki zaključuje niz majskih prireditev v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo, bo vodila Patri-zia Vascotto.
Tečaj slovenščine za začetnike v Saležu
V društvenih prostorih SKD Rdeča zvezda v Saležu bodo jutri ob 20. uri predstavili tečaj slovenščine za začetnike. Tečaj bo potekal pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in se bo začel v torek, 14. junija. Organizatorji so namreč prepričani, da le s poznanjem sosedovega jezika in kulture lahko skupnost raste in obogati multikulturnost in večjezičnost našega teritorija.
Danes, TOREK, 31. maja 2016
ANGELA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 2.34 in zatone ob 15.01.
Jutri, SREDA, 1. junija 2016
FORTUNAT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,4 stopinje C, zračni tlak 1005,3 mb narašča, vlaga 78-odstotna, veter 15 km na uro sever, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C.
S Izleti
OMPZ F. BARAGA vabi v soboto, 4. junija, na romarski izlet v Zasavje, v vas Kisovec, kjer bo kip Matere Božje iz Fa-time. Sledi obisk rudarskega muzeja in zasavske svete gore. Info in vpis do četrtka, 2. junija, na tel. št.: 347-9322123.
SPDT se bo udeležilo 45. Srečanja obmejnih planinskih društev v organizaciji Planinske družine iz Benečije v nedeljo, 12. junija. V Špeter se bomo odpeljali z avtobusom. Vpisovanje do vključno petka, 3. junija. Vpis in info na tel. št. 040-413025 (Marinka).
KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera).
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališče v Trebčah ob 6.00. Možno vstopiti tudi na Opčinah, Proseku ali Devinu. Povratek v poznih večernih urah. Prijave in info pri odbornikih društva do 16. junija.
Od ponedeljka, 30. maja, do nedelje, 5. junija 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 -040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2
-	040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Bazovica - 040 9221294
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Trg Liberta 6 - 040 421125, Istrska ulica 18/B - 040 7606477, Škedenjska ulica 44
-	040 816296, Bazovica - 040 226165 (lekarna) ali 040 9221294 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Trg Giotti 1 - 040 635264.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
Čestitke
Danes praznuje okrogli jubilej ANGELA ČOK. Iskreno ji čestitajo in želijo še mnogo lepega SKD Lonjer-Katinara, KKAdria in jusarski odbor Lonjer.
V dišeči gredi cvetočega maja, pozdravlja zdaj sončke rožica KAJA. Staška in Igor te bosta negovala, da tudi za nas sladko boš sijala. F.R.I.E.N.D.S.
Na Opčinah ROK 18. rojstni dan slavi, voščimo mu iz srca na Gradniku prav vsi.
ZSKD čestita OPZ FRAN VEN-TURINI za osvojeno prvo mesto na zborovskem tekmovanju v kraju Vit-torio Veneto.
H Šolske vesti
UČENCI IN UČITELJI COŠ Lojzeta Kokoravca - Gorazda in 1. maj 1945 vabimo v šolske prostore na ogled razstave Stoji učilna zidana, ki je bila postavljena ob 70. obletnici obnovitve slovenskih šol v Italiji. Urnik: od petka, 3., do nedelje, 5. junija, od 18.00 do 21.00. Posebno dobrodošli bivši učitelji in učenci.
H Osmice
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino vabita na osmico pri Nadli-škovih na Katinari. Tel. 335-6067594. BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta
odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Toplo vabljeni! Tel št.: 040-232223. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v
Samatorci. Tel. št.: 040-229261. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. GABRIJEL PERTOT (Špjln) je odprl
osmico v Nabrežini št. 10. Vabljeni! OSMICO je odprl Šuber na Opčinah.
Tel. št.: 349-7158715. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medjevasi št. 10. Tel.: 040-208987. SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 0402296038.
V	PRAPROTU je odprta osmica pri Bo-botu in Frančkotu Briščak.
V	REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni.
Organizatorji regate Breg's Cup
se iskreno zahvaljujemo naslednjim
HERVAT fornitura inerti, Albergo Ristorante SONIA, La CANTINA di Fulvio Cherti, OTACAR, AUTOCARROZZERIA
CAMPO MARZIO s.n.c., BETONFER, Bar Elvio, Fioreria Cvetličarna Magdi, Ristorante Locanda Mario Draga-S.Elia, SisLi Carpenteria in legno Tesarstvo- Krovstvo, Starec Localmarket, PAROVEL vini, Sancin Evo Oil & Wine, Kmetija ZAHAR, Pekarna Panificio OTA, Žerjal serramenti, VIP CAR, ZKB Zadružna Kraška Banka in Občina Dolina
kateri so prispevali za odličnen izid regate.
/	Primorshi
GORIŠKA
Torek, 31. maja 2016
9
Župnija Sv. Jerneja ap. in Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej
v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov
vabita na tradicionalni
KONCERT MARIJINIH PESMI
Nastopajo
MlPZ Vesela pomlad
MKZ Stane Malič
MeCPZ Sv. Jernej
ter MePZ F. B. Sedej iz Števerjana
Priložnostna misel: NEVA HUSU
Nocoj v župnijski cerkvi na Opčinah ob 20h.
ui Kino
NA OPČINAH prodajamo samostojno hišo z vrtom, v mirni lokaciji, primerno za 4/5-člansko družino. Interesenti lahko pokličejo na tel. št.: 348-1334085.
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom, dostop z avtom, 4000 kv metrov, prodam za 18.500 evrov. Tel. št. 380-3017723.
PRODAJAM žensko kolo. Cena 40,00 evrov. Telefonirati na tel. št. 3398160558.
PRODAM fiat grande punto 1.4 cc, 16 ventiljev, 95 konjev, letnik 2007, pla-ve barve. Info na tel. št. 340-5694084.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo: likanje, čiščenje, kuhanje ali nego bolnika. Pokličite na tel. št.: 342-7438392.
ZARADI SELITVE nujno prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Dodatne info na: 388-9261105.
□ Obvestila
AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Alice attraverso lo specchio«.
ARISTON - 17.00 »Benvenuti... ma non troppo«; 19.00 »Barcelona nit d'estiu«; 21.00 »Hablar«.
CINEMA DEE I FABBRI - 16.00, 20.00 »Tangerines«; 18.00 »Wilde Salome«; 21.45 »Microbo e Gasolina«.
FELLINI - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Julieta«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Colonia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.45, 19.00 »Alica izza ogledala«; 18.00, 20.15 »Ali-ca izza ogledala 3D«; 17.00 »Angry Birds (sinhr.)«; 15.30 »Angry Birds 3D (sinhr.)«; 16.30 »Houston, imamo problem«; 20.40 »Možje X: Apokalipsa«; 17.45 »Možje X: Apocalipsa 3D«; 18.20, 21.15 »Prava fanta«; 15.50, 20.30 »Sosedi 2«; 15.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 17.30, 18.30, 20.00, 21.00 »Warcraft«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Mož, ki je poznal neskončnost«.
NAZIONALE - 16.30, 18.20, 20.15. 22.10 »Pele'«; 16.15, 18.45, 21.30 »X-Men: Apocalisse«; 18.10 »Captain America: Civil War«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Somnia«; 16.40 »Robinson Crusoe«; 21.00 »Kiss Rocks Vegas«; 16.15, 22.00 »Alice attraverso lo specchio 3D«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 19.25, 21.15 »Alice attraverso lo specchio«; 16.20 »Captain America: Civil War«; 17.15 »Alice attraverso lo specchio 3D«; 16.35, 18.30, 21.20, 21.45 »X-Men: Apocalisse«; 21.00 »Kiss Rocks Vegas«; 16.30 »Kung Fu Panda 3«; 19.15, 21.40 »Ht - Viktor, La storia dell dott. Frankestein«; 16.15, 18.40 »La pazza gioia«; 16.50, 19.15, 21.40 »Pele'«; 19.40, 21.50 »Somnia«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Alice attraverso lo specc-hio«; Dvorana 2: 20.30, 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 3: 17.15, 20.15, 22.10 »Julieta«; Dvorana 4: 17.40, 22.10 »La pazza gioia«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »God's not dead«.
0 Mali oglasi
54-LETNI MOŠKI išče zaposlitev kot varilec železa ali katerokoli zaposlitev. Tel. št. 327-7409432.
DVOSOBNO STANOVANJE, lepo opremljeno, s parkirnim mestom v garaži, dajem v najem v Sežani. Tel.: 3289699156.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS
se bo sestal na svojem sedežu v Do-berdobski ulici 20/3 danes, 31. maja, ob 20.00.
REVIJA GALEB vabi na predstavitev spletne strani, ki bo danes, 31. maja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču TS360 na Trgu Oberdan.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 31. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi na infor-mativno-predstavitveni večer tečaja slovenščine za začetnike, ki bo v sredo, 1. junija, ob 20.00 v društvenih prostorih v Saležu. Tečaj bo potekal v juniju/juliju.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 1. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
ZTT, založba Mladika in TS360 vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 1. junija, ob 10. uri, na kateri se bo v sliki in besedi predstavilo mesto Pula skozi pogovor z Mladenko Batalic in direktorico Turistične skupnosti Sanjo Cin-kopan Korotaj.
52. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: četrtek, 2. junija, ob 18.00 v vinoteki uradno odprtje 52. Razstave vin in razstave »Poskusi s Krasa« skupine »Vile in vampi«, ob 19.00 - ljudsko ocenjevanje vin (v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda); v petek, 3. junija, ob 18.00 v prostorih osnovne šole »1.maj 1945« odprtje razstave »Stoji učilna zidana«, ob 19.00 - v občinski sejni dvorani 3D predstavitev gradišča nad Repničem, ob 20.00 - ples z ansamblom Venera.
JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu.
SKD SLOVENEC prireja od 2., do 5. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu, 46. Praznik vina. Vsak dan bo razstava vin, delovali bodo enogastronomski kioski s specialitetami na žaru in ples z ansambli Klapa iz Brega, Karburo Band in Casablanca.
ŠZ ZARJA in druge vaške organizacije vabijo na tradicionalno nogometno tekmo Gurnce - Dulnce v športnem centru Zarje v Bazovici v četrtek, 2. junija, ob 11. uri. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in jedačo.
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na 1. Junijski večer v petek, 3. junija, ob 21.00 v društvenih prostorih: predavanje agronomke Magde Štur-man »Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom«.
TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI in ŠZ Bor, organizira v petek, 3. junija, ob 15. uri dan odprtih vrat s predstavitvijo poletnih jadralnih tečajev. Vabljeni!
ZSKD obvešča, da bodo uradi zaprti v petek, 3. junija.
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, organizira v soboto, 4. junija, večerni brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice 2016«:
»Med gozdovi in gmajnami na Kokoši«. Večerni izlet s krožno potjo, ki se vije po različnih okoljih na Kokoši, najvišjemu vrhu v tržaški pokrajini. Turistična pot, primerna za vse, s približno 200 metri višinske razlike. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 10 let. Zbirališče ob 18.30 pri cerkvici na Pesku. Trajanje 3 ure. Potrebna je prijava na tel. št.: 0408329237 (pon-pet 10-13), info@ri-servavalrosandra-glinscica.it
KLAPA '36 iz Dolinske občine pozor! Pripravljamo veliko fešto, da skupno obeležimo našo okroglo obletnico. Zbrali se bomo v nedeljo, 5. junija, v parku v Prebenegu od 16. ure dalje. Če želiš se nam pridružiti prosimo, da nam čim prej javiš. Tel.: 040-228896 ali 040-228254.
OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123.
ZSKD sporoča članom in mladim med
16.	in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org).
NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka).
JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v soboto, 11. junija, ob 15.30 na Kontovelski gmajni. Zbiranje ob 15.00 na parkirišču na Vejni.
JK ČUPA IN ZSŠDI prirejata v poletnih mesecih pet eno- oz. dvotedenskih tečajev jadranja za osnovnošolske otroke. Prvi tečaj bo od 13. do 17. junija (enotedenski), drugi od 20. junija do
I.	julija, tretji od 4. do 15. julija, četrti od 18. do 29. julija in peti od 1. do 5. avgusta (enotedenski). Tečaji potekajo od ponedeljka do petka od 9. do
17.	ure. Info in vpisi na tel. št. 040299858 ali info@yccupa.org.
OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it.
PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivne tečaje plavanja za otroke od 4. leta do 2. razreda osnovne šole. Tečaji bodo v bazenu v Trstu od 13. junija do 1. julija ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih. Info in vpis na tel. št. 040-51377 (ob delavnikih od 10.00 do 16.00).
SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 13. junij. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org.
AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 16. junija, ob 12.00 v prvem in v petek, 17. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva SK Brdina na Opčinah, Repentabrska ulica 38.
JK ČUPA IN ZSŠDI prirejata v poletnih mesecih tri enotedenske tečaje jadranja »Zabave na morju« za otroke od
II.	leta dalje. Prvi tečaj bo od 20. do 24. junija, drugi od 4. do 8. julija in tretji od 11. do 15. julija. Tečaji potekajo od ponedeljka do petka od 13. do
18.	ure. Info in vpisi na tel. št. 040299858 ali info@yccupa.org.
AŠD SPORT CLUB organizira Nogometni kamp, namenjen dečkom in deklicam od 6 do 14 let, pod pokroviteljstvom Zadružne Kraške Banke, AŠD Si-stiana in ŠD Vesna. Kamp bo potekal od 4. do 15. julija, na Športnem igrišču v Vižovljah. Kamp bosta vodila Alen Carli in Riccardo Carola. Info in prijave na tel. št. 339-5813355 (Alen), 3474458945 (Riccardo) ali na spletni strani www.asdsportclub.wordpress.com
POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580.
SS Prireditve
CERKVENI PEVSKI ZBOR Sv. Jernej in župnija Sv. Jerneja apostola z Opčin vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah danes, 31. maja, po šmarni-čni večerni sv. maši (pribl. ob 19.45). Sodelovali bodo Ml.DPS Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, MoKZ Stane Malič in MCPZ Sveti Jernej pod vodstvom Janka Bana, gost večera pa bo Mešani cerkveni pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Šte-verjana, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Priložnostna misel: Neva Husu. Vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja!
UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na ogled razstave. Urnik: danes, 31. maja: od 8.00 do 15.30.
OBČINA ZGONIK vabi v sredo, 1. junija, ob 16.00 na županstvo na odprtje razstave Roberta Kozmana. Predstavitev Jasna Merku'. Razstava bo odprta do 30. junija, med uradnimi urami.
SKD PRIMORSKO, SPD MAČKOLJE, Občina Dolina, Znanstveno-razisko-valno središče Univerze na Primorskem in partnerji projekta »Vžgano v spominih« organizirajo slavnostno otvoritev potujoče razstave o požga-nih vaseh med 2. svetovno vojno na območju Goriške, Krasa, slovenske in hrvaške Istre, Čičarije in tržaškega zaledja. Otvoritev bo v sredo, 1. junija, v Srenjski hiši v Mačkoljah ob 19.30. Nastopal bo MePZ Mačkolje. Potujoča fotografska razstava bo v Mačkoljah na ogled med 1. in 15. junijem (pone-deljek-petek: 18.00-20.00 ter sobota-nedelja: 10.00-12.00 in 18.00-20.00).
KD SKALA, SLOVAN IN ANAKROU-SIS prirejajo zaključni pevski koncert v četrtek, 2. junija, v Zadružni dom Skala v Gropadi št. 82. Nastopajo: MePZ Skala - Slovan, MlVS Ana-krousis in kot častni gost PZ Arhivox iz Ljubljane. Pričetek koncerta ob 19.00. Toplo vabljeni!
SKD LIPA iz Bazovice organizira sklop pobud »Pesem na m'zarju«. Petek, 3. junija, v Bazovskem domu ob 20.30 otvoritev razstave Eringyum16 Gabrijele Osbich Pison in Sonje Osbich. Nedelja, 5. junija, v dvorani GZB ob 18.30 klavirski recital gojencev šole Glasbene matice iz Trsta iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli. Sobota, 11. junija, na M'zarju ob 21. uri predstavitev knjige S. Renčlja Bazovica v objemu naravne in kulturne dediščine, ki jo je izdala Agrarna skupnost Bazovica in zaključni koncert OPZ Slomšek, MePZ Lipa in harmo-nikarskega orkestra Sinthesys 4.
BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Končno produkcijo Glasbene šole, ki bo v ponedeljek, 6. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku.
SSG, VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU, SKD Ivan Cankar, Šentjakobsko kulturno društvo in društvo Auser »Pino Burlo« vabijo na ogled uprizoritve Kako postati Slovenci v 50. minutah v torek, 7. junija, ob 20. uri na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu, Ulica Frausin 12.
PEVSKA SKUPINA VOKALART, pod okriljem SOMPD Vesela pomlad va-
bi na koncert »Čej so tiste stezice«, ki bo v sredo, 8. junija, ob sončnem zatonu v Praprotu, v Grižnici, dolini pod naravnim obokom, območje Škljunk. Ob 19.00 se bomo zbrali pred Kmetijo (Praprot 11) in odšli na kraj koncerta. Priporočamo primerno obutev (15 minut hoje). Toplo vabljeni!
KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB, v organizaciji ZSKD in SKD Rdeča zvezda, s pokroviteljstvom Občine Zgonik, bo v soboto, 11. junija, ob 20. uri, v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Nastopajo GD Nabrežina, PO Komen, PO Ri-cmanje in PO Divača.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s po-kroviteljstvon ZSKD in III rajonskega okraja vabi na 10-letnico delovanja otroškega zbora »An popodan u Kambrce« v četrtek, 16 junija, ob 19. uri. Sodelujejo: Glasbena Kambrca (vodi Tina Renar), mladinci Glasbene Kambrce (mentor Aleksandra Pertot), ZVS Barkovlje (vodi Aleksandra Pertot) in otroška dramska skupina (mentor Roberta Chissich).
Prispevki
V	spomin na preminulega prijatelja To-nija Kobala daruje Mirko Skupek 50,00 evrov za zgoniško cerkev.
Namesto cvetja na grob dragega brata Leopolda Antoniča daruje sestra Anica z družinami Kralj, Gantar in Pertot 200,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na mamo Marijo in brata Dragota daruje Egon z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Ob 10. obletnici smrti drage žene Ivanke Guštin daruje Janko Simoneta 50,00 evrov za AŠK Kras.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Ivanke Guštin daruje Zvonko z družino 50,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Toneta Kobala darujeta Walter in Darja 50,00 evrov za AŠK Kras.
Ob 9. obletnici smrti drage mame Fa-ni daruje Dragica Stopar 50,00 evrov za AŠZ Sloga - Planinski odsek.
V	spomin na očeta Toneta Kobala darujeta Walter in Darja 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Zgonika.
30.5.2006
30.5.2016
Ivanka Guštin por. Simoneta
Spomin nate je vedno z nami, tvoji najdražji
Zgonik, 31. maja 2016
Ob izgubi drage mame Darinke izrekajo iskreno sožalje sinu Izidorju
člani Tamburaške skupine SKD F. Prešeren
Ob prerani izgubi dragega Sergia Draga izreka hčerki Barbari in družini iskreno sožalje
SKD Vigred
Globoko sožalje Barbari ob izgubi očeta Sergia Draga
JK Čupa
1 0 Torek, 31. maja 2016
KULTURA
Primorski
ki Ji
državno zborovsko tekmovanje - Otroški zbor Fran Venturini
Absolutna zmaga
Mali pevci in pevke od Domja, ki jih vodi Suzana Žerjal, so v Vittoriu Venetu premagali tudi odrasle zbore
VITTORIO VENETO - Ko je pred petdesetimi leti nastalo državno zborovsko tekmovanje v Vittoriu Venetu, so italijanski zbori poznali le peščico dogodkov za preverjanje svojih umetniških sposobnosti. V zadnjih letih se je število tekmovanj znatno povečalo: s kvantiteto se vzporedno sicer ni povečala tudi kvaliteta, vsak zbor pa je dobil priložnost, da se pohvali z malim ali velikim dosežkom. Zato pa niso vse nagrade enake ... vsaj v očeh poznavalcev zborovskega okolja.
Zmaga otroškega zbora Fran Venturini na jubilejnem tekmovanju v Vitto-riu Venetu spada zagotovo med dosežke, ki so vredni največjega upoštevanja, in to iz več razlogov: zaradi ugleda tekmovanja in odlične strokovne žirije, zato ker je otroški zbor prekosil konkurenco mladinskih in celo odraslih zborov ter prejel najvišje absolutno točkovanje v vseh kategorijah (89,20).
Mali pevci Suzane Žerjal so bili po povprečni starosti zagotovo najmlajši tudi v kategoriji otroških in mladinskih zborov, v kateri so se pomerili s solidnimi skupi-
nami z zahtevnimi sporedi. Zbor Venturi-ni se je izkazal z odličnim, vsestransko dovršenim nastopom: pevci so zbrano sledili zborovodkinji in se vživeli v vsako skladbo z izjemno natančnostjo in muzikali-čnostjo. Program, ki so ga predstavili, je obsegal skladbe na pravljično temo v različnih jezikih, ki so prikazale široko paleto tehničnih in izvajalskih zahtev. Ob instrumentalni spremljavi je zbor lahko kot vedno računal na celo vrsto suverenih solistov. Prva nagrada (s precejšnjo prednostjo pred drugouvrščeno skupino) je omogočila zboru, da se je popoldne pomeril z nagrajenci ostalih kategorij za osvojitev velike nagrade Efrem Casagrande. Mali pevci so v tem primeru pokazali tudi pohvalno vzdržljivost, saj so popoldne ohranili zbranost, čisto intonacijo in nadpovprečno visoko mero ekspresivnosti podajanja in mu-zikaličnosti: kljub temu, da je odlični odrasli zbor Kantika iz Salerna (zmagovalec v dveh kategorijah) imel z dvojnim nastopom dvojno možnost uspeha, in da se je vokalna skupina Vogliam cantare iz Trenta odlikovala z ubranim zvokom, je zbor Ventu-
rini prevzel tako žirijo kot občinstvo, ki mu je že ob nastopu namenilo bučne aplavze. Vsakemu poslušalcu je bilo jasno, da je bil presežek izvrstnega otroškega zbora vreden najvišje nagrade zaradi vrlin, ki nimajo nobene veze s srčkanim videzom, kar je za tovrstno skupino toliko večje zadoščenje. Absolutno prvo mesto jim tako ni moglo uiti. Za zanesljivo strokovno mnenje so jamčili priznani zborovodje in dirigenti: Stojan Kuret kot predsednik žirije, Mario Lanaro, Luigi Leo, Roberta Paraninfo in Pasquale Veleno.
Slovenski zbori iz naše dežele se lahko pohvalijo še z nekaterimi dosežki. V kategoriji z avtorskim programom je mladinski zbor Emil Komel iz Gorice prejel tretjo nagrado, v kategoriji z ljudskim programom pa je tretje mesto zasedel ženski zbor Jezero iz Doberdoba. S prvim je David Bandelj pripravil sakralni spored z naslovom Poti milosti z glasbo Soderinija, Merkuja in Mendelssohna, Dario Berti-nazzi pa je za svoje pevke izbral priredbe slovenskih ljudskih pesmi petih različnih avtorjev. (rop)
sežana - Ob 90. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela
Ko je Srečko pisal Prosečanki Nadi »povedal sem ti mnogo, vsega ne«
SEŽANA - V petek smo obhajali devetdeseto obletnico smrti Srečka Kosovela, zato je v Sežani potekal niz dogodkov. V Kosovelovi spominski sobi na Ljudski univerzi, njen sedež je v pesnikovi rojstni hiši, so na primer odprli razstavo dopisnic, ki so del bogate korespondence med Sreč-kom Kosovelom in Prosečanko Nado Obereigner. Aljana Resinovič, direktorica Ljudske univerze, je predstavila razstavo Povedal sem ti mnogo, vsega ne, ki jo je uredila Mateja Kralj in šteje nekaj več kot deset ovojnic, dopisnic in razglednic. Obe-reignerjeva je umrla pred več kot štiridesetimi leti in je želela, da bi vse gradivo ostalo na kraških tleh. Pred dvema letoma sta tako njen sin in vnuk izročila korespondenco sežanski Ljudski univerzi. Razstava bo na ogled do 8. julija.
O odnosu med Nado in Srečkom je med vsebinsko bogatim predavanjem, ki je sledilo odprtju razstave, spregovoril Janez Vrečko, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Nada Obereigner in Srečko Kosovel sta se spoznala v Ljubljani v literarnem krožku Lepa Vida. Spletla sta tesno prijateljsko vez, ki je kmalu prerasla v ljubezen, pa čeprav je ni sežanski pesnik nikoli docela izpovedal. Dosledno ji je prisegal, da ni zaljubljen vanjo, istočasno pa na ljubezensko čustvo vseskozi namigoval, kar Nada, ki jo Srečko omenja v številnih pesmih in neštetokrat v dnevniških zapisih, ni razumela niti, ko je zapustila Ljubljano
Del korespondence med Nado Obereigner in Srečkom Kosovelom, levo Janez Vrečko med zanimivim predavanjem
fotodamj@n
in se preselila na Dunaj. V dopisovanju s svojo »veliko Nado«, tako jo omenja v pesmi z istim naslovom, je Kosovel med drugim večkrat obljubil, da jo bo obiskal na Pro-seku, pa ni tega menda nikoli storil (o tem vsaj nimamo dokumentiranih dokazov).
Obereignerjeva se je tako zapisala v množico njegovih ljubezni, med temi velja prav gotovo omeniti Fanico Obidovo in Hedi Verstovškovo. To dokazuje, da je splošno prepričanje o Kosovelovem poduhovljenem
mladika - Pomladna številka
V Fokusu tokrat nove oblike družin
TRST - Novo številko tržaške revije Mladika uvaja članek o 70-letnici slovenskih šol na Tržaškem, ki so jo Slovenci obeležili z osrednjo proslavo v Kulturnem domu. Avtor zapisa poudarja prazničnost dogodka, saj je šlo za dokaz svežine in prepričane zaverovanosti v prihodnost, vendar opozarja tudi na odsotnost institucionalnih predstavnikov deželne in osrednje italijanske vlade (ministrstva za šolstvo). Vse to nas dejansko opozarja, pravi uvodničar, da ostaja manjšina v državnih krogih neznaten pojav, s katerim se ni vredno ukvarjati.
V	Fokusu je tokrat razmišljanje o družini, njenih sodobnih oblikah v luči novih zakonskih ureditev in moralni dilemi, ki jo te ustvarjajo. O družini, partnerskih zvezah, t. i. Gender theory in zakonski skupnosti v cerkvenem nauku so razmišljali tržaška podžupanja Fabiana Martini, strokovnjak za bioetiko, pater frančiškan Tadej Streho-vec, Vida Valenčič ter štandreški župnik in vikar za slovenske vernike na Goriškem Karlo Bolčina. O družini v sodobni družbi in posledicah novih spolnih teorij na otrokov razvoj se je Anka Peterlin pogovarjala z dr. Andrejem Perkom, psihologom, psihoterapevtom in doktorjem kliničnop-sihološkega svetovanja.
V	rubriki Naš utrip je objavljen zapis o podelitvi 53. tržaške literarne nagrade Vstajenje prof. Mariji Pirjevec in govor, ki ga je na slovesnosti v Peterlinovi dvorani imel časnikar Jože Horvat. Sledi obširnejši članek o 70-letnici otroške revije Pastirček, v katerem se je Metka Šinigoj pogovarjala z urednikom priljubljene otroške revije Marijanom Markežičem. V rubriki Obletnica meseca je objavljen zanimiv zapis Leva Detele o Francu Jožefu, čigar stoletnica smrti poteka prav letos; za to priložnost so na Dunaju pripravili spominske razstave o cesarjevem delu in privatnem življenju. Zgodovinar Renato Pod-bersič ml. je avtor članka o bolnišničnem redu sv. Janeza od Boga, to je reda usmiljenih bratov, katerih letos obhajamo 360. obletnico prihoda v Gorico.
Sledi tretji del intervjuja z inžernirko Devano Lavrenčič izpod peresa Erike Jaz-
bar. V četrtem delu spominskih zapisov Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke avtorica Mirella Merku pripoveduje o svojih igračkah iz otroštva in o moževem avtku, ki je dobil posebno mesto v nurnberškem muzeju igrač.
V literarni rubriki je objavljena novela Primoža Vresnika Bog igra z železniškimi tiri klavir, ki je prejela drugo nagrado na 44. literarnem natečaju revije Mladika, in prozni zapis o češnji, ki ga je napisala Bruna Marija Pertot. V reviji je še predstavitev zadnje razstave tržaškega likovnega umetnika Edija Žerjala v tržaški Občinski galeriji in z novicami bogata Antena.
Mladi pisci so pripravili novo številko mladinske priloge Rast: odpira jo uvodnik Veronice Piredda in zapis Neže Petaros o pomenu športa za krepitev narodne zavesti. O Yenovem seminarju med madžarskimi Nemci piše Urška Petaros, ki je in-tervjuvala udeleženko seminarja Nastjo Slavec, Ksenija in Matej Kosmač pišeta o žensko obarvanem pesniškem večeru Vrtnice na obzorju v kavarni San Marco v Trstu, Gabrijel Milič pripoveduje o slovenskem mu-zikalu Cvetje v jeseni, ki je gostoval v Kulturnem domu, Tina Sbarbaro piše o tem, kako obleka spregovori našim možganom, Mojca Petaros pa je avtorica proznega prispevka Zimska pravljica.
značaju, ki ni dopuščal prostora erotičnim čustvom, lažno. O tem je svoje mnenje že podal Boris Pahor, ki trdi, da je bil Srečko Kosovel po mnenju Kraševcev zelo radoživ človek, kar izvira tudi iz marsikdaj hudomušnih dnevnikov. Njegove kraške poteze pa niso dovolile načelni zadržanosti, da spustijo na plan izpovedovanje čustev.
»Kosovel je bil zaradi značajske in pesniške opredeljenosti ter zaradi izjemnega angažmaja obsojen na samoto,« je izjavil
Vrečko. O izjemnem angažmaju pričajo tudi spomini njegovih ljubljanskih sostanovalcev, ki so zatrjevali, da je Srečko spal po dve uri na noč, med ostalim nočnim časom pa je »škrabal« po papirju. Da se o tem prepričamo, nam je dovolj spoznanje, da je Srečko Kosovel za čas svojega življenja podpisal več kot tisoč pesmi, nešteto dnevniških zapisov in vodil izjemno bogato korespondenco. Pisal je vsaj tri pisma na dan, gojil je stike s številnimi prijatelji po Evropi, s
pomočjo katerih je spoznal težnje sodobne evropske književnosti, ki jih je nato prelival v svoj opus.
Janez Vrečko je svoje izjemno predavanje, ki ga je popestrilo branje pesmi s strani Aleksija Pregarca, zaključil z ugotovitvijo, da se moramo Kosovela lotevati s ponižnostjo in se prepričati, da je Srečko iz To-maja vedel veliko več od tega, kar vemo mi sami.
Martin Lissiach
Torek, 31. maja 2016 1 1
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Nove pogodbe ponujajo zlasti preko telefona
Divji lov na odjemalce plina in elektrike
Ponudniki plina in električne energije izkoriščajo nezadovoljstvo, ki ga je med odjemalci iz goriške pokrajine sprožila afera »ponorelih računov«. V prvih mesecih letošnjega leta so številni Goričani in prebivalci sosednjih občin začeli prejemati zelo visoke račune za plin; številni so se pri podjetju ENI skušali pozanimati za vzroke tako visokih zneskov, vendar pri iskanju pojasnil niso bili ravno uspešni. S klicem na zeleno številko se je bilo skoraj nemogoče dokopati do pojasnil, tako da se je skupina razjarjenih odjemalcev povezala in ustanovila odbor »Bollette pazze«.
»Še vedno veliko ljudi prihaja v naš informativni urad v Ulici Cascino v Gorici, kjer jim nudimo povsem brezplačno pomoč pri reševanju svojih težav. V zadnjih tednih se je pri nas oglasilo tudi več takšnih, ki so na dom prejeli telefonske klice drugih ponudnikov plina in električne energije,« pojasnjuje pokrajinska odbornica Donatella Giron-coli, ki je med ustanovnimi člani odbora »ponorelih računov«. Njene besede so nam potrdili tudi nekateri bralci. V zadnjih dneh so številni med njimi na dom
prejeli klice drugih ponudnikov za plin; nekateri so zahtevali kodo, ki je zapisana na fakturi in ki bi jim omogočila za pripravo nove pogodbe za zamenjavo dosedanjega dobavitelja z novim.
»V naš urad je prišla tudi starejša gospa, ki je zaupala klicatelju in sledila telefonskim navodilom. Klicatelju je povedala kodo in čez nekaj tednov je dobila na dom novo pogodbo; v bistvu je zamenjala dobavitelja plina, ne da bi
Ponudniki se v zadnjih časih vse pogosteje oglašajo preko telefona, včasih pa nove odjemalce obiščejo tudi po domovih (desno); protestniki z računi med enim izmed shodov v goriškem Kulturnem domu (spodaj)
tega vedela,« pojasnjuje Gironcolijeva in poudarja, da je treba biti tudi med telefonskimi pogovori zelo pazljivi, saj je novo pogodbo mogoče skleniti tudi preko telefona.
Na svoj Facebook profil so člani odbora pred dnevi zapisali, da družba ENI odpira novo trgovino v Gorici. »Selijo se iz Ulice Marconi v Ulico Sauro, vendar se za uporabnike ne bo kaj dosti spremenilo. Kot se je dogajalo doslej,
bumbaca
TRŽIČ-RONKE-ŠTARANCAN - Ulice po združitvi občin
Enaka imena problem
Našteli 36 »dvojnikov« v dveh od treh občin in štirinajst »dvojnikov« v treh občinah - »Za stanovalce številne sitnosti«
PETOVLJE
Ob obletnici atentata se bodo spomnili treh ubitih karabinjerjev
V Petovljah se bodo danes ob 10. uri s krajšo komemoracijo poklonili spominu treh karabinjerjev, ki so umrli v krvavem atentatu pred šti-riinštiridesetimi leti. Med udeleženci bo tudi karabinjerski general Tullio Del Sette. V prejšnjih dneh so v rimskem senatu potrdili zakon, ki uvaja v zakonik kazensko dejanje speljevanja v napačno smer. »Za prebivalce Furlanije-Julijske krajine je odločitev senata izredno pomembna. Spomniti se moramo, kako težavno je bilo iskanje resnice in odgovornih za pokol pri Petovljah,« je bil komentar senatorja Demokratske stranke Carla Pegorerja.
»Zagovorniki združitve tržiške, ronške in štarancanske občine trdijo, da se imena ulic ne bodo spremenila, da bodo poštne številke nespremenjene, da bodo ustvarjeni rajoni in zaselki. Vse to ni nikakor res, saj bi morala nova občina upoštevati določila zakona 1228 iz leta 1954, ki predvideva, da v isti občini ne smeta biti dva kraja z enakim imenom.«
Občani Ronk, Tržiča in Štaranca-na bodo 19. junija na referendumu odločali o združitvi njihovih občin, tako da je referendumska kampanja vse živahnejša. Ronški odbor, ki nasprotuje združitvi, opozarja volivce iz treh občin na težave, do katerih bi prišlo zaradi imen ulic in trgov. »Zakon 1228 predvideva, da v isti občini dva trga oz. dve ulici ne smeta imeti enakega imena, čeprav se nahajata v dveh čisto ločenih krajih. To pomeni, da bi morali v novi občini preveriti imena vseh ulic, pri čemer bi ugotovili, da je več primerov povsem enakih imen,« pravijo predstavniki odbora in pojasnjujejo, da so našteli 36 »dvojnikov« (eno ime je prisotno v dveh od treh ob-
v novi trgovini ne bodo nudili informacij o visokih računih, ki jih na dom prejemajo Goričani. Še naprej bo treba klicati na zeleno telefonsko številko, kjer bo treba imeti pri reševanju težav kar nekaj potrpljenja,« poudarja Gironco-lijeva in pojasnjuje, da se odnos družbe ENI do odjemalcev ni spremenil kljub številnim protestiranju številnih goriških odjemalcev. V urad odbora poleg Goričanov prihajajo tudi razjarjeni odjemalci iz vseh sosednjih občin in tudi iz Tržiča. Z dvigom temperatur so zadnji računi nekoliko nižji, vendar številni odjemalci kakorkoli opažajo, da so višji kot v prejšnjih letih. Urad odbora »ponorelih računov« v Ulici Cascino bo vsekakor za take in drugačne težave odprt tudi danes med 16. in 18. uro, medtem ko bo v četrtek, 2. junija, zaprt.
£Primorski
~	dnevnik
GORICA - Prefektura
Videokamere za zaščito trafik pred kriminalci
Trafike je potrebno zavarovati pred kriminalom, zlasti pred roparji, tatovi in izsiljevalci. V ta namen sta včeraj na goriški prefekturi podpisala protokol o sodelovanju prefektinja Isabella Alberti in pokrajinski predsednik prodajalcev tobačnih izdelkov Andrea Azzalini.
Dogovor predvideva nove ukrepe za zaščito trafik, med katerimi je tudi nameščanje varnostnih kamer, povezanih s policijskimi in karabinjerskimi vojašnicami. Z njihovo pomočjo bodo sile javnega reda lahko takoj nudile pomoč upraviteljem trafik, ko se bodo pri njih pojavili roparji ali tatovi.
Protokol še predvideva, da bodo spodbujali tudi uporabo bančnih in kreditnih kartic, kar bo omogočilo, da bodo v trafikah hranili manj denarja. Med upravitelji trafik bodo ne nazadnje delili informativno gradivo, zanje bodo organizirali tudi tečaje, na katerih jim bodo predavali o varnosti in samozaščiti. Pri podpisu protokola o sodelovanju so bili prisotni tudi predstavniki policistov in ka-rabinjerjev ter nekaj upraviteljev trafik.
čin), medtem ko je štirinajst imen prisotnih v vseh treh občinah. »Samo v Ron-kah se zadeva tiče 2172 družin. Za spremembo imen ulic bo potrebno veliko dela: pristojna komisija bo morala preveriti vsa imena in določiti nova, seveda bo stroške kril davkoplačevalski denar. Potem bodo na potezi še občani, ki bodo morali spremeniti vse svoje dokumente,« pravijo predstavniki odbora in opozarjajo, da po združitvi v Ronkah verjetno ne bo več matičnega urada, zato se bodo morali občani za spremembo osebnih dokumentov odpraviti v Tržič.
Člani odbora še pojasnjujejo, da bodo morali stanovalci ulic, ki bi jim bilo treba zamenjati ime, spremeniti svoje naslove tudi na vozniškem dokumentu, na vseh bančnih računih, na dokumentih o lastništvu nepremičnin ... Kar nekaj dokumentov bodo morali spremeniti tudi obrtniki in podjetniki. »Seveda so vse spremembe naslovov brezplačne, vendar je treba upoštevati tudi veliko izgubo časa,« poudarjajo nasprotniki združitve med tremi občinami.
GORIŠKA - S Sicilje pripeljali 50 Afričanov
Zbežali pred nasiljem, v Libiji so jih pretepali
Novi prišleci iz Afrike na večerji pri Madonini
bumbaca
»Pobegnili so pred nasiljem in bedo. Nekateri izmed njih se dobro počutijo, drugi so doživeli travme. V Libiji so jih pretepali in bičali. Za sabo imajo dolgo pot, med katero ni manjkalo lakote, žeje in mraza.« Yannick Julliot, koordinator projekta Zdravnikov brez meja (MSF) za nudenje pomoči pri-bežnikom v Gorici, se je včeraj pogovoril z nekaterimi izmed 25 beguncev iz afriških držav, ki so jih v nedeljo pripeljali k nam s Sicilije, kamor so na prenatr-panih čolnih prispeli prejšnji četrtek.
Rimska vlada je sklenila, da jih prerazporedi po državi. Na Goriško jih je prišlo 50: 25 so jih nastanili v center CARA v Gradišču, ostalih 25 pa v bivalni-ke Zdravnikov brez meja v goriškem Podturnu. Pot s Sicilije do Gorice je trajala osemnajst ur, tako da so bili begunci ob prihodu na Goriško izčrpani. »Prihajajo iz raznih subsaharskih držav -Zambije, Gane, Senegala ... Stari so okrog dvajset let. Nekateri izmed njih so med potovanjem doživeli hude travme,
zlasti v Libiji, kjer so morali več dni čakati na čolne, s katerimi so pripluli v Italijo. Zvodniki so jih pretepali in bičali,« pripoveduje Yannick. S prefekture še niso sporočili, koliko dni bodo begunci ostali v Gorici, Yannick pa se tudi sprašuje, ali bodo v Gorico poslali še druge pribežnike, saj je v središču Zdravnikov brez meja še nekaj mest: v bivalnikih je poleg 25 Afričanov trenutno še od 30 do 40 Pakistancev in Afganistancev, skupno pa je na voljo 100 mest. Afriški begunci bodo med bivanjem v Gorici skupaj z ostalimi pribežniki kosili v kapucinski menzi, večerjo pa jim bodo v žup-nišču pri Madonini pripravili prostovoljci iz združenja Insieme con voi.
Goriška nadškofija je sicer 13. maja na goriškem županstvu vložila dopolnilno dokumentacijo za pridobitev začasnega dovoljenja, na podlagi katerega bi bivalniki Zdravnikov brez meja ostali v Podturnu za obdobje enega leta. Odločitev občinske uprave bo znana predvidoma med 6. in 11. junijem.
1 0 Torek, 31. maja 2016
KULTURA
Primorski
ki Ji
GORICA - Omogočala jim bo čim bolj samostojno življenje
V Ločniku hiša po meri invalidov
Udeleženci odprtja v Ločniku
V Ločniku so uredili in odprli hišo, ki je prilagojena potrebam invalidov. V njej bodo lahko živeli samostojno življenje s pomočjo operaterjev zdravstvenega podjetja in članov človekoljubnih organizacij.
Ureditev hiše je vključena v projekt zdravstvenega okoliša za severni del goriške pokrajine, gradbena dela so izvedli s finančno pomočjo Fundacije Goriške hranilnice. V okviru projekta bodo invalidom omogočili, da živijo samostojno življenje in se bolje vključijo v družbo, razlagajo pobudniki.
Novo hišo so v Ločniku odprli v prejšnjih dneh ob prisotnosti invalidov, ki bodo v njej živeli, njihovih družin in prijateljev. Prisotni so bili tudi tudi predstavniki organizacij, ki bodo invalidom pomagali in jim stali ob strani. Med udeleženci slovesnega odprtja so bili prisotni predstavniki goriške občine in ostalih občin, ki so vključene v zdravstveni okoliš za severni del goriške pokrajine - Koprivno, Krmin, Dolenje, Fara, Gradišče, Mariano, Medea, Moraro, Moš, Romans, Zagraj, Števerjan, Sovodnje in Vileš. Navzoči so bili tudi predstavniki socialne zadruge CISI ter zdravstvenega podjetja za južno Furlanijo in Posočje. Projekt vodi zadruga Trieste Integra-zione Anfass iz Trsta, njegovo uresničevanje pa omogoča sklep dežele Fur-lanije-Julijske krajine, da se prijavi na razpis ministrstva za delo.
ŠKOCJAN - Prepir pred otrokoma
Moški z nožem hotel ubiti ženo
Tržiški policisti so se prejšnjo soboto ob 15.35 odpravili v Ulico Vespucci v Škocjanu zaradi prepira v družini. V stanovanju so bili 35-letni moški albanskega rodu, njegova 33-letna žena in njuna mladoletna otroka. Policisti so skušali pomiriti moškega, vendar je slednji zagrabil velik kuhinjski nož in jim začel groziti. Policisti so poklicali na pomoč kolege, na kraj so prišli še karabinjerji, forenziki, gasilci in osebje službe 118.
Začelo se je dolgo prigovarjanje moškega, naj se pomiri. Žena se je zatem skupaj z otrokoma zatekla v stranišče in zaklenila vrata, vendar jih je moški s silo odprl. Ko je bil že na tem, da bi ženo zabodel in jo ubil, so možje postave udrli v stanovanje skozi glavna vrata in skozi okno, na katero so naslonili lestev; njihov poseg je koordiniral kve-stor Lorenzo Pillinini. Nasilneža so razorožili, osebje službe 118 mu je vbrizgalo pomirjevalo; zdravniške pomoči so bili potrebni tudi žena in otroka, vsi
trije so bili v šoku. Na srečo se nihče ni resneje poškodoval, edino eden izmed policistov se je lažje ranil. 35-letnika so aretirali zaradi poskusa uboja, ugrabitve, groženj in nasilnega vedenja. V preteklosti so ga že obravnavali zaradi vožnje pod vplivom alkohola, povzročitve telesnih poškodb, zvodništva, pijanosti in pobega s prizorišča prometne nesreče, v kateri je prišlo do fizičnih poškodb.
Poveljnik letečega oddelka goriške kvesture Claudio Culot in vodja policijskega komisariata v Tržiču Stefano Si-monelli bosta danes predstavnikom medijskih hiš pojasnila okoliščine nasilnega dogodka.
TRŽIČ - Aretirali 39-letnega tatu
Skozi protipožarno strešno okno vlomil v trgovino Unieuro
Tat je v trgovino vlomil skozi streho (zgoraj); karabinjerji s plenom
V noči z nedelje na včerajšnji dan so karabinjerji aretirali romunskega državljana, ki je skozi streho vlomil v nakupovalno središče Emisfero in iz trgovine z elektronskimi napravami Unieuro ukradel več blaga. Okrog prve ure ponoči se je v nakupovalnem središču v Ulici Pocar sprožila alarmna naprava, saj je nekdo vlomil v njegovo notranjost. Na kraj so se takoj odpravili tržiški karabinjerji, ki so opazili dva moška na strehi nakupovalnega središča. Nepridiprava sta se pognala v beg, ko so se do Emisfera pripeljali še ronški karabinjerji in policisti letečega oddelka. Moška na strehi sta opazila, da so možje postave v bistvu obkolili nakupovalno središče; zaradi tega sta zbežala v smeri, kjer je bilo največ teme; skočila sta s strehe in se pognala med grmičevje v smeri Ronk. Karabinjerji so enega izmed njiju dohiteli in ga priprli; drugem je uspelo zbežati, saj mu je na pomoč priskočil še tretji tat, ki je proti karabinjerjem zalučal nekaj kamnov in delov lesa.
Karabinjerji so zatem preverili istovetnost prijetega moškega in ugotovili, da gre za 39-letnega romunskega državljana, zoper katerega je sodišče v Orvietu izdalo nalog o prijetju, potem ko je bil zaradi raznih kraj obsojen na pet let in šest mesecev zaporne kazni. Karabinjerji so si ogledali nakupovalno središče in ugotovili, da sta dve osebi vanj vlomili skozi strešno protipožarno okno. Moška sta ukradla več mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov, pri čemer so varnostne kamere posnele obraz romunskega državljana, ki so ga kasneje aretirali. Na par-
kirišču ob nakupovalnem središču so karabinjerji našli dve veliki torbi, v katerih je bilo 121 mobilnih telefonov in 7 prenosnih računalnikov v skupni vrednosti 50.000 evrov. Upravitelj trgovine Unieuro je povedal, da je zmanjkalo še drugih 90 mobilnih telefonov, vrednih 20.000 evrov. Zaseženo blago so ka-rabinjerji že vrnili trgovini.
Romunski državljan je vstopil v Italijo dva dni pred aretacijo. Pri ronškem pokopališču so karabinjerji našli avtomobil Volkswagen passat z bolgarsko registracijo, ki so ga tatovi uporabljali za svoje »delo«. 39-letnega romunskega državljana so odpeljali v goriški zapor, kjer bo moral prestati kazen, ki so mu jo izrekli v Orvietu, in zatem še kazen, ki mu jo bodo dosodili za tatvino v Emisferu.
NOVA GORICA - Po skupščini delničarjev
Optimizem v Hitu
Po več letih bodo izplačali dividende lastnikom, del dobička bodo razdelili tudi zaposlenim
Na včerajšnji redni letni skupščini novogoriškega Hita so se delničarji seznanili z letnim poročilom družbe, kon-solidiranim letnim poročilom skupine Hit za poslovno leto 2015, poročilom revizorja, s poročilom nadzornega sveta in odločila o uporabi bilančnega dobička. Poleg tega so na skupščini podelili ra-zrešnice članom uprave in nadzornega sveta in izbrali družbo KPMG za revizorja za leto 2016. Prisotnih je bilo 77,72 odstotkov imetnikov delnic z glasovalno pravico.
V družbi Hit so več kot uspešno zaključili poslovno leto 2015 in po dolgih letih ponovno izplačujejo dividende lastnikom, je včeraj povedal predsednik
uprave Hita Dimitrij Piciga. Del dobička, in sicer 10 odstotkov, se razdeli tudi med zaposlene na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku.
Družba je v poslovnem letu 2015 ustvarila čisti poslovni izid v višini 5,8 milijonov evrov. 2,9 milijonov evrov je bilo razporejenih v druge rezerve, tako da znaša bilančni dobiček za poslovno leto 2015 2,9 milijona. Delničarja Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba sta podala nasprotni predlog o uporabi bilančnega dobička za leto 2015 v višini 1,3 milijona evrov, in sicer naj se nameni za dividende imetnikom prednostnih in navadnih delnic. Nasprotni predlog je bil potrjen.
Hitova Perla v Novi Gorici
Na skupščini so glasovali tudi o sklenitvi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku družbe za leto 2017, za kar sta delničarja SDH in Kapitalska družba podala nasprotni predlog, na podlagi katerega bi se med delavce razdelilo 10 odstotkov čistega dobička poslovnega leta. Tudi ta nasprotni predlog je bil potrjen.
»V družbi Hit nadaljujemo z dobrim poslovanjem tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta, povečujemo realizacijo tako glede na preteklo leto kot na plan. Po dolgih letih dvigujemo promet na destinaciji Nova Gorica, ki ustvari večino obiskov iz sosednje Italije. Podobno beležijo konkurenčne igralnice, tako
da lahko govorimo o počasnem okrevanju italijanskega trga. Smo optimistični glede prihajajoče poletne sezone in doseganja letnega plana«, je včeraj še povedal prvi mož Hita, Dimitrij Piciga. No-vogoriška družba je plan za maj dosegla, po napovedih predsednika uprave bo morda celo presežen. (km)
/
Primorshi
GORIŠKA
Torek, 31. maja 2016
13
NOVA GORICA - Shod gospodarstvenikov
Vse težje za
Odvetnik Samo Sanzin (ob naslovu) in pogled na dvorano (zgoraj)
foto k.m.
»Ne bomo vam pomagali, ne želimo vam škoditi, potrudili se bomo ustvarjati boljše pogoje, da boste lažje in bolje delali,« je včeraj na 21. srečanju gospodarstvenikov Primorske, ki je potekalo v konferenčnem delu novogoriške Perle, jedrnato povedal Zdravko Počivalšek, slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Minister je od prisotnih predstavnikov gospodarstva v regiji dobil kar precej konkretnih iztočnic in predlogov, kaj bi kazalo spremeniti, da bi regija gospodarsko bolj cvetela. Med drugim je bilo s strani predstavnikov gospodarstvenikov izpostavljeno celo to, da se leta 2016 nekatere gospodarske družbe, zlasti na območju med Bovškem in Kobaridom, spopadajo z osnovnimi težavami, kot so slabe cestne povezave in pogosti izpad električne energije, zaradi česar niso v enakem položaju kot druge.
Med govorniki je bil tudi slovenski odvetnik iz Gorice Samo Sanzin, ki je iz-
postavil nujnost železniške povezave med Gorico in Novo Gorico, kar bi koristilo zlasti podjetnikom z obeh mest. Po njegovih podatkih bi stroški take povezave znašali med 5 in 7 milijonov evrov. »Če gledam z očmi Italijana, Novo Gorico zelo poznam z vidika gostinstva, turizma, ne pa s podjetniškega vidika. Časi devetdesetih let, ko so se na veliko ustanavljala podjetja, se ne bodo vrnili,« je opozoril Sancin. Po njegovem prepričanju na slovenski strani meje vsi govorijo italijansko, kar prinaša prednosti pred italijanskimi podjetniki. »Investirati bi bilo treba v marketing, v promocijo teritorija,« meni Sancin, ki primorskim podjetnikom priporoča navezavo stikov z zvezo industrialcev v Italiji, ne le v Furla-niji-Julijski krajini, temveč tudi v dlje.
»Pozicija Nove Gorice je, da igra povezovalno vlogo. Občine se moramo dogovoriti o načinu privabljanja tujih investitorjev, da presežemo občinske meje in pripravimo skupno strategijo,« je izpostavil
novogoriški župan Matej Arčon, Tomi Ili-jaš, direktor novogoriške družbe Arctur, pa je opozoril, kako je vsako leto težje biti podjetnik: »Država vsakič znova dodaja nove stvari, katerim moramo slediti, v malih in srednjih podjetjih, še posebej pa v mikro, pa nimamo ljudi za to. Torej izgubljamo ure in ure da skušamo harmoni-zirati delovanje podjetja z vedno novimi zahtevami države. Danes že govorimo o dveh hitrostih v državni upravi in gospodarstvu: mi smo hitri, tam pa se vse dogaja desetkrat počasneje.«
Da velikost države ni pomembna pri gospodarskih dosežkih, je prisotne opozoril Rainer Ptok iz nemške zveze za mala in srednje velika podjetja, in svojo tezo naslonil na primer male Estonije, ki se je uspela uveljaviti kot digitalna družba. Izjemno pomembna je tudi vzpostavitev infrastrukture, tako prometne kot komunikacijske, ki omogoča tako pomembno povezovanje znotraj države in Evrope, kar je slovenskemu gospodarstvu tudi zelo priporočil.
Minister Počivalšek je ob tem poudaril, da Slovenija živi od gospodarstva oziroma izvoza, saj od 38,5 milijard BDP, ki ga je ustvarila lani, več kot 31 milijard ali 75 odstotkov BDP ustvarili v izvozu. »Glede na to je treba za vsa podjetja narediti boljše izvozno in bolj konkurenčno poslovno okolje. To je osnovna naloga vlade, ki sicer načrtuje nekaj strukturnih reform, med njimi sta davčna in prostorska reforma ter bolj fleksibilna delovno-pra-vna zakonodaja,« je poudaril minister.
Na Gospodarski zbornici Slovenije, območni enoti za severno Primorsko, ki je včerajšnji dogodek organizirala skupaj z omenjenim ministrstvom, so včeraj podelili še nagrade najboljšim inovatorjem: podelili so šest zlatih in 5 srebrnih priznanj.
Katja Munih
Ob železnici pri Sovodnjah azbestna strešna kritina
Plošče azbestne kritine pri Sovodnjah
Odvrzi v naravo, poskrbela in plačala bo skupnost. Tako neodgovorno in nevarno početje je žal še kar pogosto. Na ozemlju sovodenjske občine tik ob železniški progi, na območju, kjer leta v nadvozu seka avtocesto, so neznanci odvrgli precejšnjo količino odpadnega gradbenega materiala, med katerim so tudi plošče azbestne kritine. Črno odlagališče je na desni strani železniške proge, če gledamo v smeri Gorice. Material so verjetno odložili pred kakšnim mesecem, saj ga sicer bujno rastlinje še ni uspelo prerasti in zakriti. O podobni najdbi v občini Ron-ke smo poročali tudi pred dobrim tednom. Gradbeni material in druge odpadke, med katerimi so bili ostanki azbestne kritine, so neznanci pustili na območju, kjer prižigajo kresove oz. »seime«;občina je ocenila, da jo bo odvoz stal 5000-6000 evrov.
GORICA - Novo življenje za prazne prostore
Kava namesto marketa
Na Korzu Verdi bodo prodajali tudi kapsule in kavne avtomate - Odprtje bo prihodnjo nedeljo
v
Kjer je bil na goriškem Korzu Verdi manjši market zadruge Coop, bodo po novem prodajali kavo. Trgovino Cialde in Time - Laltro Espresso bodo odprli v nedeljo, 5. maja, ob 11. uri. Prostori nekdanjega marketa na Korzu so bili veliko let prazni, v zadnjih časih pa je v njih vodilo svoje dejavnosti združenje Convyvyum, ki se je prejšnji teden preselilo v Raštel, kjer je uredilo svoj novi sedež.
V novi trgovini ciljajo na kakovost; upravljala jo bosta brata Novello, Andrea in Piero (skupaj z ženo Barbaro). Doma sta v kraju Terzo d'Aquileia in sta doslej odprla že druge štiri podobne trgovine. »Prodajamo kavne avtomate, kapsule in tablete najboljših proizvajalcev, ki jih ni mogoče dobiti v veletrgovinah. Zadovoljiti hočemo največje ljubitelje kave,« poudarjajo upravitelji nove goriške trgovine, ki so s svojo ponudbo že prisotni v Červinjanu, Palmanovi, Tržiču in Gradežu. Trgovina bo po nedeljskem odprtju z rednim urnikom odprta od torka dalje, in sicer med 9. in 13. uro ter med 15.30 in 19.30.
GRADIŠČE - Ne prejema zadostne pomoči
Center Gasparini bo prihodnje leto zaprl svoj sedež
Posoški Center Leopoldo Gasparini za raziskovanje in zgodovinsko ter družbeno pričevanje iz Gradišča, ki je založil in izdal veliko število knjig, ki opisujejo predvsem dogajanja v času druge svetovne vojne, bo zaprl svoj sedež v letu 2017.
Pogoj za držanje pri življenju ustanove, ki je osemnajst let seznanjala poso-ško (in ne samo) prebivalstvo o furlansko italijanskem uporu in slovenski osvobodilni borbi, je bil pristop vsaj desetih občin, ki bi bile voljne od prihodnjega leta dalje prispevati po 500 evrov na leto. Do določenega roka se jih je odzvalo le devet: to so Oglej, Campolongo-Tapogliano, Červi-njan, Krmin, Fiumicello, Tržič, San Giorgio di Nogaro, Špeter in Štarancan. Niso navedeni vzroki, a dejstvo je, da na seznamu ni nobene t.i. slovenske občine. Res je, da niso smele sodelovati oddaljene občine iz Veneta, toda goriška pokrajina šteje vendar petindvajset krajevnih uprav.
Uprava Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki naj bi zastopala vrednote odporni-štva, je pred dvema letoma ukinila podporo Centru Leopoldo Gasparini, ko ga je črtala s seznama pomoči vrednih kulturnih ustanov. Vsekakor ne smejo upravni odbor in delavni podporniki ustaviti dejavnosti prav sedaj, kajti v naslednjih dvajsetih mesecih je treba zaključiti izdajo že načrtovanih raziskav in njihovo razprodajo. Naštete občine ter goriška in videmska pokrajina morajo vztrajati z napovedano pomočjo, medtem ko bi morala domača upra-
Dario Mattiussi, tajnik Centra Gasparini
va v Gradišču povečati pomoč do višine najemnine za prostore, v zameno pa bo prejela v dediščino bogat arhiv in knjižnico Centra Gasparini.
Zadnja tri leta v osemnajstletnem obdobju so bila delovno zelo intenzivna. Tajništvo Centra Gasparini je prepričano, da bo zadnje leto obstoja takšno, da se ga bomo vsi spominjali s ponosom in navdušenjem, so povedali.
Pripis poročevalca: za spominske povezave z dogajanji med prvo svetovno vojno bo do leta 2019 porabljenih kar nekaj sto tisoč evrov. (ar)
Prostori zaprtega marketa čakajo na novo življenje bumbaca
NOVA GORICA - Lepotica iz Gorice
Petra Marassi kraljica vrtnic
Ob zmagovalki Petri Marassi (v sredini) je komisija med desetimi dekleti, ki so si predhodno priborila finalni nastop, izbrala tudi prvo spremljevalko, Klavdijo Golija iz Domžal, in drugo spremljevalko, Petro Gregorič iz Šentjerneja
V soboto je Nova Gorica dobila peto Kraljico vrtnic. Barve tega žlahtnega cveta in mesta bo do naslednjega izbora zastopala 17-letna Petra Marassi iz Gorice. »Očarala je s svojo naravno lepoto in preprostostjo,« je odločitev komisije včeraj za Primorski dnevnik pojasnila Kerstin Babucci iz društva BKer in glavna organizatorka izbora Kraljice vrtnic. Dogodek, ki je potekal v organizaciji omenjenega društva, je na Bevkov trg pritegnil čez tisoč obiskovalcev. »Kraljica vrtnic ni klasična miss, ampak aktivno dekle z vrednotami. Je lepotno tekmovanje, na katerem Nova Gorica dobi svojo lepotno predstavnico, ki zastopa
mesto vrtnic v Sloveniji in tujini ter prisostvuje na raznih mestnih prireditvah, zlasti dobrodelnih,« dodaja. Med pogoji za prijavo na izbor glede državljanstva ni omejitev, dekleta pa morajo tekoče obvladati slovenski jezik.
Svetlolasa Petra je dijakinja goriškega trgovskega zavoda Žiga Zois in preko Slovika opravlja četrti letnik šolanja na izmenjavi na srednji ekonomski šoli v Ljubljani, je velika ljubiteljica konj in prvakinja v preskakovanju ovir. Do izbora naslednje Kraljice vrtnic bo na raznih prireditvah v Sloveniji in tujini pro-movirala Novo Gorico, sodelovala bo tudi na dobrodelnih prireditvah. (km)
1 0 Torek, 31. maja 2016
KULTURA
Primorski
ki Ji
Dan brez tobaka
Svetovna zdravstvena organizacija je 31. maj izbrala za dan brez tobaka. Ambulanta za zdravljenje zasvojenosti od tobaka deluje tako v Gorici in Tržiču; v njej nudijo vse potrebne informacije o škodljivosti tobaka, seveda odvisnikom pomagajo nehati kaditi. Skupinska srečanja potekajo v Gorici; kdor bi se jih rad udeležil, lahko kliče od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na telefonski številke številke 0481-592782 ali 335-8269531 (Gorica) in 0481-487562 (Tržič).
Muzejski torek na trgu
Tokratni muzejski torkov večer bo potekal na novogoriškem Bevkovem trgu, saj muzealci tako dopolnjujejo program Mesta knjige. Nocoj ob 20. uri bodo kustosi Goriškega muzeja Darja Skrt, Rok Bavčar in Marko Kla-vora predstavili tri prihajajoče razstavne projekte Staroverstvo in sta-roverci, Muzej tihotapstva na Pristavi in Begunci. Sledilo bo predavanje predstojnice Inštituta za slovensko iz-seljenstvo in migracije ZRC SAZU, Marine Lukšič Hacin na temo Selitvena dinamika slovenskega okolja -odhajanja, prihajanja, beg, vračanja. Muzejski torki pa se vračajo v začetku septembra. (km)
Fotografije otoka Cona
Na otoku Cona bo v četrtek, 2. junija, nagrajevanje udeležencev fotografskega natečaja, ki je bil posvečen lepotam izliva Soče. Udeleženci se bodo med 10.30 in 12.30 odpravili na ogled naravnega rezervata, sledilo bo nagrajevanje, zatem bo še odprtje razstave najlepših fotografij.
Annalisa danes v Vilešu
V	nakupovalnem središču Tiare pri Vilešu se bo danes ob 17.30 srečala s svojimi oboževalci italijanska pevka Annalisa, sicer udeleženka resni-čnostnega šova Amici in festivala italijanske popevke Sanremo.
Praznik športa v Tržiču
V	Tržiču bo med 2. in 5. junijem potekal praznik športa. Osrednje prizorišče bo na Trgu Republike, kjer se bodo zvrstili dogodki v organizaciji vseh mestnih športnih društev.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
3 Gledališče
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Alice attraverso lo specchio«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Julieta«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La pazza gioia«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 22.10 »La pazza gioia«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Alice attraverso lo specchio«. Dvorana 3: 17.15 - 20.15 - 22.10 »Julieta«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »God's not dead«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 5: 17.40 »La pazza gioia«; 20.30 »X-Men: Apocalisse«.
Razstave
V	GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu je na ogled umetniška instalacija »A ta-vola con Balla - La sala da pranzo di Giacomo Balla«; do 31. decembra, od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani (Ul. Ciotti 51) je na ogled razstava »Mario Palli - Ossimori«; do 3. julija ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481960816, www.galleriaspazzapan.it.
V	GORICI: v galeriji Kulturnega doma je na ogled razstava slikarja Sandra Ga-gliardija; do petka, 3. junija, 9.00-12.00, 16.00-18.00 in med prireditvami.
V	GORICI: v muzeju Sv. Klare na Korzu Verdi 18 je na ogled razstava o alpincih na Goriškem »Julia - Nomine tanto fir-missima« ob prihodu alpincev iz Tri-veneta v Gorico med 17. in 19. junijem. Razstava bo na ogled do 25. septembra od petka do nedelje 10.00-12.00, 17.0019.00. Možni so vodeni ogledi razstave; informacije gorizia@ana.it.
V	GORICI: na Travniku v Hiši filma v dvorani Kinemaxa je na ogled razstava »Silent spaces« Roberta Duse-ja; do 19. junija, informacije po tel. 0481-81186 (Studiofaganel), 0481530263 (Kinemax).
V	GORICI: v baru Sporting Club v Ul. Madonnina del Fante 15 je na ogled fotografska razstava Armanda Ro-gantinija »Živali med Prvo svetovno vojno«; do 21. junija vsak dan 6.0024.00; informacije po tel. 0481-391418.
V	GORICI: v Taverni al Museo je na ogled skupinska razstava »Grad75« članov Fotokluba Skupina75; do 30. junija, informacije na info@skupina75.it.
M Izleti
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v sredo, 1. junija, ob 21. uri v sklopu Festivala Mesto knjige »Esej o slepoti« (José Sara-mago); v petek, 3. junija, ob 20. uri »Ljubezen do bližnjega« (Avtorski projekt); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si.
KOČEVSKI ROG: v okviru »Srečanj pod lipami« prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič v soboto, 4. junija, obisk maše in spominske svečanosti v Kočevskem rogu. Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 7. uri s postankom pri Fernetičih ob 7.45 in bo parkiral blizu prizorišča. Poskrbljeno bo za kosilo, popoldne bo potekal obisk Marijanskega svetišča Za-plaz, ki je glavna romarska točka Novomeške škofije; informacije in prijave v uradu KC Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org.
SPDG vabi na tradicionalno srečanje planincev v nedeljo, 12. junija, v Špetru. Organiziran bo avtobusni prevoz iz Gorice. Ugodnejši pogoji za družine Kekče-ve druščine. Prijave v sredo, 1. junija, od 19. do 20. ure na društvenem sedežu; informacije po tel. 331-7059216 (Vlado).
UPOKOJENCI DOBERDOB sporočajo udeležencem izleta v Opatijo in z ladjo, da bo 18. junija avtobus odpeljal po urniku: iz Gabrij na glavni cesti ob 5.45; z Doberdoba ob 6.00; iz Ronk (pizzeria Al Gambero) ob 6.10; iz Šti-vana ob 6.20; informacije po tel. 3804203829 (Miloš).
~M Koncerti
KVANTAVTORSKA SABOTAŽA v Novi GoVorici v sklopu Festivala Mesto Knjige bo v Slovenskem Narodnem Gledališču v četrtek, 2. junija, ob 21. uri koncert Damira Avdica »Olfa-mož«; v petek, 3. junija, ob 21. uri koncert skupine Aleš Hadalin & Pet-zapet »Tminski madrigalisti«; infor-
macije po tel. 003865-3352247, bla-gajna@sng-ng.si.
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA:
danes, 31. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Novi Gorici koncert har-fistke Tadeje Kralj, nastopala bosta tudi Sebastjan Grego (kitara) in Nika Hribar (flavta); vstop prost.
»SNOVANJA 2016«: v Devinski podružnici SCGV Emil Komel na sedežu devinskih zborov bo v sredo, 1. junija, ob 19. uri otroška glasbena pravljica »Mišji koncert«.
POLETNI GLASBENI VEČER v Volčji Dragi (v primeru slabega vremena v KD Bukovica) bo v četrtek, 2. junija, ob 20.30 koncert »Lakeness«, nastopa Adriatic Jazz Quintet iz Trsta; informacije po tel. 00386-40436934, info@gdnova.si.
NA SV. GORI nad Novo Gorico bo v petek, 3. junija, ob 20. uri koncert komornega orkestra Nova; informacije info@gdnova.si.
DOBRODELNI KONCERT skupine »Hiša« bo v soboto, 4. junija, ob 20.30 v dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini v sklopu projekta »Neodvisno življenje hendikepiranih« društva YHD; informacije po tel. 0038631551405, www.skupina-hisa.si.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v nedeljo, 5. junija, bo ob 17. uri »Jubilejni koncert« ob 50-le-tnici Moškega pevskega zbora Mirko Filej; informacije po tel. 0481-531445.
H Šolske vesti
WALDORFSKA ŠOLA PRIMORSKA
odpira svoja vrata v Bukovici v septembru 2016. Prvi razred bo začela obiskovati prva generacija učencev, ki prihajajo iz različnih občin od Ajdovščine do Nove Gorice, pa tudi iz zamejstva; informacije in prijave do zapolnitve mest po tel. 00386-40438312 (Tadeja), 347-7300222 (Michela), wal-dorfsola.go@gmail.com.
AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole danes, 31. maja, od 15. do 17. ure v Gorici v Hotelu Best Western Gorizia Palace (na Korzu Italia 63). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole, triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznati učno osebje in pridobiti informacije o izobraževalni ponudbi za š.l. 2016/17.
MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videode-lavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); vpisi do danes, 31. maja, po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it.
V	MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; vpisi do danes, 31. maja, po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, mladinskidom@libe-ro.it, www.mladinskidom.it.
VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST sporoča, da potekajo informativni dnevi v palači Alvarez, Ul. Armando Diaz 5 v Gorici do četrtka, 2. junija; www.vsu.ung.si.
PRIPRAVA NA MALO MATURO v Mladinskem domu v Ul. Don Bosco 60 v Gorici bo od 6. do 10. junija od 15. ure do 18.30. Vpis in informacije po tel. 0481-280857, 366-6861441.
KAJAK KAMP od 4., do 8. julija: tečaj kajakaštva za fante in dekleta od 10. do 14. leta prireja Dijaški dom v sodelovanju s kajak klubom Soške elektrarne. Prevoz iz Doberdoba in So-
vodenj; vpisnine do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
PIKIN KAMP od 4., do 15. julija in od 22. avgusta do 9. septembra: kamp lu-doteke Pikanogavičke za otroke od 4. do 6. leta: angleščina, ustvarjalne dejavnosti, slaščičarska in kuharska delavnica, dejavnosti za razvijanje jezikovnih kompetenc, številne ekskurzije; vpisnine do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU od 13. junija do 15. julija: znanstveni (tečaj robotike), jezikovni kamp (tečaji angleščine), muzikal kamp (gledališče, glasba, ples), »English in Ac-tion« (košarka in angleščina); od 6. do 14. leta, dva urnika (do 13. ure ali do 15.30). Vsak teden ekskurzije in izleti. Popusti za brate in sestre. Prevoz iz Doberdoba in Sovodenj; vpisnine do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO v Dijaškem domu: od 22. avgusta do 9. septembra. Ponavljanje in utrjevanje učne snovi, lekcije, poseben program za učence, ki bodo obiskovali 1. r. OŠ ter za učence, ki bodo obiskovali 1. r. NSŠ; vpisnine po tel. 0481533495; www.dijaskidom.it.
3 Obvestila
MEDIATEKA v Ul. Bombi 7 v Gorici bo zaprta v četrtek, 2., in petek, 3. junija. Odprta bo v ponedeljek, 6. junija, po običajnem urniku; informacije po tel. 0481-534604, info@mediateca.go.it.
AŠZ DOM obvešča, da bo zaključna akademija danes, 31. maja, ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nastopali bodo otroci športnega vrtca, mikrobasketa, minibasketa in skupina Cheerleadinga ŠZ Dom.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta do danes, 31. maja, zaradi selitve na nov sedež na Prvomajski ul. 42 (Butkovičeva hiša).
VIATORIJEV BOTANIČNI VRT med Pevmo in dolino Grojne bo odprt do četrtka, 2. junija, 15.00-19.00. Vodeni ogledi bodo ob 17. uri, za skupine z vsaj 15 udeleženci tudi med tednom; informacije in rezervacije po tel. 0481-537111, viatori@fondazioneca-rigo.it, www.aglv.org; vstop prost.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da v petek, 3. junija, bodo uradi za javnost zaprti. Za prijave smrti v občini po tel. 348-7795064.
JUS VRH v sodelovanju s KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela in Zadrugo Braj-da prireja čistilno akcijo dveh parcel (ob cesti v bližini Large ter ob vhodu v vas iz Šmartna). Zbirališče v soboto, 4. junija, ob 8. uri pred Kulturnim društvom Danica. Prinesite ustrezno orodje in se številno udeležite. V primeru bo delo ostalo nedokončano se bo akcija nadaljevala v soboto, 11. junija, ob 8. uri pred KD Danica.
KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 3881703122, andrea.bin@libero.it
SCGV EMIL KOMEL vabi na redni volilni občni zbor v ponedeljek, 6. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju v komorni dvorani KC Lojze Bratuž.
V ŠTANDREŽU na Pilošču bo v soboto, 11. junija, ob 20.30 praznovanje 40. obletnice Doma Andrej Budal.
ŠTABEACH 2016 - 25. Moški in ženski nogometni turnir: bo od 14. junija do 1. julija od 18.30 do 23.30 v Štandre-žu na Pilošču na igrišču Kulturnega doma A. Budal. Vabljeni vsi aktivni športniki in športni navdušenci. V organizaciji KD Oton Zupančič.
BRIŠKA POROKA 2016 in Poročni sejem bosta potekala v soboto, 18. junija, v Šmartnem v sklopu Praznika češenj; www.brda.si.
35. IZVEDBA FILMSKEGA FESTIVALA Sergio Amidei se bo odvijala od 14. do 20. julija v Gorici v Hiši Filma na Travniku in v parku dvorca Coronini Cronberg; www.amidei.com.
H Prireditve
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 10. junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici (Korzo Verdi 51) predavanje otorinolaringologa Alojza Zorna o problemih naglušnosti.
ZDRUŽENJE ANTEAS IN FNP CISL prirejata danes, 31. maja, ob 15. uri družabnost s tombolo na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 v Gorici; informacije po tel. 0481-53321, 531666, 534516.
OBRAZI DVEH DOMOVIN - v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v petek, 3. junija, ob 18. uri odprtje treh razstav: Tone Oblak »Zapustil sled sem svojih korenin«, govorila bo Verena Koršič Zorn; »Umik čez Ljubelj, maj 1945, skozi objektiv Marjana Kocmurja«, Boštjan Kocmur; »Življenje in delo izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika«, Jože Leskovec. Sledil bo koncert »Pesmi dveh domovin« (Marko Fink, basbariton, Lucas Somoza, bariton, Osterc - Tadej Horvat, klavir) ter nastop otroške in mladinske folklorne skupine »Mladika - Buenos Aires«.
V NARAVOSLOVNEM IN GEOLOŠKEM MUZEJU v Ul. Brigata Avelli-no v Gorici prireja naravoslovno združenje Alvise Comel niz predavanj: v petek, 10. junija, ob 17. uri bo srečanje posvečeno herbarijem, njihovi pripravi in vlogi, predavala bosta Dušan Černic in Liubina Debeni; v petek, 17. junija, ob 17. uri bo o gobah predaval Giorgio Fragiacomo; v petek, 24. junija, ob 17. uri bo predavanje Pierpaola Merluzzija o naravoslovni poti ob Soči; vstop prost, informacije po tel. 0481-392269, 3428699900, associazionenaturalisti.co-mel@gmail.com.
Pogrebi
DANES V FARI: 16.00, Roberto Visin-tin (iz splošne bolnišnice v Krminu ob 15.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MEDEI: 14.00, Giorgio Maur (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRAJU VERSA PRI RO-MANSU: 14.30, Igino Domini (iz goriške splošne bolnišnice ob 14.00) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 11.00, Giordano Tinunin (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) na pokopališču.
DANES V TURJAKU: 11.00, Rosalia Bi-doli por. Biasutti (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) na pokopališču.
+
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Maria Humar vd. Štekar
(Cvetka) v 87. letu starosti
Žalostno vest sporočajo
sinovi Damian, Nives in Jože z družinami
Pogreb bo v sredo, 1. junija, iz kapelice goriškega glavnega pokopališča ob 13.45 v cerkvi v Števerjanu ob 14. uri. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili spomin naše drage.
Gorica, 31. maja 2016
Oblak v ekipi najboljših
NYON - Slovenski reprezentančni vratar Jan Oblak je bil izbran v najboljšo ekipo nogometne lige prvakov. Poleg čuvaja mreže Atletica je bil v ekipo uvrščen tudi vratar Bayerna Neuer. Izbrani so bili še obrambni igralci Godin, Juanfran, (Atletico Madrid), Sergio Ramos, Thiago Silva, Marcelo (Real Madrid), zvezni igralci Gabi, Koke (Atletico Madrid), Modric, Kroos (Real Madrid), Iniesta (Barcelona) in napadalci Griezmann (Atletico Madrid), Suarez, Messi (Barcelona), Lewandowski (Bayern München), Ronaldo in Bale (Real Madrid).
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Peta simfonija Gajserja
MADRID - Slovenski motokrosist Tim Gajser je zmagovalec dirke za VN Španije v Talaveri de la Reini, devete preizkušnje SP razreda MXGP. Gajser je bil najhitrejši v obeh vožnjah in je dobil vseh 50 točk. Za Gajserja je to že peta zmaga v njegovi prvi sezoni v elitnem razredu MXGP po Katarju, Argentini, Mehiki in Latviji. Na nedeljski dirki je bil drugi Nemec Maximililan Nagl tretji pa Francoz Gautier Paulin. V skupnem seštevku ima Gajser po devetih dirkah že 385 točk, drugi je Romain Febvre s 361, tretji pa Antonio Cairoli s 338 točkami.
kolesarstvo - Padel je zastor nad 99. dirko po Italiji
Nibali, padci in bakle
Nastopiti na Giru d'Italia v vlogi favorita in nato zmagati, ni enostavno. Imeti štiri minute in triinštirideset sekund zaostanka za vodilnim štiri etape pred zaključkom in na koncu zmagati, ni lahko. Vendar če imaš ob sebi odlično ekipo, ki je popolnoma predana svojemu kapetanu, če se brez strahu podaš po strmih in ozkih spustih in ko z izkušnjo utegneš nadzorovati utrujenost, potem nič ni nemogoče. To je na letošnjem Giru uspelo Vincenzu Nibaliju, Morskemu psu iz Mesinske ožine.
Pred Girom, ko so objavili seznam nastopajočih, je bil marsikdo mnenja, da bo Nibali brez težav pometal s konkurenco. Tako pa ni bilo. Kar sedem kolesarjev je do predzadnje etape obleklo roza majico in Sicilijanec ni bil med temi. Nekateri so že napovedali njegov odstop. Z odlično vožnjo in ob podpori celotne ekipe Astana je Nibali utišal kritike in na predzadnji etapi oblekel roza majico.
Kaj se je zgodilo v Nibalijevi glavi ne bomo nikoli izvedli, vendar je njegova zmaga dokaz, da ne smemo nikoli vreči puško v koruzo ter da je kolesarstvo skupinski šport.
Od Apeldoorna do Turina
Letošnji Giro je postregel z raznimi presenečenji, tako da je bila dirka napeta vse do konca. Že na prvi etapi, na kronometer na Nizozemskem, je drugo mesto zasedel, do tedaj malo poznani kolesar, Primož Roglič. Njegova uvrstitev ni presenetila le kolesarske komentatorje, temveč tudi same Rogličeve navijače.
Giro je bil nato zelo zanimiv. Vsak dan je bil na vrsti beg, toda malokrat so ubežniki zdržali do konca. Šprinti so bili v znamenju nemške premoči: Andre Greipeil je zmagal trikrat, Marcel Kittel pa dvakrat. Dve lepi zmagi je dosegel tudi Italijan Diego Ulissi. Najbolj zahtevne etape so se pričele na koncu drugega tedna, prva je bila tista s ciljem v Čedadu. Nato je prišel v ospredje rdečelasi Nizozemec Steven Kruijswik. Njegove sanje o končnem uspehu pa so se razblinile v zidu snega na spustu iz prelaza Agnello.
Le za en dan je roza majico oblekel vedno nasmejani in simpatičen Ko-lumbijec Esteban Chaves. Na predzadnji etapi pa ni mogel ničesar proti Ni-baliju, za katerega je navijala cela Italija. Nibali je tako zmagal svoj drugi Giro d'Italia in četrto tritedensko dirko.
Bodočnost
Ob Nibaliju sta na zmagovitih stopničkah bila še Španec Alejandro Val-verde, tretji, in Kolumbijec Chaves, drugi. Šestintridesetletni Španec je prav gotovo dosegel svoj cilj, etapna zmaga in zmagovalni oder. Kolumbijec pa je presenetil vseh in prav gotovo ne bodo te njegove zadnje stopničke na eni tritedenski dirki. Poleg njega so na tem Gi-ru bili v ospredju: Steven Kruijswik, Gianluca Brambilla, Bob Jungels, Ilnur Zakarin, Primož Roglič in Matej Mo-horič. O teh kolesarjih bomo prav gotovo še poročali.
31-letni Vincenzo Nibali bo 3. julija nastopil tudi na sloviti francoski dirki Tour de France, ki se bo začela 2. julija, končala pa 24. julija. Morski pes iz Mesinske ožine (doma je namreč iz Messine) bo nato nastopil tudi na olimpijskih igrah v Rio de Janieru
ansa
Negativne plati
V tako presenetljivem Giru je bilo žal tudi nekaj senc. V prvi vrsti nespo-štovanje nekaterih kolesarjev, ki so zapustili Giro, ko so prišle na vrsto bolj zahtevne etape, za katere ni bil predviden šprint. Tu sta v prvi vrsti Kittel in Greipel. Kot razlog sta oba dejala, da se želita odpočiti pred pričetkom Toura de France.
Kot vsako leto so se na vzponih zbrali raznobarvni in hrupni navijači. Kolesarji so morali večkrat z rokami odriniti nekatere, ki so se preveč približali. Opaziti pa je bilo tudi nekaj bakel, ki so jih navijači prižgali, ko so šli mimo kolesarji, ki so tako morali potiskati pedale kar v dimu. Nedopustno. Visoka hitrost, spolzko cestišče in lahka kolesa, so botrovala velikemu številu padcev. Najbolj slikovit in obenem dramatičen je bil padec vodilnega Kruijs-wik. V isti etapi je hudo padel tudi Rus
Ilnur Zakarin, ki je nato odstopil. V nekaterih padcih so kolesarji tudi zdrsnili v obcestne kanale, marsikdo pa se je po padcu znašel pod kupom koles.
Slovenci
Že tretjo leto zapored smo zabeležili slovensko zmago na Giru. Pred dvema letoma je to v Trstu uspelo Luki Mezgecu, lani Janu Polancu, letos pa presenetljivo Primožu Rogliču. Na prvi etapi mu je sreča obrnila hrbet le za nekaj centimetrov, teden kasneje pa se mu je sreča le nasmejala in zmagal je svojo prvo etapo. Na koncu je zasedel ose-minpetdeseto mesto. Od ostalih treh Slovencev je bil najbolj v ospredju Matej Mohorič, ki je odlično opravil svoje delo kot pomočnik pri ekipi Lampre Merida. Na koncu je bil osemindevet-deseti. Grega Bole je nastopil na Giru po hudem padcu na dirki Amstel Gold Race. Občasno je pomagal kapetanu
Damianu Cunegu ampak kaj več ni zmogel. Na koncu je bil stopetintride-seti. Morda bi lahko kaj več dosegel Luka Mezgec. Vendar je moral na začetku pomagati v šprintu Calebu Ewansu. Nato je padel in se udaril v desno zapestje. Nekaj dni je še zdržal v skupini, nato pa je odstopil.
»Giro« 2017
Prihodnje leto bo Giro obeležil stoto izvedbo. Zaradi tega bo celotna dirka potekala po italijanskih cestah. Organizatorji želijo obiskati čim večje število dežel, zaradi tega se šušlja, da bo Giro štartal ali na Siciliji ali na Sardiniji. Vsekakor naj bi obiskal oba otoka. Kolesarji pa naj bi se preizkusili na vseh najpomembnejših vrhovih morda tudi na Zoncolanu. Nekateri pravijo, da se bo etapa v Furlaniji Julijski Krajini zaključila na Piancavallu.
Edvin Bevk
/	Primorshi	GORIŠKA	Torek, 31. maja 2016	15
APrimorski
~	dnevnik
Najbogatejše nogometno EP
NYON - Do začetka evropskega nogometnega prvenstva v Franciji sta le še dva tedna. Reprezentance se vneto pripravljajo na turnir, ki bo v marsičem rekorden, še nikoli ni bilo na njem 24 reprezentanc, prav tako pa še nikoli ni bilo tako visokega nagradnega sklada. Reprezentancam bodo podelili kar 301 milijon evrov. To je za 35 odstotkov več kot za prejšnje in 39 odstotkov več za prvenstvo leta 2008. Samo za nastop bodo zveze nastopajočih reprezentanc dobile po osem milijonov evrov, točka v predtekmovalni skupini bo vredna 500.000 evrov, zmaga pa milijon. Nagrada za uvrstitev v osmino finala bo znašala milijon in pol evrov, za uvrstitev v četrtfinale pa dva milijona in pol evrov. Polfinalisti bodo bogatejši za štiri milijone, finalista pa si bosta razdelila 13 milijonov. Zmagovalec bo prejel osem, poraženec pa tri milijone evrov.
Uroš Zorman evropski prvak
KOLN - Rokometaši ekipe Vive Tauron Kielce so zmagovalci rokometne lige prvakov. V napetem finalu zaključnega turnirja v Kolnu so Poljaki, za katere igra tudi Uroš Zorman, premagali madžarski Veszprem Gašperja Marguča po streljanju sedemmetrovk z 39:38. Po rednem delu se je tekma končala z 29:29 (13:17), po podaljšku pa 35:35.Za Zormana je to četrti naslov evropskih prvakov, Gašper Marguč je ostal brez prvega. Prav tako pa je brez prvega mesta v svojem tretjem finalu ostala tudi madžarska ekipa, ki je imela v drugem polčasu že devet golov prednosti, a jo zapravila, poljska pa je bila uspešna že ob svoji prvi uvrstitvi v finale. Rokometaši francoske ekipe PSG pa so osvojili tretje mesto. V malem finalu so premagali nemški Kiel z 29:27 (15:11).
Dež premagal tenisače
PARIZ - Prvič po letu 2000 so morali včeraj organizatorji odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu zaradi dežja odpovedati celoten tekmovalni dan. »Glede na vremenske napovedi nismo imeli nobene druge možnosti, kot da tekmovalni dan odpovemo,« so sporočili organizatorji po več kot treh urah čakanja na začetek prvega dvoboja.Zadnjič se je to na igriščih Roland Garrosa zgodilo pred točno šetnajstimi leti, 30. maja 2000.
ljubljana - 40. Srečanje mladih slovenskih športnikov in športnic iz obmejnih dežel
Jubilejno srečanje »zamejcev«
17. in 18. junija se bodo Slovenci iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške pomerili v košarki, odbojki, nogometu in namiznem tenisu
Prestolnica Slovenije, Ljubljana, bo junija letos - prvič v zgodovini te tradicionalne prireditve, ki povezuje mlade zamejske športnice in športnike z matično Slovenijo - gostila jubilejno 40. Srečanje mladih slovenskih športnikov in športnic iz obmejnih dežel. Za izvedbo športnega dogodka v Ljubljani se je te dni dogovorila delegacija Komisije za zamejski šport (KZS) pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) pod vodstvom njene predsednice Sonje Poljšak na sestanku v mestni hiši z županom mestne občine Ljubljana (MOL) Zoranom Jankovičem. Sestanka so se poleg predstavnikov mesta Ljubljane in Olimpijskega komiteja udeležili tudi vsi trije predsedniki športnih zvez Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem Ivan Peterlin (ZSŠDI), Marijan Velik (SŠZ) in Jože Hirnok (ZSM) ter predsednik Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za strpnost in fair play v športu olimpionik Miro Cerar, član KZŠ Ivan Lukan in
Marko Loibnegger (posl. tajnik SŠZ).
Letošnje jubilejno srečanje mladih slovenskih športnic in športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije (Ljubljana) bo potekalo 17. in 18. junija v košarki, odbojki, namiznem tenisu in nogometu. Skupaj z mladimi športniki in športnicami iz Ljubljane bo na športnem srečanju sodelovalo nad 150 udeležencev. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je na sestanku izrazil veselje, da je Ljubljana gostiteljica jubilejnega 40. srečanja mladih slovenskih športnic in športnikov iz zamejstva in obenem zagotovil, da bodo vse storili, da se bodo mladi dobro počutili v prestolnici Slovenije. Komisiji za zamejski šport pri OKS pa se je zahvalil, da je izbrala za jubilej prav Ljubljano.
Predsedniki treh krovnih športnih zvez iz zamejstva Ivan Peterlin, Marijan Velik in Jože Hirnok so izpostavili pomembnost teh srečanj za mlade Slovence in Slovenke iz zamejstva. Za večino njih
da je to prva udeležba na nekem mednarodnem športnem srečanju, obenem pa gre tudi za druženje s športniki iz drugih dežel ter za spoznavanje Slovenije. Olimpionik Miro Cerar je še pristavil, da je to srečanje enkratna in dragocena priložnost za izmenjavo in zbiranje izkušenj ter za fair play na področju športa, a tudi za sodelovanje na drugih področjih.
Prvo srečanje mladih slovenskih športnic in športnikov iz zamejstva in Slovenije so pred 40 leti organizirali na Ravnah na Koroškem. Iz malega dogodka se je srečanje razvilo v uspešno stalnico, ki medtem že štiri desetletja povezuje mlade zamejske športnice in športnike iz Avstrije, Italije in Madžarske s Slovenijo. V preteklih 40 letih so srečanje gostile skorajda vse regije v Sloveniji, dogodku primerno pa bo jubilejno 40. srečanje potekalo prvič v Ljubljani.
Ivan Lukan
1 6 Torek, 31- maj3 2016
ŠPORT
Primorski
ki Ji
VN MONAKA
albert.voncina@primorski.eu
Red bull prerezal krila
»Red Bull ti nadene krila« je uspešen reklamni slogan, ki ga avstrijski proizvajalec energijskih pijač uporablja pri promociji svojih pločevink. Z omenjenim »claimom« se v tem trenutku zagotovo ne strinja Daniel Ric-ciardo, ki se sicer ne ukvarja z energijskimi pijačami, a je glavni dirkač Red Bullovega moštva v formuli 1. Avstrijsko-britanska ekipa je namreč Avstralcu že drugič zapored preprečila zmago in to na povsem površen način. Na predzadnji dirki v Španiji je s strategijo favorizirala mlajšega Maxa Verstappna, v nedeljo po prestižnih ulicah Monte Carla pa je Ricciardu z malomarno potezo v boksih dobesedno odvzela končno zmago. Mehaniki so namreč zapravili 10 sekund pri zamenjavi pnevmatik, saj do zadnjega niso vedeli, ali bodo uporabili mehko ali najmehkejšo različico gum. Nedopustno.
Vedno nasmejani Avstralec seje moral torej zadovoljiti z drugim mestom, potem ko je kraljeval tako v soboto v kvalifikacijah kot med nedeljsko dirko na stezi. Prav zaradi tega je bil Ricciardo prvič v karieri res razočaran, prvič je med drugim kritiziral - sicer na zelo gosposki način - svojo ekipo, tako da seje treba vprašati, ali bo v prihodnosti sploh ostal pri Red Bullu. V Mercedesovem kombinezonu bo še naprej ostal Lewis Hamilton, ki seje v nedeljo dokopal do prve zmage v letošnji sezoni. Britanec je - tako kot v kolesarstvu Vin-cenzo Nibali - odlično odgovoril strokovnjakom, ki so trdili, daje svetovni prvak letos odpisan. Lewis je bil absolutni protagonist dirke, ki jo je osvojil tudi s kančkom športne sreče, ne smemo pa pozabiti, da je lani zmaga Britanca po ulicah kneževine splavala po vodi ravno zaradi napake pri ekipni strategiji, tako da tokrat Lewis sploh ni upošteval navodil iz boksov (morda se bo odslej naprej tako obnašal tudi Ricciardo) in še enkrat dokazal, da je latinski rek »Fortuna audaces iuvat« še vedno aktualen. Hraber je bil tudi Sergio Perez, ki je Force Indio popeljal do odličnega tretjega mesta, predvsem po zaslugi odlične strategije, medtem ko je Ferrari ponovno zatajil v omenjenem elementu. Prav zaradi tega se moštvo iz Maranella prvič letos ni uvrstilo na stopničke, saj je bil Sebastian Vettel le četrti. Da ne govorimo o Kimiju Raikkonenu, ki je po hudi napaki dirko predčasno zaključil v zidu. Prav zaradi nihanja v predstavah Finca se Scu-deriaže zanima za kako novo ime, na spisku Maurizia Arrivabeneja pa je zagotovo tudi že omenjeni Ricciardo, s katerim je v preteklosti Vettel s težavo sobival. Nekdanji član Ferra-rija Fernando Alonso je bil v nedeljo peti in dokazal, da Honda napreduje, šesti je bil Nico Hulkenberg (Force India), ki seje uvrstil tik pred soimenjakom Rosbergom. Prvi dirkač v skupnem seštevku je v nedeljo naletel na številne težave, sploh pa je moral zaradi političnih razlogov odstopiti svoje mesto Hamiltonu, potem ko mu je to ukazalo moštvo. Tovrstno obnašanje vodilnega na lestvici bi pred dvajsetimi in več leti zagotovo označili za znanstveno fantastiko.
Medtem ko je v Monaku potekala naj-počasnejša dirka sezone v f1, so se onstran luže navduševali nad jubilejno, stoto in izredno hitro dirko 500 milj Indianapolisa, na kateri je presenetljivo slavil novinec Alexander Rossi. Pred350.000 navijači seje Američan - tudi on je nasprotnike prelisičil s tvegano strategijo -uvrstil pred Carlosom Munozom in Josefom Newgardenom. Rossi je tako postal šele deseti dirkač, kije zmagal že v prvem poskusu in prvi po Castronevesu leta 2001. Zagotovo je bila zmaga na Indyju za Rossija velika tolažba, potem ko je letos ostal brez sedeža v formuli 1, še enkrat pa je spomnil, da Rossijev v moto-športu ne gre nikoli podcenjevati.
Zaradi zike brez OI?
MADIRD - Španski košarkarski zvezdnik Pau Gasol zaradi virusa zike razmišlja o odpovedi svojega nastopa na olimpijskih igra v Rio de Ja-neiru. »Pri tej temi je veliko sprenevedanja, debat in dvomov, zato bom o nastopu na OI še razmislil,« je dejal Gasol, ki bo julija dopolnil 36 let in turnir v Riu bi bil verjetno njegov zadnji na OI. V primeru odpovedi bi Španija izgubila ključnega moža, ki je gradil njene košarkarske uspehe v zadnjem obdobju, ko je bila reprezentanca med drugim leta 2008 in 2012 dvakrat srebrna na OI, takoj za zlato ekipo ZDA.
Colja zadel, mladinci v četrtfinalu
Deželna selekcija mladincev si je z dvema zmagama v uvodnem delu Trofeje dežel v Kalabriji izborila nastop v četrtfinalu. V nedeljo je naša dežela premagala Emilijo Ro-magno z 2:1. En zadetekje dosegel Vesnin napadalec David Colja. Poleg njega sta igrala še Krasov vratar Zucca in Vesnin zvezni igralec Disnan. Včeraj pa je FJK z 1:0 premagala Sardinijo (Tomadini). Vsi trije nogometaši naših društev so igrali vso tekmo. Sardinijo so premagali tudi najmlajši (3:0). V drugem polčasu je igral slovenski vratar Daniele Bigaj. Ženska selekcija je z 2:1 izgubila proti Emiliji Romagni. Ivana Radikon je vstopila na igrišče v drugem polčasu. Včeraj pa so dekleta z 1:0 izgubila proti Piemontu.
ŠPORTNA GIMNASTIKA - Tea Ugrin (Artistica 81)
Dolga pot do OI
Ugrinova ne gre na EP, 13. junija jo
BERN - V športni dvorani Finance Post Arena v Bernu v Švici se je v nedeljo zaključilo moško evropsko prvenstvo v športni gimnastiki. Italija je v mnogoboju zasedla sedmo mesto. Zlato kolajno so osvojili Rusi, ki so se tudi leta 2014 okitili s svetovnim naslovom. Druga je bila Velika Britanija pred Švico, ki je presenetila Ukrajince. Slednji so se morali zadovoljiti s četrtim mestom.
Od četrtka do nedelje bodo na istem prizorišču tekmovale ženske, pri katerih pa zaradi lažje poškodbe ne bo tržaške Slovenke, članice tržaškega kluba Artistica 81, Tee Ugrin. V Švico bodo pod taktirko selektorja Enri-ca Caselle odpotovale Sofia Busato (zanjo bo prvi nastop na EP v članski ekipi), Enus Mariani, Alisa Meneghi-
čaka prvi predolimpijski trening, 9. julija pa člansko DP
ni, Lara Mori in Martina Rizzelli. Zadnji dve sta od 26. maja tudi uradno članici vojaške ekipe Centro Sportivo dell'Esercito Italiano (CSEI). Poleg Ugrinove je italijanski selektor preventivno pustil doma Vanesso Ferrari, Eriko Fasana in Carlotto Ferlito. Vse tri se soočajo z lažjimi poškodbami. Doma je ostala tudi Giorgia Campana, ki je sicer sodelovala na pripravljalnih treningih v Brescii. Vse štiri so prav tako članice vojaške ekipe. Evropsko prvenstvo v športni gimnastiki bodo neposredno predvajali po RaiSport 1 in RaiSport2.
»Teo Ugrin je zaustavil lažji zvin gležnja. Zaradi tega smo zamudili kak teden treningov. Ni nič hudega, ampak Tea se ni morala stoodstotno posvetiti vsem vajam,« je po-
Tea Ugrin na treningu v tržaški telovadnici Artistice 81 pri Svetem Jakobu v Trstu
fotodamj@n
vedal trener Diego Pecar, ki je dodal: »Ugrinovo čaka 13. junija prvi pre-dolimpijski zbirni trening v Brescii. Do konca julija bo več takih treningov in
šele nato bo selektor Casella izbral peterko, ki bo Italijo zastopala v Riu. 9. in 10. julija bo v Turinu še absolutno državno prvenstvo.« (jng)
NOGOMET - Prijateljska tekma med Švedsko in Slovenijo v Malmoju
Brez zadetka
Katančevi fantje so imeli kar nekaj priložnosti - Ibrahimovic ni igral
Švedska - Slovenija 0:0
Švedska: Isaksson, Durmaz, Granqvist, Nilsson Lindelof, Lustig (od 46. Jansson), Wernbloom (od 71. Rohden), Hiljemark, Forsberg (od 46. Zengin), Larsson, Kiese Thelin, Guidetti.
Slovenija: Belec, Jokic, Krajnc, Al. Struna, Skubic (od 85. Jovic), Krhin (od 88. Rot-man), Kronaveter (od 56. Kurtic), Kampl, Ili-čic (od 90. An. Struna), Bezjak (od 81. Črnic), Beric (od 59. Novakovic).
MALMO - Ne le da niso videli igrati Zlatana Ibrahimoviča, gledalci na stadionu Swedbank niso videli niti zadetka na švedsko-slovenskem prijateljskem dvoboju. Kljub temu pa so lahko uživali ob kar nekaj lepih priložnostih, tudi slovenskih. A te so ostale neizkoriščene, tako da so Švedi v medsebojnih dvobojih še vedno boljši, saj so pred osmimi leti zmagali v Goteborgu.
Slovenski selektor Srečko Katanec je zaradi različnih vzrokov in odsotnosti določenih igralcev tekmo začel z dodobra spremenjeno postavo v primerjavi s prejšnjimi tekmami. Tako je tokrat ob odsotnosti Jana Oblaka v vratih priložnost dobil Vid Belec, v osrčju obrambe Luka Krajnc in Aljaž Struna, na desnem bočnem položaju Nejc Skubic, v zvezni vrsti je debitiral Rok Kronaveter, v napad pa se je vrnil povratnik po poškodbi kolena Robert Beric.
V	prvem polčasu so bili Slovenci tisti z lepšimi priložnostmi. Kronaveter in Bezjak pa nista izkoristila podajo Josipa Ili-čiča. Švedi so bili še najnevarnejši v 22. minuti, ko se je Vid Belec izkazal po strelu Olympiacosovega Jimmyja Durmaza.
V	drugem polčasu je ritem igre padel, ekipi sta si izmenjavali žogo med obema kazenskima prostoroma, pravih priložnosti posledično ni bilo.
Bolj živahno je bilo v zadnjih desetih minutah. Luka Krajnc je v 83. minuti poskrbel, da je moral reagirati Belec, ko je nerodno zadel žogo pri izbijanju, Bojan Jokic je blokiral strel Erkana Zengina, Belec pa se je znova izkazal v 84. minuti po poskusu Marcusa Rohdena.
KOŠARKA - A1-liga, polfinale play-offa (sedma tekma): Reggio Emilia - Avel-lino 85:80 (4:3). Reggio Emilia je finalist.
Tridesetletni Graziano Pelle je bil junak nedeljske tekme med Italijo in Škotsko
ansa
Zmagali, a ne prepričali
VALLETTA - Italijanska nogometna reprezentanca je v nedeljo v prijateljski tekmi pred Eurom 2016 na Malti gostila Škotsko in slavila z minimalnim izidom 1:0 (0:0). Edini zadetek za azzurre je dosegel Graziano Pelle v 57. minuti. Italijanska enajste-
rica je bila po tekmi sicer tarča številnih kritik, saj je bila prikazana igra vse prej kot dopadljiva, za nameček se je na treningu poškodoval zvezni igralec Riccardo Montolivo, tako da je njegov nastop na EP vprašljiv. Selektor Antonio Conte bo imel po današnji objavi dokončnega seznama za EP za test na voljo še tekmo s Finsko 6. junija.
Kondomov v Riu (^2c\6 ne bo zmanjkalo
RIO DE JANEIRO - Olimpijske igre so tudi priložnost za nove trdne in bežne ljubezni. Tega se že dolgo zavedajo tudi organizatorji iger, ki so za športnike, trenerje in druge uradne osebe iger in paraolimpijskih iger v Rio de Janeiru pripravili kar 450.000 brezplačnih kondomov, kar je eden prvih olimpijskih rekordov v zvezi z letošnjo izvedbo.
Številke so morda malo pretirane, saj bo v povprečju za vsakega stanovalca v olimpijski vasi na voljo kar po 42 kondomov, za seks pa sta potrebna najmanj dva. Kondomov je na voljo trikrat več, kot med igrami v Londonu 2012. Prvič bo stanovalcem olimpijske vasi brezplačno na voljo tudi lubrikant. Camisinhas, kot kondomom rečejo v Braziliji, v prevodu pa beseda pomeni srajčka, bodo stanovalcem v olimpijski vasi dostopni v tamkajšnji zdravstveni ambulanti in v 40 avtomatih. Stroške zanje krije brazilsko ministrstvo za zdravje. Kondomi ščitijo tudi pred prenosom virusa zika.
Prvič so kondome na igrah brezplačno delili v Barceloni 1992, ko so jih športnikom razdelili 20.000, v Atlanti 1996 50.000, v Sydneyju 2000 70.000 in v Atenah 2004 130.000. Za Peking uradnih števil ni, a naj bi bila ta okrog 100.000.
ATLETIKA
Mladinsko DP: Meta Sterni 6. v mnogoboju
Atletinja tržaškega atletskega kluba Bor Meta Sterni (na fotografiji druga od
leve) je v nedeljo zaključila z nastopi na mladinskem državnem prvenstvu v atletskem mnogoboju pri Bocnu. Sternije-va (letnik 2000), ki nastopa prvo leto v starostni kategoriji mlajših mladink, je potrdila šesto mesto, ki si ga je izborila z odličnimi sobotnimi nastopi v teku na 100 m ovire, metu krogle, skoku v višino in teku na 200 m. V nedeljo so bile na Južnem Tirolskem vremenske razmere slabše, saj je stalno deževalo. Tudi rezultati so bili zaradi tega slabši. Sternijeva je v skoku v daljino skočila 516 centimetrov. Kopje je vrgla 31,63 m. V teku na 800 metrov pa je skozi cilj pritekla v času 2:32,89. »Meta je na mladinskem državnem izpolnila vsa pričakovanja. S trenerjem Vojkom Cesarjem sta si zadala kot cilj 6. mesto in tako je tudi bilo. Največ točk je Meta zbrala v teku 100 m ovire. Tehnično najboljši izid pa je zabeležila v tekih na 200 in 800 metrov,« je ocenila Borova trenerka Bi-serka Cesar. Sternijeva je bila med letniki 2000 najboljša. Zbrala je 4531 točk. Uvrstila se je tudi pred Fabiolo Avoledo (Libertas Casarsa), ki jo je lani premagala na deželnem prvenstvu. Slednja je bila 7. (4281 točk). Zmagala je Gloria Gol-lin (Vicenza, letnik 1999), ki je dosegla 4878 točk. Pri Bocnu je nastopilo 32 atletinj iz vse Italije.
/	Primorshi
GORIŠKA	
Torek, 31. maja 2016
17
ZLATI LET 2016 - Kandidati za nominacije za košarko
Kdo v košarkarski sešterki?
V seznamih je 7 9 članov in 7 6 mladincev, pri katerih smo upoštevali košarkarje od letnika 7 997 do 2000
Nagrado zlati let bomo v sodelovanju z ZSŠDI podelili v soboto, 11. junija, ob 20.30 na slovesnosti v prostorih tržiške ki-nodvorane Kinemax. Tradicionalno nagrado najboljšim slovensko govorečim odboj-karjem, odbojkaricam, košarkarjem in nogometašem naših društev (do pred dvema letoma smo prireditev imenovali naši oskarji), najboljšemu trenerju in drugim športnikom v treh posebnih kategorijah v sezoni 2015/16 bomo podelili že štirinajstič.
Danes predstavljamo celoten seznam kandidatov za nominacije v košarki, ki smo ga sestavili v sodelovanju s strokovnjaki in trenerji naših ekip. V članski in mladinski kategoriji smo izbirali slovensko govoreče košarkarje rojene v Italiji, ki nastopajo v vseh slovenskih klubih. V seznamih je 19 članov in 16 mladincev, pri katerih smo upoštevali košarkarje od letnika 1997 do 2000. Dva košarkarska igralca sta tako v seznamu članov kot mladih košarkarjev, in sicer Aleksander Daneu in Luca Gelleni. V seznam finalistov, ki ga bomo objavili naslednji teden, bomo izbrali po šest košarkarjev iz vsake kategorije.
Končni vrstni red bo znan na podeljevanju 11. junija v Tržiču. Lani je med člani slavil Borut Ban, med mladimi pa Martin Ridolfi.

MLAD. ODBOJKA
Združena ekipa Vala že spet v državnem finalu
Večina mladih odbojkarjev združene ekipe Val bo ta konec tedna nastopila na drugem zaporednem državnem finalu. Potem ko so se v Imperii preizkusili v finalu v starostni kategoriji U14, bodo od danes dalje odbojkarji trenerja Mar-kiča nastopili tudi v finalu v kategoriji U15 v kraju Agropoli v okolici Salerna. Mladi odbojkarski igralci so iz Gorice startali včeraj, že danes ob 15.30 jih čaka prvo srečanje proti moštvu Ariete Oristano. Jutri bosta na vrsti dve tekmi, prva bo ob 8.45 proti ekipi Scanzorosciate Pal-lavolo, druga ob 15.30, nasprotnika pa bo določil žreb.
Lani prvi med člani Borut Ban
Lani prvi med mladimi Martin Ridolfi
Kandidati za nominacije
Člani: Borut Ban (Jadran), Matija Batich (Jadran), Miran Bole (Bor), Daniel Crevatin (Bor), Aleksander Daneu (Kontovel in Jadran), Niko Daneu (Bor), Luca Gelleni (Breg), Marko Hmeljak (Sokol), Peter Lisjak (Kontovel), Saša Malalan (Jadran), Matteo Marusic (Bor), Gregor Regent (Kontovel), Martin Ridolfi (Jadran), Christian Slavec (Breg), Luca Starc (Kontovel), Tadjan Škerl (Kontovel), Ivo Ušaj (Sokol), Gabrijel Zavadlav (Dom), Matej Zavadlav (Dom).
Mladi (letniki 1997-2000): Enrico Albanese (Jadran), Simon Cettolo (Jadran), Aleksander Daneu (Jadran), Jan Ferfoglia (Sokol), Jan Furlan (Dom), Matija Furlan (Sokol), Luca Gelleni (Breg), Igor Gregori (Breg Jadran), Matej Laurencic (Sokol), Gabrijel Terčon (Sokol), Ivo Ušaj (Jadran), Cristian Visintin (Dom), Dimitri Zettin (Breg Jadran), Patrik Zettin (Breg Jadran), lan Zgur (Breg Jadran), Lenard Zobec (Breg).
VABUENl!
/-Primorski
~	dnevnik
NABREŽINA - Prvih 50 let
Srečno, Sokol!
Najmlajši in starejši so primerno proslavili razvejano društveno delovanje
Prvih Sokolovih 50 let so v telovadnici v Nabrežini proslavili na primeren način. Športno-kulturni program je povezoval Evgen Ban s pomočjo rosno mladega Tadeja Grudna, nastopili so najmlajši športniki društva, pevski zbor Igo Gruden in domača godba. Predstavili so tudi knjigo, ki sta jo ob 50-letnici uredili Mitja Terčon in predsednik Savo Ušaj, ki je imel tudi glavni govor. Ušaj nam je med drugim včeraj posredoval manjši popravek k nagovoru: »Gospod Walter Pertot me je po sobotni proslavi 50-letnice Sokola opozoril, da je prišlo v mojem govoru do netočnosti in mi nato posredoval zadevne dokaze. V svojem posegu sem izjavil, da si je Sokol leta 1972priboril A-ligo v namiznem tenisu, a se je nato odrekel nastopanju v najvišji ligi. To ni točno; moška ekipa je v sezoni 1972/1973 uspešno nastopala v A-ligi, zasedla 3. mesto v vzhodni skupini, oz. skupno končno 5. mesto. Le na koncu sezone se je društvo odpovedalo nastopanju v A-ligi in zaprosilo za igranje v C-li-gi. Za nabrežinsko društvo so nastopali: Just Fabiani, Nevo Radovič, Walter Pertot, Boris Košuta in Alessandro Peterlini. Tako gospodu Pertotu kot vsem ostalim igralcem se prav rad opravičujem za netočnost, saj je nastopanje v A-ligi v dodatni ponos društvu Sokol in celotni naši skupnosti.«
Večera se je med drugim udeležilo veliko gostov, med katerimi so pozdravili župan devinsko-nabrežinske občine Vladimir Kukanja, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in Jadranov predsednik Marko Kojanec. Na koncu so priznanje prejeli nekdanji in sedanji igralci, odbojkarji in trenerji: Erik Pic-cini, Marko Švab, Norči Zavadlav, Lajris Žer-jal, Vojko Žiberna, Zoran Lazarevski, Boban Popovič, Andrej Vremec, Marko Hmeljak, ki so se s Savom Ušajem in Mitjo Terčonom nastavili fotografu.
KOŠARKA - Predsednik ŠD Breg Valter Macor po izpadu v polfinalu
Razočarani, a zadovoljni
»Sezona vsekakor pozitivna, tako na članski kot na mladinski ravni. Codroipo je bil tokrat boljša ekipa.«
Po porazu na tretji tekmi polfi-nalne serije končnice za napredovanje med Bregom Mediachem in Codroipom je Marco Carra (na srečanju je prispeval 29 točk, 8:8 PM, 3:7 pri metu za dve točki in 5:8 za tri točke) stopil do predsednika Walterja Mocorja in načelnika košarkarske sekcije Borisa Salvija in se jima opravičil, da mu ni uspelo ekipe popeljati do zmage. Opisan prizor še enkrat priča o tem, da je Marco Carra pravi košarkarski gospod, poleg tega pa prikazuje jasno sliko o razočaranju v Bregovem taboru, potem ko se je pot čete trenerja Krašovca prekinila v polfinalu.
V Dolini so tudi v preteklih sezonah sestavljali zelo kakovostna moštva, ki bi lahko ciljala na napredovanje, letos pa smo lahko opazovali najverjetneje najmočnejši Breg zadnjih let. To potrjuje tudi prvo mesto Slavca in soigralcev po koncu rednega dela sezone, naposled pa je ekipo le ena zmaga ločila od uvrstitve v finale. V tretji četrtini je domači peterki dobesedno zmanjkalo goriva, premagal pa jo je odličen nasprotnik, ki je v izredni formi, saj je nato v prvem dvoboju finalne serije v gosteh presenetil vi-demski UBC s 60:65, tako da je Co-droipo v tem trenutku favorit za napredovanje v C-ligo gold.
»Codroipo je zelo solidna ekipa, ki je na treh medsebojnih polfinalnih tekmah dokazala, da je boljša od nas,« športno priznava predsednik Brega Valter Mocor, ki smo ga zmotili nekaj dni po razočaranju. »Po tekmi smo bili vsi potrti. Ciljali smo na zmago in na napredovanje,« ugotavlja Mocor, ki med drugim opozarja, da so prestopi v Dolini zakleti, saj je društvo Breg v zadnjih šestih letih nastopilo v sedmih finalih (pri omenjenih številkah seveda ne upoštevamo polfinalne serije s Codroipom), doživelo pa je prav toliko porazov, in sicer dvakrat v odbojki, dvakrat v nogometu, trikrat pa v košarki.
Po začetnem razočaranju so v Dolini vsekakor zadovoljni s potekom letošnje košarkarske sezone. »Sezona je bila uspešna. Članska ekipa je odigrala sijajno prvenstvo, združena eki-
Zgoraj: predsednik Brega Valter Mocor, spodaj: desno: Marco Carra po porazu proti Codroipu ni skrival svojega razočaranja
fotodamj@n
pa Breg Jadran pa je osvojila naslov deželnih prvakov U16. Moštvo U18 je pristalo na tretjem mestu, skupino U20pa je le zmaga ločila od nastopanja v državnem finalu. Imamo več perspektivnih mladih košarkarjev, ki bodo lahko sestavljali jedro članske ekipe. Zelo računamo na Igorja Gregorija, ki je eden izmed najboljših košarkarjev letnika 1999 na Tržaškem,« pojasnjuje Mocor.
Kaj pa načrtuje društvo za prihodnjo sezono? »Ko bi dosegli napredovanje, bi v C-ligi gold najverjetneje tudi nastopili, čeprav bi tam naleteli na težave, saj bi bilo omenjeno prvenstvo za nekatere starejše košarkarje prehud zalogaj. Sicer se po četrtkovem porazu vodstvo kluba še ni sestalo. V kratkem bomo začeli načrtovati naslednjo sezono, saj je odprtih več vprašanj. Mar-
sikdo je namreč že izrazil željo, da bi obesil košarkarske copate na klin,« dodaja predsednik Brega. Ali bo Marco Carra ostal? »Tega ne vemo še. Treba bo med drugim preveriti, ali bo sploh ostal v Trstu,« zaključuje Mocor. (av)
C3 Obvestila
ŠZ DOM organizira danes, v torek, 31. maja, s pričetkom ob 19.30, v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass, 20) »Zaključno akademijo 2016«
ŠZ ZARJA in druge vaške organizacije vabijo na tradicionalno nogometno tekmo Gurnce -Dulnce v športnem centru Zarje v Bazovici v četrtek, 2. junija, ob 11. uri. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in jedačo.
LUNA PUHNA vabi 4. in 5. junija v športni center Gaje na Padričah na medvaški nogometni turnir 5 X 5 od 13.00 do 20. ure.
18
Torek, 31. maja 2016
ŠPORT
KARATE - 26. pokal Zgonik v organizaciji Shinkai karate Club
V	Zgoniku rekordno
V	nedeljo je nastopilo 271 karateistov iz Italije in Slovenije
Pričakovanja, ki so jih imeli shinka-jevci, so se uresničila: letošnji, in sicer 26. Pokal Zgonik, je bil rekorden. V zgoni-škem športno - kulturnem centru je namreč v nedeljo tekmovalo 271 karateistov, na tekmo se je pa vpisalo skupno 21 društev, tako iz Italije kot Slovenije.
Tekmovanje se je začelo v jutranjih urah. Dopoldne je bila na vrsti slavnostna otvoritev tekmovanja. Poleg govora predsednice Shinkai cluba, Erice Košuta, so svoj pozdrav podali tudi predsednik ZSŠDI, profesor Ivan Peterlin, odbornik za šport in kulturo občine Zgonik, David Pupulin, Romano Cimenti, mojster kara-teja in hkrati predsednik deželne zveze Fikta, predsednik Libertasa za Tržaško pokrajino, Livio Lupetin, in še nazadnje Miro Gavran, ki je spregovoril v imenu mojstra Marka Mitroviča, ki je tudi predsednik Slovenske zveze tradicionalnega ka-rateja. Kot zaključek, sta dva atleta Shin-kai cluba, in sicer Patrick Zidarič in Ma-rika Farinelli, prebrala karatejsko obljubo.
jutranji del tekmovanja je bil namenjen najmlajšim atletom, v popoldanskih urah pa so se med seboj pomerili še starejši. Ti so tekmovali tako v katah, prostih likih, kot kumiteju, borbi. Nivo je bil letos res zelo visok, prav tako pa je bil visok nivo sodnikov. Ti so namreč sodili tudi karateistom, ki nastopajo tako na državnem kot evropskem nivoju.
Letos so pokal Zgonik odnesli domov atleti kluba Ken e Zen iz Pagnac-ca, na drugo mesto se je uvrstilo društvo Karate Do iz Trsta, na tretje pa klub Oldersi iz Ilirske Bistrice. Atleti domačega društva so se pa uvrstili na skupno četrto mesto.
Posamezno so se atleti Shinkai clu-ba dobro odrezali. V katah je na prvo stopničko stopila beli pas Ksenija Štekar, drugi so bili Massimo Blocar, Marika Farinelli, Luka Lončar, Dennis Švab in Mija Ukmar, tretji pa Matteo Blocar, Martina Gruden in Jernej Močnik. Četrto mesto so zasedli Adam Hammoussi, Andrej Milič, Igor Štoka in Patrick Zidarič. V kumiteju pa so Massimo Blocar, Amina Hammoussi in Ludvig Žužek bili drugi, tretji je bil Luka Lončar, četrti pa Matteo Blocar in Adam Hammoussi. Prvič se nista tekmovanja udeležili dve starejši atletinji, in sicer Ivana Saražin in Martina Budin. Ti dve sta se namreč prvič preizkusili kot sodnici, prva kot sodnica na tatamiju, borišču, druga pa kot zamizni sodnik. Karateist-ka Maja Luxa (letnik 2010) je prejela nagrado kot najmlajša tekmovalka.
Organizatorji pokala so z izidom tekme res zadovoljni. Zaupali nam so, da drugo leto nameravajo organizirati tekmovanje, ki bi trajalo dva dni. Na tak način namreč bi lahko še vključili tekmovanje v katah ekipno.
Za nekatere shinkajevce pa sezona se ni še zaključila. Mattea Blocarja in Mijo Ukmar čaka namreč še zadnja letošnja izkušnja, in sicer državno prvenstvo, ki bo 4. in 5. junija v Monzi pri Milanu. (mb)
Marika Farinelli in Patrick prebrala karatejsko obljubo
Zidarič sta
fotodamj@n
RITMIČNA GIMNASTIKA - Zaključna akademija ŠZ Bor
Prikaz spretnosti
Na vseh orodjih je nastopilo petinšestdeset ritmičark
V prepletu glasb, gibov in orodij se je v nedeljo uspešno sklenila sezona gimnastičnega odseka športnega združenja Bor. Petinšestdeset ritmičark je pod vodstvom trenerk dr. Branke Vajn-gerl, Taje Vajngerl, Valentine Oblak, Mojce Ziberna, Neže Petaros in Vero-nice Savi sooblikovalo dvajset raznolikih točk, ki so navdušile publiko, ki je do zadnjega mesta napolnila veliko dvorano Bojana Pavletiča - »Balon« na Stadionu 1. maja v Trstu. Trenerke so si tokrat zamislile preplet tekmovalnih sestav, sestav začetnic ter tehnično manj zahtevnih, a zelo atraktivnih sestav, ki so jih gimnastičarke naštudirale izrecno za nedeljski nastop. Gledalci so tako lahko videli vsa orodja. Od obročev, ki so klasika za ŠZ Bor, kjer ritmičarke že vrsto let tekmujejo skoraj izključno z obroči, do kolebnic, ki pridobijo v sestavah ritmične gimnastike novo va-lenco, pa še do žog, najbolj priljubljenih trakov in tehnično najzahtevnejših kijev.
Pri ŠZ Bor so tudi v letošnji sezoni imeli rekreacijsko telovadno skupino, ki jo je vodil profesor Franko Drassich.
Telovadkinje so na 1. maju v Trstu dvakrat na teden vadile v dveh različnih skupinah
Borove ritmičarke so navdušile številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja v Trstu
fotodamj@n
Akademijo so odprle tekmovalke, ki so v teku nastopa prikazale vse tekmovalne sestave, s katerimi so se v treh tekmah Slovenskega državnega prvenstva za 2. skupino borile za čim boljše rezultate. Kot po navadi pa je bilo največ pozornosti posvečene predtekmovalni skupini mlajših deklic in skupinam začetnic, ki trenirajo na tržaškem sedežu Bora ter na podružnici na Opčinah, ki so prikazale rezultate celoletnega treniranja. S tem dogodkom se je tudi končala sezona Borovih ritmičark, ki bodo spet začele trenirati septembra. (vo)
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 26. maja 2016
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
6.35 Nad.: Il tocco di un angelo 7.20 Serija: Le sorelle McLeod 8.45 Serija: Il nostro amico Kalle 9.30 13.30 Rubrike in vreme 12.00 Serija: La nostra amico Robbie 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik 14.00 Film: Ver-detto fatale (triler) 15.35 Serija: Castle 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL
21.15 Film: Hours (triler, '13, i. P. Walker)
23.00 Film: Nella rete del serial killer (triler, '08, i. D. Lane)
_RAI3_
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.00 Nad.: La casa nella prateria 15.50 Film: L'emigrante (kom., '73, i. A. Celenta-no) 17.40 Geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Le ragazze del '46 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro
_RAI4_
12.00 Rush 13.40 Star Trek Enterprise 15.15 Fairy Tail 15.40 Numbers 18.05 Novice 18.10 Flashpoint 19.30 Ghost Whisperer
RAI MOVIE
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.45 Serija: Reef Doctors 11.30 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 15.35 Nad.: Legami 18.45 Igra: Reazione a catena 20.30 Sogno Azzurro 22.45 Verso l'Eu-ropeo - Magazine UEFA 23.25 Aktualno: Porta a porta
14.20 Film: Appaloosa (vestern, '08) 16.15 Film: Just Add Water (kom., '08) 17.40 0.10 Novice 17.45 Film: L'uomo del confine (dram., '80) 19.35 Film: Patroclooo!... e il soldato Camillone, grande grosso e fresco-ne (kom., It., '73, i. P. Franco)
21.10 Film: La fontana dell'amore (rom., '10, i. K. Bell) 22.45 Film: Dead Man Down - Il sapore della vendetta (triler, '13, i. C. Farrell, N. Rapace)
_RAI5_
13.30 23.05 Lo stato dell'arte 14.00 Terra: il potere delle piante 15.00 Anica - Ap-puntamento al cinema 15.05 I due oceani del Sudafrica 16.00 Opera: Don Giovanni 18.50 Novice 18.55 Trans Europe Express 19.50 Simon Schama: il potere dell'arte 20.45 Passepartout 21.15 Film: Confessio-ni di una mente pericolosa 23.35 Get Up, Stand Up: The Story of Pop and Politics
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (29. maja 2016)
Vodoravno: Mati, start, Renko, amen, Tatar, amaro, Renata Tebaldi, A. N., Ari, slina, Eolija, tisk, ica, Rav, N. C., okarina, Morandi, način, tim, Ner, kep, Charles, paradigma, Aznavour, Arian-na, Iva, taksa, T. F., O. R., Omo, kadet, H. H., O. Ž, Calvino, Ail, Ibis, altana, Argentina, salo, trobentar; na slikah: Edith Piaf, Charles Aznavour.
21.15 Film: Set Up (akc., '11, i. B. Willis)
22.40 Film: Anita B. (dram., '14)
RAI PREMIUM
12.00 Nad.: Un posto al sole 12.55 20.15 Nad.: Tutti pazzi per amore 13.50 Serija: Sulle tracce del crimine 15.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.50 Nad.: Raccontami 17.35 0.50 Novice 17.40 0.00 Nad.: Il commissario Rex 19.20 Nad.: Capri 21.20 I migliori anni
_RETE4_
7.05 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Bandolera 8.55 Serija: Carabinieri 10.05 Ricette all'ita-liana 10.50 Le ricette di Sonia 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 I viaggi di Donnavven-tura 15.35 Serija: Hamburg Distretto 21 16.50 Film: Texas oltre il fiume (vestern, '66) 19.35 Dento la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Il terzo indizio
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Romanzo siciliano 23.20 Film: Wall Street (dram., '87, i. M. Douglas)
_ITALIA1_
7.10 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Settimo cielo 10.25 Serija: Dr. House - Medical Division 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Serija: Due uo-mini e 1/2 17.00 Serija: Friends 17.55 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: Blindspot 23.05 Serija: The Last Ship
_IRIS_
13.20 Film: Bella, ricca, lieve difetto fisico, cerca anima gemella (kom., It., '73) 15.15 Film: Stregati (kom., It., '86, r. in i. F. Nuti) 17.15 Film: N (Io e Napoleone) (kom., '06) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Lo straniero senza nome (vestern, '73) 23.00 Visti da vi-cino 23.25 Film: L'istruttoria e chiusa, di-mentichi (dram., It., '71)
_LAZ_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Sfera 17.15 Serija: Josephine, ange gardien 19.00 0.45 A cena da me 20.35 0.10 Otto e mezzo 21.10 DiMartedi
_LAZD_
6.20 The Dr. Oz Show 7.15 Film: Spanglish - Quando in famiglia sono troppi a parlare (kom., '04, i. A. Sandler) 9.30 15.20 I menu di Benedetta 12.30 19.30 Cuochi e fiamme 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 17.35 A cena da me 18.30 Dnevnik 18.35 SOS Tata
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.15 17.55,
20.25 Oggi e 13.40 Il caffe dello sport 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.05 20.00 Dodici minuti con Cristina 19.20 Apriti cielo 20.15 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio
_CIELO_
12.00 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Masterpasticcere di Francia
_DMAX_
12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affa-ri in valigia 14.10 Si salvi chi puo! 15.05 Cac-cia all'uomo 15.55 Cacciatori di gemme 16.50 Salt Lake Garage 17.45 Megatrasloc-hi 18.35 Affare fatto! 19.30 Animali allo sba-raglio 21.10 Nudi e crudi 22.00 Wild Frank: Back to Africa 22.55 Cacciatori di veleni
SLOVENIJA1
6.55 Dobro jutro 11.15 18.30 Bučke 11.35 Obzorja duha 12.25 Dok.: Avtohtone domače živali 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 NaGlas! 15.10 18.05 Risanke in otroške oddaje 16.30 Profil 17.25 Dok. serija: Naravni parki Slovenije 17.55 Novice 18.00 Utrinki 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Anno Domini 20.50 Ples: Klo-šarja 21.00 Dok.: Legendarni drenovci 22.00 Odmevi 23.05 Pričevalci
SLOVENIJA2
7.00 Risanke in otroške oddaje 8.10 Zgodbe iz školjke 8.45 Žogarija 9.30 Točka 10.30 TV Arhiv 11.35 17.00 Halo TV 12.25 Dobro jutro 14.35 Koncert ansambel Smeh 2016 16.10 Dober dan 17.55 Košarka (m): Helios Suns - Zlatorog Laško 20.00 Dok.: Roška pripoved ulice 20.55 Večer z lutkami 21.50 Nad.: Pogrešani sin 22.55 Am-bienti 23.35 Razuzdančeva usoda
_KOPER_
14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione magazin 16.20 Športna cona 16.50 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 16.55 Meridia-ni 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Pozdravljeni 21.15 Boben 22.35 Dok.: Mister Gadget 22.40 Košarka: liga prvakov, 2. tekma, finale
POP TV
7.00 Risanke in otroške serije 8.25 9.35, 11.05, 12.20 Tv prodaja 8.40 Dr. Oz 10.05 16.55 Nad.: Italijanska nevesta 11.20 15.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.35 17.55 Serija: Komisar Rex 13.45 20.00 Nad.: Toskana, ljubezen moja 16.30 18.55, 22.05 Vreme in novice 20.00 Preverjeno 21.00 Nan.: Mamin dan 22.40 Serija: Battle Creek 23.35 Serija: Hiša iz kart
KANAL A
7.0018.00, 19.55 Svet 7.5512.25 Serija: Odvetnik z ulice 8.5513.40 Risanke 9.45 11.55 Nan.: Zmešana soseda iz stanovanja 23 10.15 11.25, 11.40 Tv prodaja 10.30 18.55 Serija: Kar po, pa bo 14.15 Film: Ljubim te na smrt (kom.) 16.10 Serija: Mentalist 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 V živo iz hiše Big Brother 23.00 Film: Črna zora (akc.)
PLANET TV
11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0. 13.30 23.00 Bilo je nekoč 14.40 Ellen
IRIS
Torek, 31. maja Iris, ob 21. uri
VREDNO OGLEDA
Lo straniero senza nome
ZDA 1973
Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Verna Bloom, Mariana Hill in Mitchell Ryan
Prvo Eastwoodovo delo, v katerem se takrat štiridesetletni Clint prvič preizkusi tudi v vlogi režiserja. Rezultat je western, ki ima značilnosti trilerja.
Trije banditi so do smrti pretepli šerifa iz Laga. Nekaj
let kasneje je trojica na tem, da jo že izpustijo iz ječe. Prebivalci Laga pa se seveda bojijo njihove vrnitve in se zato obrnejo na izkušenega ubijalca, ker upajo, da jim bo on pomagal obdržati mir. Prišlec pa se izkaže za bistveno drugačnega in kmalu postavi mesto pod ogenj in meč in pri tem tudi ubije vse tri jetnike, ki so jih medtem izpustili iz zapora. Ko odide, izvemo, da je bil prišlec v resnici brat ubitega šerifa.
15.45 Nad.: Esperanza 16.50 Serija: Castle 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 22.35 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Dok.: Galileo 20.00 Da, dragi! Da, draga! 20.40 Film: Mafijski blues (kom.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Mitja Volčič: Pogled protagonista; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.45 Music box; 14.20 Otroški kotiček, sledi Slovenija 25; 15.00 Mladi val; 17.10 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Milan Dekleva: Telo iz črk - 5. nad., sledi Music box; 18.00 Sto deset let dolgo potovanje: zgodba o Bohinjski progi (pripravlja A. Čehovin), sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Koncert Tria Klavir ter Irene Yebuah Tiran in Bojana Glavine; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 20.00 In minoranza; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Volare nel tempo; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
Studio D po 11.00 bo gostil Varjo Močnik, selektorico filmov Festivala Kino Otok, ki se bo pričel jutri v Izoli: zvedeli bomo, kaj se bo do nedelje dogajalo čisto nas na tem znamenitem festivalu brez redečih preprog in filmskimi projekcijami pod zvezdami. Poklicali pa bomo še Stojana Ščuko, direktorja Parka Škocjanske jame in vas povabili na krajši izlet, pravzaprav na občudovanje kraških lepot. V osmi oddaji iz niza »110 let dolgo potovanje - zgodba o bohinjski progi«, se ob 18.00 podajamo na obisk v Tolminski muzej, h kustosinji Karli Kofol, ki nam bo pripovedovala o razvoju in težavah Tolminske ob prihodu proge v te kraje. Boj za dograditev proge po Soški dolini se je začel že veliko pred njeno izgradnjo. Odločitev, kje bo tekla ta druga povezava Dunaja s Trstom, ni bila lahka. Pogajanja o tem so se začela že kmalu po izgraditvi prve povezave, ki je tekla preko Ljubljane. Cel kup interesov, političnih, gospodarskih in drugih, je bilo v ozadju, s tem pa se je porodilo tudi veliko opcij.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f |
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 4 Četrtek, 26. maja 2016	VREME, ZANIMIVOSTI
_dnevnik
ki Ji
1967 - Nenavadno obilno deževje v severovzhodni Sloveniji, do jutra naslednjega dne je marsikje padlo prek 100 mm dežja v 48 urah. Na Hudem Vrhu na Pohorju so zabeležili 133 mm, vTurškem Vrhu v Halozah 132 mm in v Velikih Dolencih 120 mm.
Danes: ob 0.09 najnižje -26 cm, ob 5.43 najvišje 10 cm, ob 11.15 najnižje -26 cm, o ob 18.05 najvišje 46 cm. Jž Jutri: ob 0.59 najnižje -41 cm, ob 6.53 najvišje 17 cm, ob 12.15 najnižje -25 cm, ob 18.45 najvišje 52 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C.
500 m...........19
1000 m ..........15
1500 m...........10
2000 m ...........7
2500 m............4
2864 m .......... 2
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 8,5 in v gorah 9,5.
TTIP - Evropski komisar za kmetijstvo zaskrbljen zaradi izsiljevanja
ZDA želijo izničiti zaščito geografskih označb pridelkov
Namesto risank grozljivka
FRANKFURT - Mali Nemci, ki jutra ob koncu tedna začenjajo z risankami na televiziji, so v nedeljo doživeli nemajhen šok. Nemška javna televizija ZDF je namreč namesto risank pol ure pomotoma predvajala grozljivko. Otroci, ki so se okoli 6. ure zjutraj posedli pred televizijske ekrane, so pričakovali risanko o zvedavi opici Radovedni George, namesto tega pa so bili deležni klasike med grozljivkami, celove-čerca Noč čarovnic iz leta 1978. Film je ZDF s programa umaknil ob 6.29. Do tedaj so na televiziji prejeli več klicev nezadovoljnih gledalcev. Zmešnjavo je po navedbah predstavnice ZDF zakrivila napaka pri načrtovanju oddajanj.
Rasistični oglasi za pralne praške
PEKING - Kitajski proizvajalec pralnih praškov se je bil primoran opravičiti za oglas, na katerem je videti, kako temnopoltega moškega pralni stroj opere v svetlopoltega Azijca. Podjetje je kritike na ameriških spletnih straneh sprva zavrnilo, nato pa se je v nedeljo opravičilo. Družba Shanghai Leishang Cosmetics je v oglasu za pralni prašek Qiaobi prikazala temnopoltega moškega, ki žvižga in po-mežika mladi Kitajki, ki ga nato pokliče k sebi, mu da v usta škatlo s praškom in ga prisili, da se, z glavo naprej, stlači v pralni stroj. Nato se usede na pralni stroj, medtem ko moški kriči. Nazadnje se iz stroja pojavi Azijec v čistih oblačilih, dekle pa se zasmeji.
PODVIG - Od New Yorka do Portugalske
Poljski dedek s kajakom na pot preko Atlantika
BRUSELJ - Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan je v pismu veleposlanikom vseh 28 držav članic Evropske unije opozoril na pomanjkanje napredka v pogajanjih o prostotrgo-vinskem sporazumu med EU in ZDA (TTIP) na nekaterih pomembnih področjih, povezanih s kmetijstvom. Komisar je bil pri tem kritičen do drže ZDA, ki da ne želijo popustiti pri vprašanjih, ključnih za EU.
Hogan je v pismu, ki so ga v petek poslali iz njegovega urada, med drugim zapisal, da EU v okviru pogajanj o TTIP še ni videla znatnega napredka na področjih, ki so bistvenega pomena za evropsko kmetijstvo, na primer pri zaščiti geografskih označb in izvozu vina v ZDA. Hogan se je s tem odzval na »nekoliko nenavadno elektronsko po-
što«, ki naj bi jo po poročanju časnika Politico veleposlanikom držav članic pri EU minulo sredo poslal ameriški veleposlanik v Bruslju Anthony Gardner Dopis veleposlanika naj bi bil med drugim kritičen do nekaterih komisarjevih izjav kot tudi do pomanjkanja napredka v pogajanjih o TTIP.
Zdi se, da ameriška vlada še ni v položaju, da bi lahko v enaki meri odgovorila na prizadevanja EU glede TTIP in popustila v vprašanjih, ki so v interesu EU, je med drugim zapisal Hogan. To se bo po njegovih besedah moralo spremeniti, če naj bi pogajanja zaključili še v času mandata ameriškega predsednika Baracka Obame do konca leta.
V Bruslju tudi zavračajo ameriške navedbe, da je trenutna trgovinska bi-
lanca kmetijskih proizvodov med EU in ZDA neuravnotežena. »Pozitivna trgovinska bilanca je predvsem rezultat izvoza vina, alkohola in piva iz EU v ZDA,« piše v enem od internih poročil Evropske komisije, ki ga prav tako povzema dobro obveščeni Politico, ki poroča o zadevah v zvezi z EU.
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je v začetku maja objavila dele dokumentov iz tajnih pogajanj o TTIP, ki razkrivajo pogajalska izhodišča EU in ZDA. Iz njih naj bi bilo razvidno, da imajo ZDA mestoma zelo ostra stališča in izvajajo velik pritisk na evropsko stran.
Slovenija se v pogajanjih o TTIP zavzema za transparentnost in za to, da bi bil sporazum TTIP mešani sporazum, kar pomeni, da bi ga morali ratificirati parlamenti vseh 28 držav članic. Poglavje kmetijstva bo sicer po mnenju slovenske strani eno najtežjih v TTIP, besedilo tega dela pa bi lahko bilo oblikovano v sami konici pogajanj. Za Slovenijo je ključno, da se ohranijo standardi, doseženi v EU skozi desetletja, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo.
Sicer pa bo o TTIP govor tudi na vrhu EU konec junija. Pogajanja o TTIP vstopajo v ključno fazo, je v Bruslju včeraj dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije. Zato želi predsednik komisije Jean-Claude Juncker na srečanju odpreti razpravo o tem, »kje smo in kam želimo v pogajanjih«. Pri tem namerava evropske voditelje zaprositi, da ponovno potrdijo mandat Evropski komisiji, ki se v imenu vseh 28 držav članic pogaja o TTIP. Juncker obenem upa na močan politični signal z najvišje ravni za pogajanja, je še dejal tiskovni predstavnik komisije. (sta)
NEW YORK - Starejši Poljak se je v nedeljo iz New Yorka odpravil že na svoje tretje prečkanje Atlantika s kajakom. Potuje sam, Portugalsko pa želi doseči do 9. septembra, da bo lahko 70. rojstni dan praznoval na trdnih tleh. Poljak Aleksander Doba je v nedeljo za vesla poprijel ob konici Manhattna. Doba je v domovini že dlje časa zvezda, pozornost svetovne javnosti pa je pritegnil, ko ga je National Geographic imenoval za avan-turista leta 2015. Takrat je že imel za sabo dve solo prečkanji Atlantika s kajakom. Prvič je čez ocean veslal med oktobrom 2010 in februarjem 2011. Takrat je predelal eno izmed najožjih poti čez Atlantik - od senegalskega Dakarja do brazilskega Acarauja. »Med to ekspedi-cijo so me dvakrat napadli banditi in med oropali skoraj vsega,« se Doba spominja na svoji spletni strani. Drugič se je na pot podal oktobra 2013 iz Lizbone, na Florido pa je dopotoval aprila 2014. Med
tem podvigom se je spopadal z nevihtami in nevarnimi valovi.
Tokratna pot bo najtežja doslej. Prečkal bo 6000 kilometrov nevihtnih območij in ledenih voda severnega Atlantika. »Voda je mrzla. Napovedanih je veliko močnih tokov in neviht - zanimivo bo,« je dejal. Je pa poudaril, da ve, kako ravnati z naravo in kaj pričakovati. Doba, ki je tudi strasten plezalec, padalec, jadralni letalec, mornar in krmar, je v veliki meri sam zasnoval svoj več kot šest metrov dolg kajak, ki ga kliče Olo. Veslati namerava med osem in 12 ur dnevno, pri čemer ne vidi razloga, da bi ga pri tem kakorkoli ovirala njegova leta. »Počutim se dobro. Nočem razmišljati o starosti,« je povedal belobradi dedek. »Počutim se mladega in nočem se pretvarjati, da sem star,« je dodal, obenem pa zavrnil skrbi glede nevarnosti, ki bi ga lahko doletele na poti. »Ali veste, da 95 odstotkov ljudi umre v postelji,« je komentiral.
Zagovorniki brexita provokativno ponujajo 50 milijonov funtov za napovedi izidov Eura 2016
LONDON - Zagovorniki izstopa Velike Britanije iz EU oz. brexita so vsakemu volivcu, ki bo pravilno napovedal izide vseh tekem letošnjega evropskega nogometnega prvenstva v Franciji, ponudili 50 milijonov funtov (65,6 milijona evrov) nagrade. Gre za znesek, ki ga po njihovih navedbah Velika Britanija odšteje za vsak dan članstva v uniji. Vodja kampanje za brexit Dominic Cummings je pojasnil, da želijo pred referendumom o izstopu Velike Britanije iz EU 23. junija ozavestiti številne, ki se običajno ne zanimajo za politiko. »Preveč ljudi, še posebej mladih volivcev, ne sodeluje v politiki in ne nameravajo glasovati na referendumu,« je dejal.
Na Euru 2016 se bo pomerilo 24 ekip na 51 tekmah, zato je zelo majhna verjetnost, da bi kdo uganil izide prav vseh. A zagovorniki brexita pravijo, da bodo imeli pripravljeno obljubljeno vsoto denarja. Če nihče ne bo pravilno napovedal izidov vseh tekem, bo šla nagrada tistemu, ki bo napovedal najdaljši niz pravilnih izidov. Zagovorniki brexita na spletni strani 50million.uk sprašujejo sodelujoče v izzivu, kako bi porabili obljubljeni denar. Svarijo tudi, da se bo tedenski prispevek Velike Britanije v proračun unije do leta 2020 zvišal na okoli 400 milijonov funtov (525 milijonov evrov), če bo ostala članica povezave. Zagovorniki obstanka Velike Britanije v uniji poudarjajo, da so ocene nasprotnega tabora o stroških članstva v uniji pretirane in da je dejanski strošek okoli dvakrat nižji.