-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugosluv federation, S. P.--danilo JugottlovauMke Socialistične Zveze
— Gl ASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
jT. — NO 1503.
«BltN4 mm ■•e*a«-rlus satur, l)«r»Mbtr «. iMf, at tk« jmmt »ftimrn • I tklrag«, III..	ibt Ar« mt Caafrru mi Mareh tri lir*.
CHICAGO, ILL., r. JULIJA <July 1), 1936.
I»ubll»ke«l «A>rKly «1 '^Utl M. I,nw iiilnlr Ave.
LETO — VOL. XXXI.
ENAJSTI ZBOR JSZ PRED VELIKIMI NALOGAMI
Delegati XI. rednega zbora J. S. Z. in P. M. pridejo iz 8. držav
naše ustanove ohranjene
vzlic vsak0jakim oviram
Razsodnost delegatov jamstvo, da bodo razprave in sklepi konstruktivni
Težke posledice, ki jih je kriza povzročila klubom JSZ in delavskim kulturnim društvom
DELEGATI in drugi člani XI. rednega zbora JSZ in Pro-svetne matice, ki se zberejo v petek 3. julija ob 9. zjutraj v dvorani Sokol Havliček. 2619 S. Lawndale Ave. v Chicagu, imajo pred seboj velike, težavne naloge. Kriza, ki je silovito udarila naie javno življenje v naselbinah, je ie tu in neumorno vztraja pri svojem demoralizacijskem delu. Škodovala ni samo podpornim organizacijam, ampak na tvoj način posebno klubom Jugoslovanske socialistične-zveze in kulturnim organizacijam ter njih udejatvovanju. Mnogo klubov je prenehalo, ker so se člani vsled brezposelnosti razšli vse križem, nekateri pa so razpadli, ker so člani obupali nad vsem in se potopili v brezbrižnost. Ostali drže prapor socialistične delavske akcije naprej pokonci in nadaljujejo z delom, v katerega veru-jgjo in ga smatrajo za svojo dolžnost.
N ASI USPEHI VZLIC KRIZI
Zasluga teh je, da smo si vzlic akoro že sedemletni gospo- _ ^ darski paniki in krizi Jugoslovansko .ocialiatično zvezo ohra- noiakA deUgatov bo na tem sili, pojačali Prosvetno matico, obvarovali vse tri naše publi.|?**>™ 1«. 'V0*1'*. £ P™1* 11
r	_____.... . m. m • > • r« I v • t* P»nn» Q i* Mirhiffina h 1!
Vrednost politične
Površnost, ki je stala več sto življenj
Vsega skupaj je za XI. redni zbor JSZ in Prosvetne matice prijavljenih 77 delegatov in drugih članov zbora.' 29 klubov je izvolilo 30 delegatov, kulturne organizacije pošljejo dva, ostali njih delegati pa so pooblaščenci, to je, da so delegati kake driffte organizacije in ob enem pooblaščeni zastopati to ali ono kulturno društvo; angleški odseki klubov JSZ pošljejo 5 delegatov, društva Prosvetne matice 11, ^federacije SNPJ 2, poročevalcev je 7 in članov odbora JSZ ter sekcij IS. skupaj 77. Prošli zbor pred dvema letoma v Clevelandu. je štel 88 članov, ker so poslale naselbine v Ohiu vsled bližine znatno večje zastopstvo, kot pa pride na zbor 3. julija. Uli
kacije (Proletarca, Ameriški druž. koledar in Majaki Glas) in da naše aktivnosti na političnem in kulturnem polju v naselbinah ae prenhajo. Slovenski delavski center v Chicagu je nov uspeh našega gibanja.
Kljub tej vztrajnosti pa je breme za ohranitev in vzdrževanje našega pokreta toliko težavno, da bodo morali delegati ikmiti marsikaj, če hočemo pojačati svojo organizirano silo. Ne U ukreniti, ampak ukrepe po zboru tudi izvesti, da ne ostanejo samo na papirju.
« .
NEVARNOST NAZADNJASTVA
Treba je agitacije, da privedemo nazaj člane, ki so bili iktivni. pa so postali vsled krize in drugih vzrokov pesimisti in »maknili. Defitistični duh v njih moramo poraziti, kar v da-aasajih razmerah in okolščinah ni lahko delo. Vpliv cinikov, ki ovirajo našo agitacijo, je treba potisniti v ozadje. Tudi pro-netno
polje zahteva večjih aktivnosti, kajti to je med našim ljudstvom vsled krize še najbolj trpelo.
Namesto, da bi rasla v tem morju krivic in bede delavska razredna zavest, se je pojačala organizirana reakcija, vsaj kar se Slovencev tiče. Posebno klerikalne organizacije so si opomogle in njih vpliv se ujeda, ali ae skuša ujesti v društva naprednih podpornih jednot in zvez, kajti po njih že dolgo hrepene. V (Nadaljevanje na 2. strani.)
iz Penne 9, iz Michigana 6, iz Wisconaina 6, iz Kansaaa 4 in iz Minnesote 1. Montana, kjer ima JSZ aktivno postojanko, ne pride radi stroekov nobeden in istotako ne a par drugih držav, kjer ima naš* gibanje močno zaalombo. Z direktnimi delegati ali pa a pooblaščenci bo na zboru zastopanih 80 organizacij.
za delavstvo
NAUKI, KI JIH ČRPAMO IZ STAVK FRANCOSKEGA PROLETARIATA
Časnikarji in delavci
* t
Pod pritiskom sedanjih razmer so se morali organizirati tudi časnikarji. Nekaj časa so bili v samostojni uniji, na svoji prošli konvenciji t. I. pa so jo pridružili Ameriški delavski federaciji.
Čitajte "Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi.
Jeklarske korporacije združene % bo ju proti unijam
V nobeni ameriški veleindu-striji, razen v premogovni, niso unije podvzele za organiziranje delavcev že parkrat tako j
močnih kampanj, kakor v jeklarski.
Zdaj se z organiziranjem jeklarskega delavstva znova poskuša. Kampanji načeljuje J. L. Lewis. Ako jo uspešno izvede, bo njegovo ime v seznamu prvoboriteljev za delavske pravice neizbrisno zapisano. V slu-poraza pa ga bodo jeklarske kofporacije uničile tudi v uniji premogarjev, kateri napeljuje.
Jeklarska industrija uposlu-je kakih pol milijona delavcev. Največja korporacija v nji je Ukozvani jeklarski trust, uradno zvan United States Steel Corporation; druga* največja jeklarska korporacija je Beth-lehem Steel in potem Republic Steel, Jones & Laughlin, National Steel, Youngstown Sheet Tube ter Inland Steel korporacija. Te in nekaj manjših »o združene v "uniji", katera *e imenuje American Iron and Steel Institute. Njen" predsednik je Kugene O. Grace, ki napeljuje Bethlehem Steel korpo-nciji.
Magnati, ki prejemajo pri teh družbah od $25,00 do par sto tisoč dolarjev letne plače race jo je dobival v "do-
brih" časih nad milijon na leto) so pod firmo svoje prej o-menjene zveze, oziroma instituta, izjavili, da organiziranja svojih delavcev v unije ne bodo dopustili. Pravijo, da jih hočejo "protektirati" pred "zunanjimi vsiljivci', kajti njihovi delavci se lahko "svobodno"' organizirajo za kolektivna po-
Pozabili pa so pojasniti, da jih silijo v kompanijske unije, v katerih so delavci le člani brez kake odločujoče besede.
Vsekakor je izjava American Iron and Steel instituta vojna napoved pravi uniji in to pomeni boj, kakršnega se zelo boji tudi sedanja demokratska administracija. V njemu bo morala tudi ona pokazati svoje lice in to celo bolj očitno, kakor ga je v bojih avtnih de
V Bukarešti na Rumuniltcm »o korakali dečki mladinske organisarije kralju Karlu in prestolonasledniku v čavt. Prisoten je bil tudi predsednik češkoslovaške republike Beneš in jugoslovanski regent princ Pavle. Blicu kjer je »tal kralj s svojim spremstvom, se je nenadoma srušil oder, na katerem je bilo par tisoč ljudi. Uradno »o pritrali, da je bilo približno tOO ubitih, a poročevalci vnanjih listov menijo, da je bilo v tej katastrofi, kakršna v novejši zgodovini nima primere, ubitih kakih 1000 ljudi. Kraljeva • lavnost se j« spremenila v paniko. O številu irtev listi v Rumuniji niso »meli poročati. Benei in princ Pavle sta naglo odpotovala. Gornja slika je bila sneta par ur po Itetaatrofi, ko so večino ubitih in ranjenih ze doneslt; Oder je bil slabo zgrajen radi grafta — ker so morali kontraktorji deliti denar z uradniki, ki so jim dali naročilo. Riskirali so življenja drugih ljudi vsled sebičnosti in tvoje nepoštenosti.	f
Komunisti nominirati liroivderja in Forda
Komunistična kampanja bo letos v glavnem proti republikanskemu kandidatu Landonu
Industrialni boji, ki so v tolikšnem obsegu brez primere v zgodovini. Fašistična izzivanja
POTK K velikih stavk, ki so se dogodile v Franciji od kar je prevzel vlado socialistični vodja Leon Blum, in taktika staVkarjev jt' brez primere v zgodovini velikih delavskih j bojev. Nad dva milijona delavcev je odložilo orodje, ustavilo ' stroje in naznanilo družbam, da ostanejo brezdelno v tovarnah, dokler ne ligode njihovim zahtevam. S\et je osupnil, kajti bil je prepričan, da bo v Franciji vsak hip nastala civilna vojna s katastrofalnimi posledicami ne samo za Francijo ampak t ud i za Evropo.
Povsod drugod bi se to zgodili), ali vsaj policijski in vojaški napadi na stavkarje. Recimo, da bi'v Zed. državah zastavkalo milijon delavčev, ki bi okupirali tovarne in rudnike, ter ostali v njih, kakor so v Franciji, šerifi, policij-ski sel i in governer j i bi poslali proti njim oboroženo silo ki jih bi obsipavala s plinskimi bombami, svinčenkami in krepeljci, gasilci, ki bi biL^ tudi pozvani, pa bi brizgali vodo nanje. Voditelji stavke bi bili aretirani, radikaine tujerodne agitatorje bi deportirali in druge pa obsodili. V vsaki stavki v tej deželi, pa magarl če stavka	LEON BIAJM '
le nekaj tisoč delavcev, posreduje oborožena sila političnih oblasti vedno v prilog izkoriščevalcev in žrtve padajo vedno le na delavski strani.
V Franciji jih ni bilo. Leon Blum je v imenu vlade izjavil, da ne pošl je vojaštva nad delavstvo v nikakem slučaju. Ker je policija v Franciji več ali manj državna, posebno v Parizu, je privatni interesi niso mogli porabiti sebi v korist. Edgar Ansel Movvrer, ki je v Parizu poročevalec čikaških l)aily Nevvs in nekaterih drugih velikih ameriških listov, priznava, da so se vse dosedanje stavke v Franciji, od kar na krmilu režim strank (Nadaljevanje na 3. strani.)
gajanja v vsaki tovarni posebej lavcev v Detroitu proti korpo-•brez zunanjih mešetarjev". I racijam, ki jih izžemajo.
Ker komunistični stranki ni uspelo pridobiti socialistično stranko za skupno listg kandidatov, in ker gibanja za ustanovitev splošne farmarske-de-lavske stranke ni mogla uveljaviti, ji ni preostalo drugega kakor sklicati konvencijo in poseči v predsedniško kampanjo s svojimi kandidati.
Njena konvencija se je vršila prošli teden v New Vorku. Udeležilo se je je, kakor so poročali listi, 725 delegatftv, večinoma iz Nevv Vorka in tistih vzhodnih držav, kjer ima svoje postojanke. Tajnik Brovvder je poročal, da ima komunistična stranka zdaj 60,000 članov, to-
rej več kot polovico toliko kot je pred štirimi leti dobila glasov. V komunistični mladinski ligi je 11,000, članov. Po mnenju mnogih, ki imajo upogled v komunistične organizacije, so Brovvderjeve štev ilke precej pretirane.
Najboljši agitator komunistične Ftranke je njen dnevnik VVorker-v Nevv Vorku, ki ima že precejšnjo cirkulacijo.
Pro#H konvencija ameriških komunistov se je razlikovala (»d prejšnjih v tem. da je krenila daleč na "desno". Svojo volilno kampanjo bodo komunisti naperili največ proti Lan-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
"Radikalizem" demokratov na shodih in v praksi
Predsednik Roosevelt je pro-šlo soboto v govoru po radiu, ki ga je nedvomno poslušalo milijone ljudi, spet govoril 0 socialnih pravicah in proti dinastijam, ki so v teku industrialne dobe zakraljevale nad bogastvi te dežele.	w
Gre mu priznanje, da je mojster v apeliranju na čuvstva. Kdor takih govorov ne zna 1 preudariti, bo dejal, da bi tudi
Normivn Thomas ne mogel go-1demokrati v Rooseveltovi ad-|liko obljublja, dejstvo je, da voriti za ljudske koristi boljše ministraciji bol j boljševiški ka- je to nič drugega kot kapita-
kor p.i so današnji boljševiki. listična stranka. Tisti njeni po Roosevelt svojim konkuren- litiki, ki se nazivajo za ljudske tom ni ostal doižan odgovora, prijatelje, ne morejo storiti do-Ako ne bi imel drugih spotso4>- sti vtv kot govoriti radikalnosti. v odgovarjanju nasproti no" nikom je mojster.
Kai pa demokratska stran-
l\AHNCL€M'
V Chicagu v soboto 4. julija zvečer.
Vprizore detroitski igralci in pevci s sprem-Ijevanjem orkestra.
kakor Roosevelt.
Prav tako radikalno je govoril senator Barkley in mnogi drugi demokratski veljaki na konvenciji svoje stranke, ki je bila končana prošlo soboto.
Tok, po kakršnem se je od-motavala konvencija demokratske stranke je očividen dokaz, kako zelo je ameriško ljudstvo nezadovoljno. Demokrati vale krivdo na republikance. Kapitalistične interese napadajo, od istih kapitalistov pa prejemajo denar v svoj kampanjski sklad.
Republikanska stranka pobija "radlkalizem" demokra-J tov s trditvami, da je to nič drugega kakor uvod v sociali-I zem, v odvzem svobode ameriškemu ljudstvu — sploh, da so
KONEC LIGINE B0JK0TNE AKCIJE
Boj kot na akcija proti Italiji je praktično že več tednov ukinjena, uradno stran razveljev-Ijenja pa je izvršila liga narodov tudi že pred tedni z izjavami posameznih UržavnikoV, da so .sankcije postale z zmago Italije v Etiopiji nič drugega kakor težka zadrega za'dežele, ki jih izvajajo.
Ta pfldec na kolena pred Mussolinijem je zanj triumf, vreden še več, kakor pa okupacija Etiopije. ___________________________
I/.mcd držav, ki so se ligine bojkot ne akcije najbolj strogo držale, je Jugoslavija proporčno največ na izgubi. Italiji je prodajala več lesa in raznih drugih sirovin kot katerikoli drugi deželi na svetu. Sploh je bil n jen izvoz v Italijo edini, ki je bil vredHi označbe
"izvoz". Zdaj* pa tak konec! Italija, ki preži po velikem delu Jugoslavije, je prišla iz vojne z Etiopijo (navidezno vsaj) veliko ojačana, Jugoslavija pa ima razočarane delavce, ki so mesece in mesece tarnali — prej smo imeli delo, ko pa ste zaprli meje Italiji, smo bili ob delo in kruh. A tudi na davkih se pozna.
Sankcije proti Italiji so bile prvi veliki poskus te vrste na svet u. Zagovorniki lige pravijo, (la bi bil "čudež", če se bi posrečile v takih učinkih kot so optimisti pričakovali, (''e niso dosegle nič drugega, so po našem mnenju svet vsaj naučile, da je treba v borbi proti provo-katorskim režimom podvzeti vse kaj bolj drastičnega kot pa polovične boj kotne akcije.
To je izpričala tudi letošnja konvencija republikanske stranke. V bistvu ponuja ena-
ka? Ta .je po konvenciji prošli teden ostala prav tako nazad-lke diobtine kakor demokrati, njaška in naklonjena kapita- Delavcem zagotavlja zas U-lizmu kakor zmerom. V južnih žek, relif, penzije in druge do-državah je bigotska in brutal- bave za zavarovanje njih >ve no tiranska. Na vzhodu, naj "socialne sigurnosti", centralnem zapadu in kjerkoli lz vsega tega je razvidno, ima oblast, so njene politično j da ameriško ljudstvo se n.ma mašine udinjane delodajalcem, dovolj izkušenj. I nijski vodi-katerim pomagajo rušiti stav- telji pravijo, da bodo morda ke in provocirati delavce ne- skušali zgraditi svojo stranko glede na posledice.	po letošnjih volitvah Morda,
Roosevelt in Barkle.v lahko ampak če ne oni. jo bo moralo govorita še tako radikalno. De- prej ali slej zgraditi razočara-mokratska platforma naj še to- no ljudstvo samo od sebe.
V TEJ ŠTEVILKI
Problemi delavskega gibanj« med našim narodom pred delegati XI. zbora JSZ. Čitajte o njih članek na 1. strani.
Koliko ai delavstvo lahko koriati s politično akcijo, pove članek na vrhu te kolone.
Dnevni red in spored XI. rednega zbora ter seznam njegovih članov je v tej številki.
Imena detroitskih igralcev in pevcev, ki nastopijo v soboto 4. julija v Chicagu, so navedena v oglasu na četrti strani.
Dalje je v tej številki poročilo o komunistični konvenciji, o značaju volilne kampanje demokratske stranke in razni drugi spisi.
Na angleški strani je priobčen med drugimi spisi odgovor tajnika soc. stranke na pismo eksekutive JSZ.
Ko to številko, ki je izšla na 8. straneh, preberete, dajte jo komu izmed svojih prijateljev, da jo čita tudi on, ob enem pa mu priporočite, da naj poslane naročnik Proletarca.
k

i. t
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ildaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zcdinjcnih državah za celo leto $3.00; za no) loC »«..»; ta
četrt leta $100.	-
Inozemstvo: ta celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
ZMAGE STAVKARJEV V FRANCIJI OSUPNILE SVET
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v nu&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčiiev v številki tekočega tedna. '
proletarec
Published every Wedneaday by the Vugos.av Workm«n'a Publiahing Co., Inc.
Estsft>!ishcd 1906.
Editor................................Frank Zaitz.
Business Manager.................Charles Pogorelec.
Aaoistant Business Manager.,...........John RaU Jr.
subscr1ption RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Coun'.ries, One Vear $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Tefephona: ROCKWELL 2M4.
Bodočnost ameriške socialistične stranke
V močnih nalivih se velikokrat dogodi, da si hudourniki iztrgajo povsem nove struge, a šele potem, ko store kolikor mogoče škode v prejšnjih. Po zjasnjenju se polagoma oboje posu-še, ali pa se spremene v pohlevne potočke do naslednjih ploh in deževja. >
Ta prispodoba velja v veliki meri i za delavsko gibanje.
Tudi ameriška socialistična stranka se temu pravilu ni mogla, niti se mu ni skušala umakniti. Zato so jo valovi sedanje krize mikastili kakor še malokdaj. Komunistična stranka »i je svojo strugo pravočasno obzidala, zato jo valovi sedanje krize niso zadeli niti z daleč toliko kakor našo. Se celo unije, ki so v tej deželi skoro vse bolj materialistične kot kjerkoli, so občutile udarce sedanjega časa. Kajti politični in gospodarski polomi po svetu v splošnem in v posameznih deželah so morali vplivati na vse, kot vpliva narasli hudournik na obrežne kraje.
Radikalno delavsko gibanje nikdar ne miruje. V krizah živo vzplamti, posebno ako ni močno, ampajk le idealistično. Ekstremisti hočejo po bližnjici. Drugi svtre/ da se po nji do ciljev nikoli ne pride, in če se po njih koncem konca le kaj doseže, je to na stroške trpljenja ene generacije tistih množic.
katerim hočemo koristiti.
Hudourniški pojav je storil ameriški socialistični stranki veliko kvara. Nihče ni z njo zdaj docela zadovoljen. Veliko njenih članov jo motri le s kritičnimi očmi. Vendar pa je glavno nevihto prestala. Marsikaj bi moralo biti bolje, ampak' struga je ponekod nova in vzelo bo časa, da sc jo obzida. Tisoče njenih članov ima v njo popolno zaupanje. Dejstvo je, da je v Zed. državah kljub razkolu socialistična stranka ostala vodilna sila v propagandi za socializem. Ce jo socialno-demokratska federacija — ustanovljena letos — kdaj v tej nalogi nadomesti, je danes nemogoče prerokovati. Odvisno je, kam se bodo obrnile unije. Danes še niso ne z eno ne z drugo socialistično strujo. Pride čas, ko se bodo morale odločiti in tedaj se socialistično gibanje v tej deželi prične s pravim zamahom. Organizirani socialisti tega seveda ne moremo čakati, ampak delati neumorno kot zmerom, čimjačji pokret si zgradimo, toliko prej se bo ameriško delavstvo odločilo — za socializem!
f
"Zdaj se lahko izpovem" - ali - "Jaz sem bil delavec v sovjetski Uniji"
Andrew Sniith je bil ne samo eden izmed najbolj navdušenih komunistov, ampak tudi ustanovni član komunistične stranke. Po rodu je Madžar in po poklicu mehanik. Bil je zaverovan v USSR toliko, da je zapustil vso svojo v Amtoki pridobljeno imovino ameriški komunistični stranki in se odlo-I čil delati edino za prospeh proletarske revolucije v zvezi »o. vjetskih dežel. Ko je prišel v Leningrad, je bil častno sprejet. Takoj od počet k a so mu dali odtfovormMnžiLUii^v e. TJq-[hit je stan o v a nje t u dot) mlT h iša h, dočim so morali njegovi ru-
Fraoco.ku delavstvo ja isvojavalo v poslednjih tednik tako dalekoscin« cmage — bodisi na industrialnem ali političnem bojišču, da bodo odločujoče vplivale na v«a »valovni rasvoj, rasen ako »a francoskim kapitalistom poareči vrači sedanj« vlado in jo nadomestiti s fanatično. Na tej sliki so delavci avtne tovarna v mestu Boulogna (Francija), ki t<* sastavkali na "stari" način, to ja, da »o aapustili tovarno. V večini drugih obratov
Iz zapisnika redne seje odborov JSZ dne S. junija 1936
Seje odborov JSZ dne 5. ju
O strankini konvenciji, ka-tere se je udeležil v imenu JSZ* s. Chas. Pogorelec poroča, da na nji vprašanje federacij ni prišlo definitivno v razpravo,
ki komunistični tovariši živeti večinoma v barakah in delati za znatno nižjo plačo.-Njegovi družini so nudile sovjetske oblasti ' vse mogoče udobje. Ampak bivši ameriški komunistični vo^ja, i inženir Andrevv Smith, po rodu Madžar, je postal po nekaj le-[tih toliko nezadovoljen s komunizmom v Rusiji, da si je izpo-j s k) val potni list za poviatek v Zed. države.
Tu sta z ženo napisala knjigo "1 Was a Soviet VVorker", ki je bila vsekrižem oglašana. Neki reklamni letak trdi, daje dosegla par sto tisoč izvodov, cirkulacije, kar po našem mnenju ni verjetno. Vrh tega ta knjiga ni poceni, kajti kdor jo je hotel, je moral plačati zanjo
Andrew Smith je nov dokaz, čemu so oblasti v sovjetski Uniji sklenile, da naj komunisti v drugih deželah ostanejo v drugih deželah. Neglede, kako so nekateri idealistični — Andrevv Smith je bil eden izmed njih — skoro vsi so ob prihodu v Rusijo pričakovali pogrnjeno mizo in skoz in skoz vzorno deželo.
Preobrati imajo svoja pbta. Ni v*e odvisno od ljudi, ki jih izvrše, ali poskušajo izvršiti, ampak največ od slučajnih raz-drugi, ker je socialistični vodja premier LeQn Blum i*-j mer i*i okolščin ter od nujnega zgodovinskega razvoja. Fašizem javil, da njegova vlada ne bo rabila sile proti delavcem v Nemčiji in Italiji ni delo Hitlerja in Mussolinija, ampak posledica okolščin, ki so ga omogočile.
Razočarani bivši komunist Andrevv Smith ni razumel raz-vojnih zakonov, pa si je sovjetsko Unijo in razmere v nji povsem napačno predstavljal, čudil se je, čemu je tam več poli-
---------^—l , — ■	| cijskega nadzorstva, kakor v kapitalističnih Zed. državah, in
dela, v zvezi z zborom JSZ, celo več nezaupnoati ter več bojazni pred svobodno kritiko, prepusti klubu št. 1.	kakor v fevdalni Madžarski, ki je njegova rojstna dežela. Am-
pa so stavkarji ostali v delavnicah. Zmagali so prvi in
v nobenem slučaju. Druibam ni kazalo drugega kakor
•prejeti aakteve stavkarjev, posebno še, ker nisp bile v ničemer, pretirane (Cit*jte členek o boju in taktiki francoskega proletariata, ki je priobčen na prvi strani v tej itevilki.)
trwc	___. i niti ni bilo o njemu predložen
nija 1936 so se udeležili: odi .... , 4 • £ * • t t,
mkak konkretni načrt. kak<>
eksekutive. Frank Alesh, M. Chavich, Filip Godina, F. A.
Vider, Joško Oven in Frank	J bodo'e:
Zaitz. Od nadzornega odseka ^»Jf konvencija izročila ekse-
JSZ, Anton Garden in Frank kutivi. d« naj ga študira in na-
Udovich. Od nadzornega od- j 0 kar bu	** "»J"
bora slovenske sekcije, John -J?4'
Hujan in Angela Zaitz. Od prosvetnega odseka Peter Hernik.
Chas. Pogorelec nato ugotovi, da konvencija nanj ni na-
renciji soc. stranke pak Madžarska je še vedno na isti stopnji, dočim se USSR poli Anton Garden, ki mika navzgor. Mi lahko — in celo upravičeno smatramo, da bi izjavlja, da je bila ena naj-' bil proces preobrata iz carizma v novo uredbo lahko vse bolj boljših, kar smo jih imeli v po-! človečanski — brez. tolikšne množine takozvanih justičnih
O konv pofoča t ud
naj federacije poslujejo in d-e-rpesimist, kajti nanj je napravila zelo ugoden vtis.
Glede narodnostnih federa-
Ivan Molek i„ John Rak. Taj- Pr,av'U vtwa kakor s, Ka le senik JSZ Cha.s. Pogorelec. Za 1 ,el- ker ,bl!? ,»revec e»tral-predsednika izvoljen Godina. »ost. m frakcijske napetosti, m Tajnik med dniffim poroti, v /ve/i s tem ... bilo opazit, tu-koliko klubov je do tc. seje že «'! v<,,lk!> nessupnort«. V prasa-prijavilo delegate, in koliko "Je «P«ra nu-d militanti in rta; društev Prosvetne matice. 7.a
Vprašanje obrambe
V	socialističnih krogih je vprašanje obrambe iif oboroževanja še vedno nerešen problem. Ponekod so odločno proti vsakim potroškom za armado in mornarico; kjer pa so socialistične stranke močne in morajo nositi odgovornost, tam stvar ni
tako enostavna.
Vzemimo za primer Švico — majhna dežela z malim številom prebivalstva. Pretita ji Hitler z ene in Mussolini z druge strani. Švicarji so zaljubljeni v svojo neodvisnost, toda oboroževanja zanjo niso v militarističnem smislu nikdar poznali. V predvojni dobi so se vse evropske velesile zavezale spoštovati nevtralnost Švice in nedotakljivost njenih mej.
V	povojni dobi pa je i Švica spoznala, da so pogodbe med deželami v današnjem času celo veliko manj upoštevane, kakor pa v letih svetovne vojne. Zaradi tega je Švica sklenila zgraditi proti eventualnim sovražnikom njene svobode svojo obrambno silo.
Vse stranke so se morale — hočeš nočeš — izraziti za ali proti predlogu vlade. Socialistična ni bila izjema. Ena struja v nji je argumentirala, da je vsakdo, k; bi sprejel Hitlerjeve ali pa Musaolinijeve čete križem rok, izdajale delavskega razreda in strahopetec. Druga je prav tako trdovratno trdila, da delavstvo nič ne pridobi, ako pomaga eni buržvazni struji v boju proti drugi.
Kako resne so bile te razlike v mišljenju švicarskega socialističnega delavstva, dokazuje dejstvo, da je na socialistični konvenciji glasovalo 263 zastopnikov proti oboroževanju za obrambo Švice in 255 delegatov za narodno obrambo. Večina proti troškom za zgraditev armade in utrdb je znašala torej le borih osem glasov, kar pomeni, da vprašanje s tem ni bilo rešeno.
referanta o našem delu v cle-velandski -naselbini je bil določen Joseph Jauch. On je odklonih Nato je sklenjeno, da se vpraši Jos. Durna,* da izvrši isto nalogo. Leo. Poljšak, ki je bil prvotno delegiran, je ta mandat odklonil.
-Dalje tajnik omenja, da ker
ro gardo je konvencija rešila kolikor se take spore sploh
krivično. Stari sodrugi v Nevv Yorku so si ustanovili Socialdemokratsko federacijo. Kaj
vojni dobi. Z nje ni odšel kot i umorov in terorja, ter brez tolikšnega trpljenja dveh generacij.
:	A take sodbe sklepamo največ od daleč. Tam pa so se razmere
sukale po okolščinah — Andrevv Smirh jih je videl in se vrnil razočaran v kapitalistične Zed. države. Ludvvig Lore je pisal v cij in njih bodočnosti so govo-! nevv.vorškem dnevniku Post, da je Smithova knjiga ena izmed rili k poročilu Chas. Pogorelca j interesantnejiih del, kar jih je bilo napisanih poslednje čase od in Anton Gardna skoro vsi nasprotnikov sedanjega režima sovjetske Unije. "On je človek, navzoči.	_	ki ima za seboj mnogo let dela v radikalnem gibanju; bilje
Aleš pravi, da imamo tri po-1 ustanovni član komunistične stranke in aktiven med delavci ta: da ostanemo v stranki, ali madžarske narodnosti," pojasnuje Lore, in nadaljuje: "Predno da gremo s staro gardo, ali pa! je Smith zapustil to deželo, da si najde stalno mesto v USSR, ostanemo samostojni, fcmatra,) je prispeval ves svoj življenski prihranek, ki je znašal mnogo da je bil izid konvencite boijši tisočakov, ameriški sekciji kominterne. Ker je izučen poklicni nego va je pričakoval. Nato delavec, je bil v Rusiji deležen večjih ugodnosti kakor povpre-Aleš predlaga, da se nominira cen delavec in imel je priliko, da je prepotoval mnogo krajev odbor treh, ki naj spišejo me- USSR. Njegovi vtisi o nji so polni neutešene mizerije, poparje-morandum ter jra pošljejo z o- nosti in birokracije." Tudi Ludvvig Lore je eden bivših komu-
more rešiti, bodisi pravično alr zii^m na probleme federacij o isto v in pred leti je bil član glavnega odbora ameriške komu-
glavnemu uradu stranke.	nistične stranke.
Molek izvaja, da'pri stranki Mnogo simpatičnejše in z večjim razumevanjem pa pišejo dobro vedo, koliko j?nio storili 0 USSR ljudje, ki niso bili nikoli komunisti.
bo sledilo iz tega razkola, pra- v nad 30 letih za pokret. Ker
se zaveda vrednosti tega dela,j, vsemi proti enemu glasu> mu ni vseeno, kaj se zgodi z s,ede 1)0ro^ila 0 deiu pro-
IO'f	i	1	r
'svetnega odseka. Tajnik Pogo-
poslopje SNPJ do 4. julija ne I Jeto mi znanje, nakar je speti Oven meni, da naše ustano- relec pravi, da so knjige za
~ * matico naročene, bilo sklenjeno na
vi tajnik, mu je nemogoče pre-; rokovati.
Por »čilo tajnika je bilo spre-"
Za nacionalno osvoboditev Hrvatske
Hrvatski komunisti^ ki so imeli pred tedni v Clevelandu svojo prvo konvencijo, poudarjajo v svojem programu "nacionalno osvoboditev Hrvatov" (iz ropstva srbske buržvazije) za svojo temeljno in najvažnejšo fočko.
Čudna so pota komunističnih manevrov! Ali pa hrvatski komunisti morda sploh niso več komunisti, ampak le konkurenti v tekmi med nacionalističnimi strujami za prvenstvo v šovinizmu? !
Dirka Italije z Anglijo
Angleški poslanik v Addis Ahabi je bil prvi, ki je zapustil Ktiopijo. Italija je sporočila vsem. da je etiopsko cesarstvo zdaj italijanska posest in zato svetuje, da se naj poslaniki čimprej izselijo iz etiopskega glavnega mesta.
Ni je dežele na svetu, ki bi v poslednjih par letih padla v* tekmi z Mussolinijevim imperializmom toliko, kakor Anglija.
Temeljna naloga vsake kapitalistične vjade je protektirati
svetost profita.
bo še preurejeno, moramo is- l1^1 v razpravo XI. redni i ve niso v nevarnosti. Enakega Prosvetno i kati ?a zborovanje naše dele- /bor An^e,a ZaitK le P0" mnenja je Anton Garden. kakor je b gacije drugo dvorano.'	ročala o raznem podrobnem John Rak govori o takozvani | prejšnji seji.
gacije drugo
Sklenjeno, da najamemo dvorano Sokol Havliček.' Računali nam bodo po $20 na dan. Klubu seveda za točilnico in kuhinjo še posebej. Cena za prostore v tej dvorani ni pretirana.
O stanju Zveze pravi, da v nji ni sprememb, razen da je prenehal klub št. 50 v Virdnu, III., ki je bil že dolgo pasiven. Klubov tajnik Ileršič je poročal, da se je naveličal pobirati niklje za izjemne znamke po
žmo jo govoril Anton Garden. Nato je bilo na predlog J. Ovna sklenjeno, da se aranžira-
delu, in o priporočilih za aran- zvestobi, če se smatra za zve- sledi razprava o pripravah
stobo !e pokorno izvrševanje u-jza XI redni zbor JSZ katere
kazov, tedaj to ni demokracija. L0 udeležili Angela Zaitz, Nato Aleš znova utemeljuje J()-ko {)yen john Hujan, Ch. nje sporeda in vsega drugega svoj predlog, ki je bil sprejet pogorciec jn drugi.
Filip Godina in Frank "Žaitz poročata o njunih vtisih s shodov v Penni.
NAŠEUSTANOVEOBVAROVANE VZLIC VSAKOJAKIM OVIRAM
(Nadaljevanje s 1. strani.)
. ._ ,	. t_x • i mnogih naselbinah si mladi slovenski politiki iščejo pota do
hišah, na seje pa ni nihče pn-||ahkih s|uib , 2avajanjem naih voIiIccv v korist kapitalistih
nih strank in njih koruptnih političnih mašin.v posameznih eksekutive soc. stranke se bo
hajal.
Klub št. 235 JSZ v Sheboy-|......T'"
.. .. ..	, ,. mestin.
ganu priredi piknik v nedeljo
2. avgusta. Vprašajo, naj pride
tja za govornika Maynard
Krueger. Tajnik omenja, da
Seja eksekutive socialistične stranke bo 10. julija v New Yorku
Ena najvažnejših sej nove
PROBLEM SPORA V SOC. STRANKI
Vrhu tega ima za nas pokret tudi notranji spor v socialistični stranki kvarne posledice. Baš ta točka zborovega sporeda
pričela 10. julija v Nevv Yorku. Na nji bodo člani razpravljali o kampanji, o notranjem boju, ki še vedno traja, o federaci-
P|P	-	.	.	i ah, o pismu .IS/, in drugih
klubu odgovori čim dobi sporo- *«hteva se posebno treznega premisleka vseh članov zbora. Lejvažnih zadevah.
čilo od Kruegerja, ako se po- j 8C bodo vsi zavedali težke odgovornosti in o problemu	_:_
vabilu more odzvati.	stvarno razpravljali, bodo sklepi v tem oziru koristni za JSZ
u	— in socialistično stranko. XI. redni zbor JSZ bi zgrešil svoj pravi
m ■ • •	j •	• namen, če bi svojo pozornost obrnil le na to točko in zasenčil
Nabiranje podpisov m § tem druge k. fto 2a naie gibanje prav tako vaine
kampanjskega Sklada	Ako se po treh dneh razprav in sklepanja člani zbora raz-
Ako hočemo, da pridejo I 'c'ei0 v ver>» da so delali konstruktivno, bo prišlo v naše vrste socialistični kandidati, med novo navdušenje in s tem potrebna volja za agresivno delo, ka-
njimi Norman Thomas, v lili-'lerc marsikje manjka.
noisu na glasovnico, je treba	Baš radi monotonosti, ki se je naselila v aktivnosti napred-
zbrati na nominacijske peticije njakov v mnogih naselbinah, je pričel marsikdo smatrati naše I sredstva. Boy Scouts, verske in najmanj 25,000 podpisov. V delo za nevažno. ali pa le postranskega pomena, dasi j« naj- druge mladinske organizacije Chicagu jih moramo nabrati važnejše, kajti socialistični pokret je graditelj potov v novo P°d kontrolo posedujočjh slo-18,000 tisoč, kakor je odredil uredbo, graditelj nove civilizacije, graditelj proletarske kul- Jev imajo aktivno in gmotno
"Prijatelji delavskih otrok"
Socialisti imamo otroško organizacijo Red Falcon, ki ima ponekod že močne postojanke. V oviro pa so ji nezadostna
Vabilna pisma Čikaža-nom in rojakom v sosednih naselbinah
Našim rojakom v Chicagu, VVaukeganu, Milvvaukeeju, W. Allisu, Sheboyganu, Jolietu, La Sallu in okolici, No. Chicagu in nekaterim drugim smo poslali pisma, v.katerih jih vabimo na predstavo muzikalne drame "Kamnolom" v dvorani Sokol Havliček, 2619 S. Lawn-dale Ave. Vabimo na to veliko prireditev tudi tiste, od katerih nismo imeli naslovov, da jih bi pismeno povabili. Predstava se prične točno ob 8., potem pa bo plesna in prosta zabava. Igral bo John Kočevarjev orkester, na predstavi pa bo spremljal pevce in pevke v igri orkester iz Detroita pod vodstvom John Berlisga. Več podatkov in imena igralcev-pevcev so v oglasu v tej številki na 4. strani.
Ako vstopnic po pred prodajni ceni še nimate, me pokličite na urad Proletarca.
John Rak, tajnik kluba št. 1 t JSZ.
odbor illinoiske soc. stranke, kar je sicer več, kot jih potrebujemo, toda je potrebno, da jih imamo več, ker imajo državni volilni uradniki pravih) in dolžnost zjivreči vse nepra- doslej. Tudi socialistična agitacija med ženstvom zahteva po
vilne podpise, in takih podpisov je vselej precejšen odstotek. franka pričakuje od vsakega člana in članice v tej državi, da dobi povprečno naj- šistične in kapitalistične reakcije ter velikim ekonomskim po manj 25 podpisov, v kampanj- tresom, in da ne bo dolgo, ko bo tudi med ameriškim delav ski skiad pa je v Illinoisu do- »tvorn nastalo močno socialistično usmerjeno gibanje. Prepri
lure in borec proti socialnim krivicam.	'	podporo bogatašev, cerkva. A-
DELO MED MLADINO	Zolfll ^^	k°"
Z vso resnostjo moramo raziskavati, kje in kako lahko do- Tudi Red Falcon ae mora o-
sežemo za naš pokret med mladino večje uspehe, kakor smo jih sloniti za podporo na odrašče-
J ~	L	nr- Vsled tega Clarence Senior
naselbinah večje pozornosti kot pa smo ji jo dali v prošlosti. j v posebnem pismu priporoča
Na eafcajstem rednem zboru JSZ se zberimo s ponosno za-: ustanovitev posebnih soc dru-
vestjo, da smo del svetovnega socialističnega delavskega giba- štev y imenom "Friends of
nja, katero postaja jačje in si pridobi\a zmag vzlic navalu fa- VVorkers' Childrerv" (Prijatelji
ločena vsota $5,850. Kvota klu< ba št. 1 je $200.
delavskih otrok), katerih naloga naj bo pomagati moralno in gmotno Rdečemu sokolu, čani smo, da bo zborovalce spremljal ta duh in dal našemu po- To bo obenem tudi agitacija za kretu nov, osvežujoč zamah.	I socialistično Stranko.
Diskuzijfe in zabava Social Study kluba v petek 3. julija
Chicago. — Prva prireditev
v času našega 11. rednega zbora bo v petek večer 3. julija v Slovenskem delavskem centru. Aranžira jo Social Study Clu*>-Najprvo bo diskuzija o problemih mladine, ki se je razni člani mladinskih odsekov, potem pa prosta in ple«j» zabava. Vsi člani JSZ so vabljeni na udeležbo. Vstop J® prost.
Stavke niso slaba metoda
V zr.dnjem valu stavk v Evropi so kompanije mar»iw prezrle svoj ponos in se p<** v pogajanja z upornimi <iei» ci. VeČina stavk ie bilo izra nanih v korist delavcev
Ji
A. SERAFIMOVIČ:
ZELEZNA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevel is ruacinc z* "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
"Delavski" prijatelji v Zed. dr žavah in delavska vlada v Franciji St«»iU je mnogo na kultur-
4-Nadaijevanje.)
~~ r - T---------■
11 ' ' ' '
Ženske, ki so se v temi videle kakor bele »oh?, so druga za drugo dejale: ► ««paj jfa vendar sem! Angelsko dušico moramo pokopati. Gospod ga bo vzel k sebi!" Kmetje stojijo okrog njih in molčijo. Ženske pa pravijo:
Prsi so ji tako polne, da se ji bodo razpo-
I *ile!M
flruga za drugo steguje hrapave roke ter tip« togo napete prsi mlade matere. Njena »zkuštrana glava z očmi, ki se bleščijo v timi kakor oči mačke, se sklanja k belim prsim. Njeni prsti primejo po stari navadi za bradavico ter jo nežno pomolijo v drobna, raiprta. mrzla usteca. "Kakor okamenela je . . ." "Otrok že smrdi. Saj ni več mogoče stati v njeni bližini!" Kmetje pa se kar ujezijo: "čemu to brbljanje? Vzeli ji ga bomo ter pokopali
"Seveda, saj to je nalezljivo! Vzeti ji ga porsmo ter pokopati!"
Dvoje krepkih kmečkih rok prime otroka ter ga akuša iztrgati materi iz rok. Pretresu-j«t, živalski knik preseka temo ter se razlije čez vso pokrajino nad ognje, ki so razvrščeni Mlik ognjeni verigi ob cesti, se razlije nad »vidno morje, nad samotne gorske globeli. Če je tam kakšen človek aki kakšna žival, ju je moral tak krik pretresti! Na vozu se bije aiter boj. Voz močno škripa.
"S*} ma ja ugriznila!"	. - --
"Ta čarovnica! Vse zobe mi je zasadila vroko!"	'	J
Kmetje drug za drugim izginejo. Pri njej artanejo samo ženske, ki glasno tarnajo. Ne«-katere odidejo, pa pridejo druge, ki ji po vnti tipajo togo napete prsi. "Saj bo umrla! Mleko se ji je zagrizlo." Mlada mati sedi na svojem vozu in se ne-punthoma obrača na vse strani. Zivalski-po-fled plameneče preži na okolico. Vsak trenutek je pripravljena na divjo obrambo. Zdaj pa zdaj porine svoje prsi v mrzla uste-tka mrlička. >- < Plameni trepetajo in izginevajo v daljavo. "8rčece, daj ga vendar sem! Saj vidiš, da * je artev. Pokopali ga bomo, ti se boš izjo-kala. pa bo dobro. Zakaj ne jočeš?"
Dekle, ki ji je tako govorila, je nežno pritiskala razkuštrano glavo mlade vešče z očmi, ki so se bleščale kakor oči volkulje, na svoje prsi. Mlada mati jo je obzirno odrinila ter ji hripavo rekla:
"Tiho, Anka, tiho! Ali ne vidiš, da spi? Prebudila ga boš! Vso noč bo spal, ob sončnem izhodu pa se bo prebudil ter čakal na Štefana. Kakor hitr3 bo prišel očka, se bo začel napenjati in cepetati z nožicami... Saj vem... Tako srčkan ... tako pameten otrok1.."
Nato se je ljubeče, zamolklo, tiho nasmehnila: "Pst!"
"Anka, Anka!" se je zaslišal klic, ki je prihajal od ognja. "Pridi vendar! Jesti mo-famo. Stari noče jesti. Zdaj pa niti ti ne pride*! Takšna koza! Kaša se je že prismodila!"
Ženske še vedno prihajajo, tipajo prsi »lade matere in tarnajoč odhajajo. Nekatere ostanejo kar tam, si podpirajo brado z rokama in bolščijo v žalostno mater. Kmetje vlečfjo iz svojih pip. Ko močno potegnejo, se ■jihovi bradati obrazi za dva, tri trenutke v rdečem siju ožarijo.
"Štefana moramo poklicati, saj ji bo otrok * rokah segnil!" >•• Mčrvi ga bodo začeli razjedati.. "Smo že poslali penj." "Hromi Mikita je tekel ponj."
XII.
Taborni ognji so prav nekaj svojstvenega. Tudi pogovori tako čudno zvenijo, prav tako •meh in brbljanje žensk ter težko preklinja-' nje in žvenketanje steklenic. Nenadno se tu Pa tam oglasijo mandoline, kitare in balalaj-ke.. . Zazdi se ti, da zazveni kar popoln orkester! Pravo nasprotje ognjene verige in teme. črne gore stoje nepremično, tudi morje jf nepremično mirno, da ne bi s svojo orjaško sik) tlačilo utrujenih ljudi...
Kakšni ljudje pa so ti kmetje in vojaki! Veliki so, širokopleči, s samozavestnimi gibi! Tudi mornarji so tu. Močne, bronaste postave vširokih hlačah in belih mornarskih jopicah 8 loroko odprtimi ovratniki se v rdečkastem krogn tabornih ognjev pomikajo, trakovi s *ePic jim plapolajo okrog tilnika. Kadarkoli «toejo ali se premaknejo, pošteno zakolnejo!
ženske, ožarjene z lesketajočim«se ognjenim svitom, tvorijo pisane, kričeče skupine. Smejanje, cvrčanje. ljubimkanjev... Ženske Jepijo ob ognjih v pisanih, privzdignjenih •rilih in hreAčeče prepevajo. Na belih, po |'eh pogrnjenih prtih, stojijo pločevinaste •katlice s kaviarjem in sardinami, v dimu dušenimi slaniki, vinske steklenice, pogače, J[»dčic«, med ... Ta del taboriiča sega glo-°oko v temo. Vsepovsod se razlega trušč, s*^nketanje, krohotanje, preklinjanje, kli-M|je. semtertja pa pretrgajo ta trušč vesele kočne melodije mandolin in balalajk.
Vč asi h sr^stl o v i to zažene ~v~ie mo z b o r z mešanih, pijanih glasov tt*V nepričakovano utihne, kakor da bi hotel reči: Ali ste slišali? Mi znamo vse! Potem pa zopet staro vreščanje, trušč, preklinjanje — bolj za salo nego zares!
"Sodrugi!"
"Tukaj..."
"Daj sem konec vrvi. . ."
"Naj te vzame hudič, tebe iu tvojega očeta ter tvojega deda tja do sedmega kolena!"
"Ti. .. raztrgal si mi zapestnico! Daj mi vendar mir! Za pest ..."
Glas ji je onemel.
"Sodrugi, kaj iščimo pravzaprav tukaj? Ali so se zopet povrnili stari častniški časi? Sodrugi, to je izkoriščanje delovnega ljudstva. Sovražniki in izkoričevalci ..
"Pobijte jih vendar, če je res, kar pravite!"
V	čudovito lepem sozvočju se je oglasila pesem:
Narodi, čujte signale, poslednjega boja pohod!"
XIII.
V	ognjenem svitu nepremično sedi neki moški. Z rokama si objema koleno. Za njegovim hrbtom se pozibava rdečkasto ožarje-na konjska glava. Mehke ustnice naglo pobirajo po tleh raztreseno seno. Veliko, Črno konjsko oko pametno in pazljivo gleda okrog sebe in se vijoličasto blešči.
Možakar nekam zamišljeno sedi, si objema, kolena, gleda v švigajoči ogtinj. in, .pripoveduje:
"Da, tako je bilo! Tisoč pet sto mornarjev so polovili ter jih nagnali vse skupaj na kup. To so vam bili tepci! Menili so: Mi smo na vodi; kdo še bo drznil dotakniti nas? Pa so jih le polovili ter prignali tja kakor čredo ovac. Zvrstili so jih in jim zaukazali: Koplji-te! Okrog in oltrop so stale strojnice, dva topa, Kozaki s puškami. Kopali so. Mladi so . bili, sami korenjaki. Okrog in okrog je stalo mnogo ljudi, mnogo žensk, ki so bridko jokale. Častniki so hodili sem ter tja; vsak je držal v roki samokres, če je kdo prepočasi kopal, je dobil krogljo v trebuh, da se je dlje časa mučil. Fantje, ki so dobili krolje v trebuh, so se valjali v svoji krvi, so jokali in stokali .. . Ljudstvo je ihtelo, častniki pa so tulili: Mir, pasjeverci!"
Vsi poslušajo pripovedovanje, popisavanje dogodka, kakršnega so tu in tam že s svojimi lastnimi očmi videli.
Rdeče ožarjeni brez čepic na glavi stoje v krogu okoli njega, naslonjeni na bajonete; razkuštrane, pazljive, s pestmi podprte glave se čudno odražajo v rdečkastem siju. Starci stoje tu s povešenimi glavami. Tudi ženske stojijo in molčijo. Semtertja zamre ogenj. Tedaj se vidi samo skrivnostni možakar* ki čepi ob ognju in si objema kolena. Konjska glava za njegovim hrbtom se za trenutek, dva skloni, pa dvigne, premišljeno prežvekujoč šop sena . .. Pametno konjsko oko se tako čudno blešči. Zazdi se ti, da ni razen tega enega človeka nikogar ob ognju. Kakor da živi poleg njega edinole tema in neizmerna noč! On vidi pred svojimi očmi nekaj, kar nihče drugi ne vidi: Pred* njegovimi očmi se širi stepa, vetrenjače. črni vranec, ki divje leti čez stepo, pridirja do velike množice, vrže raz sebe čez glavo strašno razmesarjeno telo . . . Telo se zvrne na tla nalik vreči moke. Za prvim jezdecem pridirja še drugi, ki naglo skoči s konja ter položi svoje uho na prsi razmesarjenega in zastoka: "Moj sinko,"moj dečko!"
Nekdo vrže za dobro pest grčave suhljadi na žareče se oglje. Suhljad vzplamti, razširi svetlobni krog in porine temo narazen; zopet se vidijo možje, ki slonijo na bajonetih, molčeči starčki, ženske.
"Neko deklico so mučili ... Ne, ni mogoče povedati... Kozaki, vsa stotnija, drug za drugim so jo posilili .. . Tako se je zgodilo, da je pod njim umrla ... V naši bolnišnici je službovala neka sestra. Lase je imela ostrižene na kratko; bila je podobna dečku. Vedno je tekala bosonoga naokrog. Bila je res pridna deklica. Ranjencev ni hotela zapustiti. Nikogar drugega ni bilo, ki bi jim bil stregel. nikogar, ki bi jim nosil vodo. Vsi so imeli tifus. Potem pa so vse pobili... Kakšnih dvajset tisoč bolnikov. Iz drugega nadstropja so jih kar zmetali na pločnike, častniki in Kozaki so z golimi sabljami v rokah divjali po mestu ter so pobili vse do poslednjega. Vse mesto se je kopalo v krvi .. ."
Možakar, ki čepi ob ognju, ne vidi ne ču-dežnolepe zvezdnate noči ne orjaškega gorovja, samo ranjence vidi, samo njihov glas slišj: "Sodrugi, bratje... saj nimam tifusa, samo ranjen sem!" Neizbrisno, neuozabno stoje postave pohabljencev pred l^CKovimi' očmi.
(Dalje prihodnjič.)
"Ta dežela z vsemi svojimi institucijami vred pripada ljudstvu, ki je v njej naseljeno. Kadarkoli se to ljudstvo naveliča obstoječe oblike vlade, ima ustavno pravico, da jo pre-drugači, in revolucionarno pravico, da jo ovrže." —- Abraham Lincoln.
nem polju in razpečala med .-tanstvo brezplačno že na tiso-
;če knjig.
- Na zboru, ki je pred nami, nas bo družila zavest, da je treba s tem delom nadaljevati. Navzočih bo nekaj članov, ki ho bili med ustanovitelji naših organizacij, in novi člani, ki nadaljujejo delo pionirjev. Njihovi uspehi v prošlosti so nam v vzpodbudo in najboljša iola za bodočnost.
V soboto 4. julija ob 8. zvečer pa bomo imeli v dvorani i Sokol H^avliček slavnostno prireditev, na kateri nam bodo Detroitcani vprizorili muzikal-11 no dramo "Kamnolom". Obljubljaj«), da bo to nekaj najlepšega, kar smo še kdaj videli I na našem odru. Zato pridite vsi, da skupno z delegati prisostvujejo priredbi, ki nam bo ostala v spominu.
Kristina Turpin.
V članku na prvi strani in pod sliko na 2. strani j« pojasnjeno, kaj in koliko je pridobilo francosko delavstvo • tvojo politično silo. Tudi Rooseveltova administracija •• baba s prijateljstvom do delavstva. Ampak glejmo v dnevnike, in kaj čitamo? Tole: Stavkarji aretirani; unijski organizatoi ji izgnani; milica poslana na lice mesta; atavkar ubit; piketi pretepeni do nezavesti; Ameriška legija stopila na. pozorišče^ko je ugotovila,
J. L. Levvis argumentira za Roosevelta v socialistični reviji.
American Socialist Monthly — revija za teoretične razprave — last socialistične stranke, ima v julijski številki med drugimi članek, Iti ga je napisal John L. Lewis, predsednik uni-
da rdečkarji ščuvajo miroljubne delavce; ierif odredil	j® VM)V- ()n b" d° V™d*ed-
d. se mora delavce, ki hočejo delati, protektirati pred	nif*e kampanje 1. 1932 repU-
delomržnimi tujimi usiljivci, kateri trdijo, da je v tej	blikanCC V politiki, Zdaj pa je
tovarni stavka, ampak je ni. — In tako dalje. In tako	vnet Rooseveltov pristaš in
bo dalje tudi ostalo, če se ameriško delavstvo ne zdrami	me(j unjjskimj voditelji eden
in se organizira politično ter industrialno. Gornja slika	. .... .7 . je iz stavkovnega boja pri Black a Decker kompv"ji. ' najsposobnejših agitatorjev
(Kajpada, v Ameriki, ne v Franciji!)
O zletu SNPJ v
Idora parku
V vseh naselbinah v zapadni Penni in v Ohiu so bili razobe-
zanj. V isti številki omenjene socla TTsfi č n e re v i j e~~ je članek drugje, ne bi nikoli postala to zboru naše zveze, je utrdil v Normana Thomasa, ki je v bi-kar je. Nasprotniki delavskega meni zavest, da ni lepšega in stvu odgovor Levvisovemu član-gibanja, pa čeprav so "nepri- več vrednega kot biti aktiven ku- Thomius, naravno, dokazu-stranski", ji koncem konca ne v vrstah razredno zavednih de- ie» čeniiH« bodo koristili. Zares škoda, lavcev in skupno z njimi delovati- za zboljšanje delovnih razmer. Kdor ni sebičen, je že
ker ni bilo izmed.mladih nikogar, ki bi bil razložil idejno šeni letaki, ki so oznanjali dan stran SNPJ m težko borbo, v f ali pa bo to lahko spoznal. Pra-SNPJ v Idora amusement par- kateri je bila zgrajena ta jed- va pot za delavce k uspehom ku v Youngstownu 14. junija, nota.
u y \ 'riredi
je, čemiHe za delavce koristno in potrebno, da podpirajo socialistično stranko.
Pred nekaj leti še so se posebno novejše pristopli člani soc. stranke proti Levvisu bo-
je organizacija, kajti le s tem	ri,i in skušali vse mogoče, da
Prirediteljem se je posrečilo u-1 Izmed starejše generacije se j sredstvom pridemo do zmag in	popolnoma diskreditirajo v
stvariti za ta piknik res veliko je izkazal na tem shodu za končnih ciljev. JSZ je ena iz-	delavski javnosti. Danes so ne-
zanimanje. Udeleženci — stari najboljšega eksponenta princi- med organizacij, ki vrši ,tako	kateri jz njim v odboru za indu-
in mladi, so prišli iz vseh bliž-pov SNPJ John Terčelj iz Ca- delo, bodisi v klubih, na sho-	stri«i,ni unionizem, in par jih n jih in tudi daljnih naselbin.; nonsburga. član gl. porotnega dih, s pomočjo Proletarca in ie ce,u v službah, kakršne on Tudi uprava -Idora parka je i odbora. Brez pomišljanja ali drugih naših publikacij, ter s! oddaja, bodisi v uniji premo-
pomagala oglašati. KaZni lo- ovinkov je izvajal, koliko so knjigami in brošurami, ki jih	farjev, ali v akcijah za organi-
kalni časopisi so priotkili za ta njeni graditelji delali in žrtvo-izlet precej notic.	vali zanjo in kaj je dolžnost
Prirediteljskemu odboru ni mladine v nji. Veseli me, ker nihče nagajal, kar je tud magalo k uspešnejšemu šaiiju.	1	! priznanje," karšnega je zaslu-
Ve!iko dela za stvar je izvr-
raz|>eeava. Socialistična 'orga-
ziranje delavcev po industrijah, namesto po strokah.
Revija American Socialist
šil Louis Kosela iz Ambridga, Pa. On je predstavljal tudi govornike. Neuradni vodja vse stvari je bil Josip Beček, demokratski alderman iz istega mesta. Mnogi naši sodrugi v Pennsjivaniji Koselo spoštujejo, ker vidijo, da dela. Tudi na tej prireditvi je napravil nanje dober vtis. Ampak Beček je posameznim skupinam in po-sameznfkom pojasnjeval, "da so vse to oni "dosegli" — da je ta uspeh zasluga nesocialistov (nonsocialists).
Nekateri so poročali, da je bik) 10,000 udeležencev. Ako bi bilo to res, bi bili dohodki na vstopnini sijajni. Neki list je pisal, da je bilo v parku 8,000 ljudi, če bi vsi prišli zgolj na slavje društev SNPJ, bi bila že to velika množica. Mladine je bilo mnogo in je prišla zgolj radi zabave, kar ji ni zameriti. Je pač večinoma še samska in ni je še sile. Shod na tej prireditvi pa je imel slab poset. Le kakih 300 do 400 ljudi je poslušalo govornike, torej nič več kot povprečno na prireditvah federacij in posameznih društev. Eden izmed govornikov je bil seveda Jos. Beček. Zbijal je šale in se obregoval ob socialiste. Rojak iz Clevelanda mi je pravil, da je na nekem banketu društva SNPJ v Clevelandu storil isto. Tam da se je še celo bolj obregoval kakor tukaj. Dopisniki v Prosveti so Berkov govor kritično omenjali. Ampak kako naj Beček govori, če ne proti zavednim de
nizacija in socialistični časopis je 3ola,i v kateri se delavci vež-i po- so nekateri dopisniki v Prosve-jbajo tudi za dobre agitatorje' Monthly stane 15 c posamezna ogla- ti dali Johnu za" njegov govor v unijtrh in na političnem po- »tevilka in se po naroča na 21 ' ' - ' ' ... ^	E. 17th St., New York City.
Velike važnosti je med na- Delavci izobrazujte in orga-
V imenu SNPJ je govoril njen predsednik Vincenc Cain- šim ljudstvom Prosvetna mati-1 nizirajte se.
kar. V njegovih besedah je ■-----------------------------
manjkalo odločnosti, ker se je trudil, da ne bi rekel nič takega, kar bi mu zamerili tisti ljudje, ki so več ali manj Bevkovih misli. Cainkar pač skuša, da bivšem ustregel, ampak v načelnih-vprašanjih je to nemogoče.
Louis Pire se je v uredniškem članku svojega dnevnika Ameriška Domovina pohvalil, da je šlo v Idora park samo iz Clevelanda tisoč mladih ljudi — mladih katoliško mislečih ljudir ne pa takšni, kakršne bi radi "čikaški socialisti", iie-ček, pristaš iste stranke in cerkve, soglaša s Pircem popolnoma in priznati, je treba, da v tem mnenju med mladino ni o-samljen.
. Treba 'bo veliko načelnega vzgojnega dela, predon bo mogoče zavreti vplive nasprotnih elementov.
Med udeleženci je bilo mnogo agitatorjev Prosvete, nekaj zastopnikov Proletarca in lepo število ljudi, ki so bili resnični zidarji SNPJ in borci na obzidju njenih načel. Nekateri so izjavili: Treba bo spet poprijeti, drugače bo škoda, kajti mladina ne misli slabo, razen nekaterih zvitežev, samo poučena še ni. — Poročevalec. >--
=3
Pred XI. rednim zborom
Cicero, lil. — Se nekaj dni, lavcem. Ako nisi zoper izkori-jin otvorjon bo enajsti redni ščevalce, če ni si za unije, za zbor JSZ ter Prosvetne matice, delavsko politično akcijo in za Trajal bo od 8. do 5. julija, boj proti krivicam, tedaj ti ne Zbori JSZ imajo svoj poseben preostaja drugega kakor napa- pometa kakršnega nimajo kon-dati ali pa smešiti socialiste, vencije nobene druge naše or-Kosela, kakor sem že omenil, gani^acije.
je bolj kot voditelj govorniške- V najlepšem spominu mi je ga sporeda nepristranski. Am- ostal deveti redni zbor 1. 1032 pak če bi SNPJ gradili tako v Milvvaukeeju. Od kar hodim 'nepristransko' Zavertnik, M o- na seje kluba št. 1, sem se na lek, Petrič In pa njeni agita- njih mnogo naučila. Vtis pa, ki torji v Pennsylvaniji, Ohiu in sem ga dobila na milvvauškem
NAUKI, KI JIH ČRPAMO IZ STAVK FRANCOSKEGA PROLETARIATA
(Nadaljevanje s 1, strani.)
ljudske fronte, za vrši le skoro popolnoma bre? nemirov 4n brez nasilnost}. Stavkarji, ki so ostali v velikih trgovinah pri polnih policah živrl, si niso prilastili ničesar, pravi Movvrer, pač pa vz-državali med seboj tolikšno disciplino, da niso uganjali nikakih provokacij. Hujskače, ki so silliii na tatvine in nasilnosti, so kmalu podučili, da naj molče "Sebi in drugim v korist.
"Predstavite si 18-letne fante, ki razvažajo blago iz trgovin. Plačani so bili skrajno nizko. Zastavkali so in se polegli po trgovinah, v katerih so ostali vec dni in noči neprestano. Shrambe pred njimi so bile polne vsakovrstnih mesnin, prezervira-nega sočivja in drugih živil. Bili so gladili, a vendar se niso dotaknili nobenih reči, razen Hrane, ki so jim jo nosili svojci in prijatelji." To je en stavek iz Movvrerjevega poročila. Dalje ugotavlja, da dočim so alarmisti v inozemstvu trosili vesti o krvavih izgredih, plenitvah in požarih v Parizu, je bilo v njemu vsled mnogih ustavljenih obratov veliko bolj pokojno kakor običajno, "Upal sem si po vsem mestu in se sam prepričal o miru in osebni varnosti ljudi, ki sem jih srečava!," je pisal omenjeni žurnalist, ki je eden najbolj znanih v tej deželi iu v Evropi.
Ta ogromni, revolucionarni boj francoskega proletariata se vrši na mirne načine zato, ker je na čelu republike kabinet, ki služi ljudstvu. Prejšnje francoske vlade so imele v uvidu kapitalistične interese v prvi vrsti. Sedanja pa s^ je obvezala varovati demokracijo proti fašistični nevarnosti, in izvesti socialne in gos|>odarske reforme. Delavnik je^zdaj obvezno znižan v vseh obratih na 40 ur in določene so minimalne plače. V Zed. državah proglaša vrhovno sodišče take postave za neustavne in jih sproti razveljavlja.
Iz stavk v Franciji se bi lahko posebno ameriško delavstvo učilo, kolikšne vrednosti je samostojna delavska politična akcija, pa ne bi več podpiralo demokratske ali republikanske stranke, pač pa si zgradilo svojo in ji poverilo moč, namesto da je,* rokah bogataških slojev.
Francija sicer ni še iz krize in še dolgo ne bo. Tudi civilna vojna je mogoče, in če se dogodi dokler bo Blum na krmilu, jo bodo povzročili fašisti, ki so si organizirali že močno privatno armado. Blum jim io je prošli teden z vladnim dekretom razpustil. Fašistični poveljniki so izprevideli, da bi bile njihove čete poražene, če jih bi poslali v boj zoper vlado, pa so se za enkrat udali, upajoč, da se jim za njihov namerovani puč ponudi kdaj boljša prilika. Na drugi, strani je francosko delavstvo pripravljeno braniti republiko, demokracijo in svoje socialne pridobitve z vsemi sredstvi. Tega se zavedajo kapitalisti in fašisti, zato ima Francija kljub političnemu prevratu in stav kam relativno miren razvoj. Zasigurala* ga ji je ljudska politična in združena delavska industrialna sila.
f
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedtnjtnih državah ua celo Ifto $3.00; s« no) leC'	s«
četrt leta $100. Inozemstvo: za celo leto $4.50; za pol leta $2.00.
Proletarec, July 1, 1936.	^
ZMAGE STAVKARJEV V FRANCIJI OSUPNILE SVET
V«i rokopisi in oglasi morajo biti v na*»m uradu najposneje do pondeljka popaldne za pr<občiU'V v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
PabUshed tvery Wednesday by ihe V^goslav Workm«n's Publuihin« Co., Inc.
Estsfclushcd 1906.
Editor.......................
Business Manager.............
Asaistant Business Manager. ...
........ Frank Zaits.
. .. .Charles Pogorelec. .........John Rak Jr.
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Ycar $3.00; Six MonUis $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
- PROLETAREC
2301 S. Uwndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Telepkone: ROCKWELL 2864.
Bodočnost ameriške socialistične stranke
V močnih nalivih se velikokrat dogodi, da si hudourniki iztrgajo povsem nove struge, a šele potem, ko store kolikor mogoče škode v prejšnjih. Po zjasnjenju se polagoma oboje posu-še, ali pa se spremene v pohlevne potočke do naslednjih ploh in deževja.
Ta prispodoba velja v veliki meri i za delavsko gibanje.
Tudi ameriška socialistična stranka se temu pravilu ni mogla, niti se mu ni skušala umakniti. Zato so jo valovi sedanje krize mikastili kakor še malokdaj. Komunistična stranka si je svojo strugo pravočasno obzidala, zato jo valovi sedanje krize niso zadeli niti z daleč toliko kakor našo. Se celo unije, ki so v tej deželi skoro vse bolj materialistične kot kjerkoli, so občutil« udarce sedanjega časa. Kajti politični in gospodarski polomi po svetu v splošnem in v posameznih deželah so morali vplivati na vse, kot vpliva narasli hudournik na obrežne kraje.
Radikalno delavsko gibanje nikdar ne miruje. V krizah živo vzplamti, posebno ako ni močno, ampak le idealistično. Ekstremisti hočejo po bližnjici. Drugi svare, da se po nji do ciljev nikoli ne pride, in če se po njih koncem konca le kaj doseže, je to na stroške trpljenja ene generacije tistih množic, katerim hočemo koristiti.
Hudourniški pojav je storil ameriški socialistični stranki veliko kvara. Nihče ni z njo zdaj docela zadovoljen. Veliko njenih članov jo motri ie s kritičnimi očmi. Vendar pa je glavno nevihto prestala. Marsikaj bi moralo biti bolje, ampak struga je ponekod nova in vzelo bo časa, da sc jo obzida. Tisoče njenih članov ima v njo popolno zaupanje. Dejstvo je, da je v Zed. državah kljub razkolu socialistična stranka ostala vodilna sila v propagandi za socializem, Ce jo socialno-demokratska federacija — ustanovljena letos — kdaj v tej nalogi nadomesti, je danes nemogoče prerokovati. Odvisno je, kam se bodo obrnile unije. Danes še niso ne z eno ne z drugo socialistično strujo. Pride čas, ko se bodo morale odločiti in tedaj se socialistično gibanje v tej deželi prične s pravim zamahom. Organizirani socialisti tega seveda ne moremo čakati, ampak delati neumorno kot zmerom, čimjačji pakret si zgradimo, toliko prej se bo ameriško delavstvo odločilo — za socializem!
Fr*ac«i.ko delavstvo j« isvojevalo v poslednjih tednik tako dalakosešne zmage — bodisi na industrialnem ala političnem bojišču, da bodo odločujoča vplivala na vas svetovni rasvoj. rasen ako sa francoskim kapitalistom posreči vrači sedanjo vlado m jo nadomestita s fa-šiatično. Na tai sliki so delavci avtna tovarna v mestu Botalogoe (Francija), ki *<• sastavkali na "stari" način, to ja, da so aapustili tovarno. V večini drugik obratov
Iz zapisnika redne sejei ° strankini konvenciji, k«-odborov JSZ dne 1 ter,Tje ■d*,etl.1 v imen" Js?'
vmvv.v	s Chas. Pogorelec poroča, da
5. junija 1936	na n.ri vprašanje federacij ni
Seje odborov JSZ dne 5. ju- P«41®. <l,e1flnitivno v r"f1r»v°' nija 1986 so se udeležili: od 11" ?llo,u "Jemu ^"dloten eksekutive. Frank Alesh. M.;,,lk»k konkretn. načrt, kako Chavich, Filip Godina. F. A. federacije Plujejo m de-
Vider, JoSko Oven in Frank uJeJ.0 » bo(,Hfe: V e" »f Pfob-Zaitz. Od nadzorne«« odseka I em konvencij« ttrodlila ekse-JSZ, Anton Garden in Frank kuUvi. da naj «a Mudira m na-Udovich. . Od nadzornega od-i!° Hton kar 1,0 ™»trsls za naj-
bora slovenske sekcije, John J*0' _ Hujan in Angela Zaitz. Od pro- : C hn*; P<»r«relee nato ugoto-»vetnega odseka Peter Hernik. V1- konvencija nanj m na
"Zdaj se lahko izpovem" - ali - "Jfoj sem bil delavec v sovjetski Uniji"
An dre w Smith je bit ne samo ednn izmed mrjbolj navdušenih komunistov, ampak tudi ustanovni član komunisti^ stranke. Po rodu je Madžar in po poklicu mehanik. Bil je I zaverovan v USSU toliko, da je zapustil vso svojo v Ameriki I pridobljeno imovino ameriški komunistični stranki in se odločil delati edino za prosp^h proletarske revolucije v zvezi *o-Vjetskih dežel. Ko je priAel v Leningrad, je bil častno sprejo. Taktij od počet k a so mu dali odgovorne inženirske službe. IV bil je stanovanje v udobnih hišah, dočim so morali njegovi ruski komunistični tovarni živeti večinoma v barakah in delati za znatno nižjo plačo. Njegovi družini so nudile sovjetske oblasti 1 vse mogoče udobje. Ampak bivši ameriški komunistični vo^ja, ; inženir Andrevv Smith. po rodu Madžar, je postal po nekaj le-! tih toliko nezadovoljen s komunizmom v Rusiji, da si je izpo-{ s lova I potni list za povratek v Zed. države.
7 Tu sta z ženo napisala knjigo "I Was a Soviet VVorker", ki je bila vsekrižem oglašana. Neki reklamni letak tr<ji, da je dosegla par sto tisoč izvodov, cirkulacije, kar po našem mnenju ni verjetno. Vrh tega ta knjiga ni poceni, kajti kdor jo je hotel, je moral plačati zanjo $3.
Andrevv Smith je nov dokaz, čemu so oblasti v sovjetski Uniji sklenile, da naj komunisti v drugih deželah ostanejo v
drugih deželah. Neglede, kako so nekateri idealistični_An-
i drevv Smith jc bil eden izmed njih —skoro vsi so ob prihodu I v Rusijo pričakovali pogrnjeno mizo in skoz in skoz vzorno j deželo.
Preobrati imajo svoja pota. Ni vse odvisno od ljudi, ki jih izvrše, ali poskušajo izvršiti, ampak največ od slučajnih razmer in okolščin ter od nujnega zgodovinskega razvoja. Fašizem v Nemčiji in Italiji ni delo Hitlerja in Mussolinija, ampak posledica okolščin, ki so ga omogočile..
Razočarani bivši komunist Andrevv Smith ni razumel razvojnih zakonov, pa si je sovjetsko Unijo in razmere v nji povsem napačno predstavljal, čudil se je, čemu je tam več poli-cijakega nadzorstva, kakor v kapitalističnih Zed. državah, in la, \ zvezi z zborom JSZ, celo več nezaupnosti ter več bojazni pred svobodno kritiko, •pusti klubu št. 1.	kakor v fevdalni Madžarski, ki je njegova rojstna dežela. Am-
O konvenciji soc. ^stranke pa k Madžarska je še vedno na isti stopnji, dočim se USSR po-ročn tudi AnUm Garde«, ki - mika navzgor. Mi lahko — in^celo upravičeno smatramo, da bi
bil proces preobrata iz carizma v novo uredbo lahko vse bolj člov ečanski — brez tolikšne" množine takozvanih justičnih umorov in terorja, ter brez tolikšnega trpljenja dveh generacij. A take sodbe sklepamo največ od daleč. Tam pa so se razmere sukale po okolščinah — Andrevv Smith jih je videl in se vrnil razočaran v kapitalistične Zed. države. Ludvvig Lore je pisal v nevvvorškem dnevniku Post, da je Smithova knjiga ena izmed interesantnejših del, kar jih je bilo napisanih poslednje čase od nasprotnikov sedanjega režima sovjetske Unije. "On je človek, ki ima za seboj mnogo let dela v radikalnem gibanju; bil je ustanovni Član komunistične stranke in aktiven med delavci madžarske narodnosti," pojasnuje Lore, in nadaljuje: "Predno
pa to stavkarji ostali v delavnicah. Zmagali so prvi in drugi, ker je socialistični vodja premier Leon Blum is-javil, da sjs|o«a vlada ne bo rabila sil« proti delavcem v nobenem slučaju. Drui^am ni kazalo drugega kakor sprejoti zahteve stavkarje«, posebno še, ker niso bile v ničemer pretirane (Citzjte članek o boju in taktiki francoskega prolelariata, ki je priobčen na prvi strani v tej številki.)
izjavlja, da je bila ena najboljših, kar smo jih imeli v povojni dobi. Z nje ni odšel kot pesimist, kajti nanj je napravila zelo ugoden vtis.
(1 lede narodnostnih federacij in njih bodočnosti so govorili k poročilu ('has. Pogorelca in Anton Gard 11 a skoro vsi navzoči.
Aleš pravi, da imamo tri po-
Ivan Mol elT I o T< > h n R a k. Ta j« Pr*v^* vffca,kakerni ga je ie-1 ta: da ostanemo \ stranki, ali
nik JSZ Chas. Pogorelec. Za M01,	I)revc^ teatral-ida gremo s staro gardo, ali pa je Smith zapustil to deželo, da si najde stalno mesto v USSR,
predsednika izvoljen Godina. nosti 1,1 frakcijske napetosti, in ostanemo samostojni. fc>matra, je prispeval ves svoj življenski prihranek, ki je znašal mnogo Tainik med drugim noroča v zvezi 8 tem Je opaziti tu- da je bil izid konvencite boijši tisočakov, ameriški sekciji kominterne. Ker je izučen poklicni
Vprašanje obrambe
V	socialističnih krogih je vprašanje obrambe in oboroževanja še vedno nerešen problem. Ponekod so odločno proti vsakim potroškom za armado in mornarico; kjer pa so socialistične stranke močne in morajo nositi odgovornost, tam stvar ni tako enostavna.
Vzemimo za primer Švico — majhna dežela z malim številom prebivalstva. Pretita ji Hitler z ene in Mussolini z druge strani. Švicarji so zaljubljeni v svojo neodvisnost, toda oboroževanja zanjo niso v militarističnem smislu nikdar poznali. V predvojni dobi so se vse evropske velesile zavezale spoštovati nevtralnost Švice in nedotakljivost njenih mej.
V	povojni dobi pa je i Švica spoznala, da so pogodbe med deželami v današnjem času celo veliko manj upoštevane, kakor pa v letih svetovne vojne. Zaradi tega je Švica sklenila zgraditi proti eventualnhg sovražnikom njene svobode svojo obrambno silo.	——2*
Vse stranke so se morale — hočeš nočeš — izrazitj za ali proti predlogu vlade. Socialistična ni bila izjema. Ena struja v nji je argumentirala, da je vsakdo, ki bi sprejel Hitlerjeve ali pa Mussolinijeve čete križem rok, izdajale delavskega razreda m strahopetec. Druga je prav tako trdovratno trdila, da delavstvo nič ne pridobi, ako pomaga eni buržvazni struji v boju proti drugi.
Kako resne so bile te razlike v mišljenju švicarskega socialističnega delavstva, dokazuje dejstvo, da je na socialistični konvenciji glasovalo 263 zastopnikov proti oboroževanju za obrambo Švice in 255 delegatov za narodno obrambo. Večina proti troškom za zgraditev armade in utrdb je znašala torej le borih osem glasov, kar pomeni, da vprašanje s tem ni bilo rešeno.
Tajnik med drugim poroča,'	v
koliko klubov je do te seje žejdi vehko nezaupnosti. Vpraša-prijavilo delegate, in koliko ■ !,JC s«mra med militanti in sta-društev Prosvetne matice. Za; ro *ardo konvencija rešila referanta o našem delu v ele- H kolikor se take spore sploh velandski naselbini je bil do- more reAlU> bodwi Pravično ali ločen Joseph Jauch. On je od- krivično. Stari sodrugi v Nevv klonil. Nato je sklenjeno, da se Yorku so si &Htanovili Social-vpraši Jos. Duma, da tevrii d«!"okrateko federacijo. Kaj isto nalogo. Leo Poljšak ki je H^efiilo iz tega razkola, pra- v nad 80 letih za pokret. Ker bil prvotno delegiran, je ta vi tajnik, mu je nemogoče pre-ise zaveda vrednosti tega dela. mandat odklonil.	| rokovati.	| mu ni vseeno, kaj se zgodi z
Dalje tajnik omenja, da ker! Portfilo tajnika je bilo spre- j JSZ. -
jeto na znanje, nakar je spet Oven meni, da naše ustano-
nego v a je pričakoval. Nato; delavec, je bil v Rusiji deležen večjih ugodnosti kakor povpre-Aleš predlaga, da se nominira!čen delavec in imel je priliko, da je prepotoval mnogo krajev odbor treh, ki naj spišejo me- USSR. Njegovi vtisi o nji so polni neutešene mizerije, popa^e-morandum ter ga pošljejo z o- »osti in birokracije/' Tudi Ludvvig Lore je eden bivših komu-zirom na probleme federacij nistov in pred leti je bil član glavnega odbora ameriške korau-glavnemu uradu stranke.	nistične stranke.
Molek izvaja, da pri stranki Mnogo simpatičnejše in z večjim razumevanjem pa pišejo dobro vedo, koliko smo storili 0 USSR ljudje, ki niso bili nikoli komunisti.
ve niso v nevarnosti. Enakega
Za nacionalno osvoboditev Hrvatske
Hrvatski komunisti, ki »o imeli pred tedni v Clevelandu svojo prvo konvencijo, poudarjajo v svojem programu "nacionalno osvoboditev Hrvatov" (iz ropstva srbske bu rž vazi je) za svojo temeljno in najvažnejšo točko.
Čudna so pota komunističnih manevrov! Ali pa hrvatski komunisti morda sploh niso več komunisti, ampak le konkurenti v tekmi med nacionalističnimi strujami za prvenstvo v šovinizmu? !
Dirka Italije 2 Anglijo
Angleški poslanik v Addis Ababi je bil prvi, ki je zapustil Etiopijo. Italija je sporočila vsem. da je etiopsko cesarstvo zdaj italijanska posest in zato svetuje, da se naj poslaniki Čimprej izselijo iz etiopskega glavnega mesta.
Ni je dežele na svetu, ki bi v poslednjih par letih padla v tekmi z Mussolinijevim imperializmom toliko, kakor Anglija.
Temeljna naloga vsake kapitalistične vlade je protektirati
svetost profita.
poslopje SNPJ do 4. julija ne I	____
bo še preurejeno, moramo l£ 1 v razPravo XI- redni
kati za zborovanje naše dele- zhnr Angela Zaitz je po- mnenja je Anton Garden gacije drugo dvorano.	ročala o raznem podrobnem John Rak govori o takozvani
Sklenjeno, da najamemo de'u« ,n 0 priporočilih za aran- zvestobi, če se smatra za zve-dvorano Sokol Havliček. Ra-	govoril Anton Garden. j stobo"!e pokorno izvrševanje u-
čunali nam bodo po $20 na Nato je bilo na predlog J. Ov-1 kazov, tedaj to ni demokracija, dan. Klubu seveda za točilnico na sklenjeno, da se aranžira-j Nato Aleš znova utemeljuje in kuhinjo ie posebej.-Cena «a M|r	in vsaga draytgi|flYQj pfedk>g. ki ja bU »prejet
prostore v tej. dvorani ni pretirana.
O stanju Zveze pravi, da v nji ni sprememb, razen da je prenehal klub št. 50 v Virdnu, III., ki je bil že dolgo pasiven. Klubov tajnik Ileršič je poročal, da se je naveličal pobirati niklje za izjemne znamke po hišah, na seje pa ni nihče prihajal-
Klub št. 235 JSZ v Sheboy-ganu priredi piknik v nedeljo 2. avgusta. Vprašajo, naj pride tja /a govornika Maynard Krueger. Tajnik omenja, da klubu odgovori čim dobi sporočilo od K,ruegerja, ako se povabilu more odzvati.
Nabiranje podpisov in kampanjskega sklada
Ako hočemo, da pridejo socialistični kandidati, med njimi Norman Thomas, v Illi-noisu na glasovnico, je treba zbrati na nominacijske peticije najmanj 25,000 podpisov. V Chicagu jih moramo nabrati 18,000 tisoč, kakor je odredil odbor illinoiske soc. stranke, kar je sicer več, kot jih potrebujemo, toda je potrebno, da jih imamo več, ker imajo državni volilni uradniki pravico in dolžnost zavreči vse nepravilne podpise, in takih podpisov je vselej precejšen odstotek. Stranka pričakuje od vsakega člana in članice v tej državi, da dobi povprečno naj
NAŠEUSTANOVEOBVAROVANE VZLIC VSAKOJAKIM OVIRAM
z vsemi proti enemu glasu.
Slede poročila o delu. prosvetnega odseka. Tajnik Pogorelec pravi, da so knjige za Prosvetno matico naročene, kakor je bilo sklenjeno na prejšnji seji.
Sledi razprava o pripravah za XI. redni zbor JSZ, katere so se udeležili Angela Zaitz, Joško Oven, John Hujan, Ch. Pogoreli c in drugi.
Filip Godina in Frank Zaitz poročata o njunih vtisih s shodov v Penni.
Seja eksekutive socialistične stranke bo 10. julija v New Yorku
(Nadaljevanje s 1. strani.) -mnogih naselbinah si mladi slovenski politiki iščejo pota do lahkih služb z zavajanjem našh volilcev v korist kapitalistič-1 Kn'* najvažnejših sej nove nih strank in njih koruptnih političnih mašin v posameznih eksekutive soc. stranke se bo mestih.	pričela 10. julija v Nevv Yorku.
PROBLEM SPORA V SOC. STRANKI	Na nji bodo eIani razpravljali
....	_	o kampanji, o notranjem boju,
Vrhu tega ima za naš pokret tudi notranji spor v socialistični stranki kvarne posledice. Baš ta (očka zborovega sporeda zahteva še posebno treznega premisleka vseh članov zbora. Le važnih zadevah
ako se bodo vsi zavedali težke odgovornosti in o problemu	________________
stvarno razpravljali, bodo sklepi v tem oziru koristni s*. JSZ in socialistično stranko. XI. redni zbor JSZ bi zgrešil svoj pravi namen, če bi svojo pozornost obrnil le na to točko in zasenčil s tem druge, ki so za naše gibanje prav tako važne.
Ako se po treh dneh razprav in sklepanja člani zbora raz-idejo v veri, da so delali konstruktivno, bo prišlo v naše vrste novo navdušenje in s tem potrebna volja za agresivno delo, katere zdaj marsikje manjka.
Baš rad i monotonosti, ki se je naselila v aktivnosti naprea-njakov v mnogih naselbinah, je pričel marsikdo smatrati naše delo za nevažno. ali pa le postranskega pomena, dasi je naj- (lnige mladinske organizacije važnejše, kajti socialistični pokret je graditelj potov v novo Pot* kontrolo posedujočih slo-
ki še vedno traja, o federaci jah, o pismu JSZ, in drugih
"Prijatelji delavskih otrok"
Socialisti imamo otroško organizacijo Red Falcon, ki ima ponekod že močne postojanke. V oviro pa so ji nezadostna sredstva. Boy Scouts, verske in
uredbo, graditelj nove civilizacije, graditelj proletarske kul ture in borec proti socialnim krivicam.
jev imajo aktivno in gmotno podporo bogatašev, cerkva, A-meriške legije, trgovskih komor itd. -
Tudi Red Falcon se mora o-
DELO MED MLADINO
Z vso resnostjo moramo raziskavati, kje in kako lahko dosežemo za naš pokret med mladino večje uspehe, kakor smo jih I sloniti za podporo na odrašče doslej. Tudi socialistična agitacija med ženstvom zahteva po ne. Vsled tega Clarence Senior naselbinah večje pozornosti kot pa smo ji jo dali v prošlosti. v posebnem pismu priporoča Na enajstem rednem zboru JSZ se zberimo s ponosno za- ustanovitev posebnih soc dru-
štev 7 imenom "Friends of Workers' Children*' (Prijatelji
vestjo, da smo del svetovnega socialističnega delavskega gibanja, katero postaja jačje in si pridobi\a zmag vzlic navalu fašistične in kapitalistične reakcije ter velikim ekonomskim po-	delavskih otrok), katerih na-manj 25 podpisov, v kampanj- tresom, in da ne bo dolgo, ko bo tudi med ameriškim delav*	loga naj bo pomagati moralno ski skiad pa je v Illinoisu do- »tvom nastalo močno socialistično usmerjeno gibanje. Prepri-	in gmotno Rdečemu sokolu ločena vsota $5,850. Kvota klu- čani smo, da bo zborovalce spremljal ta duh in dal našemu po-	To bo obenem tudi agitacija za ba Št. 1 je $200. kretu nov, osvežujoč zamah. I socialistično stranko.
Vabilna pisma Čikaža-nom in rojakom v sosednih naselbinah
Našim rojakom v Chicagu, VVaukeganu, Milvvaukeeju, W. Allisu, Sheboyganu, Jolietu, I>a Sallu in okolici. No. Chicagu in nekaterim drugim smo poslali pisma, v katerih jih vabimo na predstavo muzikalne drame "Kamnolom" v dvorani Sokol Havliček, 2619 S. Lawn-dale Ave. Vabimo na to veliko prireditev tudi tiste, od katerih nismo imeli naslovov, da jih bi pismeno povabili. Predstava se prične točno ob 8., potem pa bo plesna in prosta zabava. Igral bo John Kočevarjčv orkester, na predstavi pa bo spremljal pevce in pevke v igri orkester iz Detroita pod vodstvom John Berlisga. Več podatkov in imena igralcev-pevcev so v oglasu v tej številki na 4. strani.
Ako vstopnic po predprodaj-ni ceni še nimate, me pokličite na urad Proletarca.
John Rak, tajnik kluba št. 1 JSZ.
Diskuzijfe in zabava Social Study kluba v petek 3. julija
Chicago. — Prva prireditev
v času našega 11. rednega zbora bo v petek večer 3. jui>j» v Slovenskem delavskem centru. Aranžira jo Social Study Clu*>-Najprvo bo diskuzija o problemih mladine, ki se je razni člani mladinskih odsekov, potem pa prosta in plesna zabava. Vsi člani JSZ so vlt>* Ijeni na udeležbo. Vstop J« prost.
Stavke niso slaba metoda
V zr.dniem valu stavk v Evropi so kompanije ma»W prezrle svoj ponos in se p«J» v pogajanja z upornimi del* ci. Večina stavk je bilo izra* nanih v korist delavcev.
Delavski" prijatelji v Zed. dr žavah in delavska vlada v Franciji
A. SERAFIMOVIČ
ZELEZNAREKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevel is ruščine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK

(Nadaljevanje.) , ,
ženske, ki so se v temi videle kakor bele ^t »o druga za drugo dejale: "Daj g« vendar sem! Angelsko dušico mo-
frjfr pokopati	ga. bu vzel ksebi!"______
Kmetje stojijo okrog njih in molčijo. Ženske pa pravijo:
flii so ji tako polne, da se ji bodo razpo-iile!"
Druga za drugo steguje hrapave roke ter tipe togo napete prsi mlade matere. Njena' Hflkuštrana glava z očmi, ki se bleščijo v temi kakor oči mačke, se sklanja k belim prsim Njeni prsti primejo po stari navadi za bradavico ter jo nežno pomolijo v drobna, raiprta, mrzla usteca. "Kakor okamenela je .. "Otrok že smrdi. Saj ni več mogoče stati v njeni bližini!" Kmetje pa se kar ujezijo: "Čemu to brbljanje?. Vzeli ji ga bomo ter pokopali!"
"Seveda, saj to je nalezljivo! Vzeti ji ga poramo ter pokopati!"
Dvoje krepkih kmečkih rok prime otroka ter ga skuša »trgati materi iz rok. Pretresu-jpt, iivalski krik preseka temo ter se razlije čez vso pokrajino nad ognje, ki so razvrščeni nilik ognjeni verigi ob cesti, se razlije nad aevidno morje, nad samotne gorske globeli. £e je Um kakšen človek a ki kakšna žival, ju je moral tak krik pretresti! Na vozu se bije <*ter boj. Voz močno škripa. "Saj me je ugriznila!" "Ta čarovnica! Vse zobe mi je zasadila t roko!"
Kmetje drug za drugim izginejo. Pri njej tttanejo samo ženske, ki glasno tarnajo. Nekatere odidejo, pa pridejo druge, ki ji po vifti tipajo togo napete prsi. . "Saj bo umrla! Mleko se ji je zagrizlo."
Mlada mati sedi na svojem vozu in se ne-pjenehoma obrača na v*e strani, fcivalaki po-fled plameneče preži na okolico. Vsak trenutek je pripravljena na divjo obrambo. Zdaj pa zdaj porine svoje prsi v mrzla uste-čka mrlieka. Plameni trepetajo in izginevajo v daljavo. Určece, daj ga vendar sem! Saj vidiš, da jt artev. Pokopali ga bomo, ti se boš izjo-liaia. pa bo dobro. Zakaj ne jočeš?"
t)ekle, ki ji je tako govorila, je nežno pritiskala razkuštrano glavo mlade vešče z očmi, ki so se bleščale kakor oči volkulje, na »voje prsi. Mlada mati jo je obzirno odrinila iT ji hripavo rekla:
"Tiho, Anka, tiho! Ali ne vidiš, da spi? Prebudila ga bo«! Vso noč bo spal, ob sončnem »hodu pa se bo prebudil ter čakal na Štefana. Kakor hitr3 bo prišel očka, se bo začel napenjati in cepetati z nožicami. t. Saj vem... Tako srčkan ... tako pameten otrok..
Hato se je ljubeče, zamolklo, tiho nasmehnila: MPst!"
"Anka, Anka!" se je zaslišal klic, ki je prihajal od ognja. "Pridi vendar! Jesti mo-»mo. Stari noče jesti. Zdaj pa niti ti ne pride*! Takšna koza! Kaša se je že prismodila!"
Ženske še vedno prihajajo, tipajo prsi mlade matere in tarnajoč odhajajo. Nekatere ostanejo kar tam, si podpirajo brado z rokama in bolščijo v žalostno mater. Kmetje vlečfjo iz svojih pip. Ko močno potegnejo, se ijihovi bradati obrazi za dva, tri trenutke
▼	rdečem siju o£arijo,
"Štefana moramo poklicati, saj ji bo otrok
▼	rokah segnil!"
^Črvi ga bodo začeli razjedati..
"Smo že poslali ponj."	—
"Hromi Mikita je tekel ponj."
XII.
Taborni ognji so prav nekaj svojstvenega. Tudi pogovori tako čudno zvenijo, prav tako •meh in brbljanje žensk ter težko preklinjanje in žvenketanje steklenic. Nenadno se tu pa tam oglasijo mandoline, kitare in balalaj-ke... Zazdi se ti, da zazveni kar popoln orkester! Pravo nasprotje ognjene verige in teme. črne gore stoje nepremično, tudi morje j« nepremično mirna, da ne bi s svojo orjaško silo tlačilo utrujenih ljudi . ..
Kakšni ljudje pa so ti kmetje in vojaki! Veliki so, širokopleči, s samozavestnimi gibi! Tudi mornarji so tu. Močne, bronaste postave v širokih hlačah in belih mornariških jopicah s šoroko odprtimi ovratniki se v rdečkastem krogu tabornih ognjev pomikajo, trakovi s *epic jim plapolajo okrog tilnika. Kadarkoli «mejo ali se premaknejo, pošteno zakolnejo!
ožarjene z lesketajočim-se ognjenim svitom, tvorijo pisane, kričeče skupine. Smejanje, cvrčanje, ljubimkanje . 2enske lepijo ob ognjih v pisanih, privzdignjenih krilih in hreščeče prepevajo. Na belih, po tleh pogrnjenih prtih, stojijo pločevinaste •katlice s kaviarjem in sardinami, v dimu °®ušenimi slaniki, vinske steklenice, pogače, "Isdčice, med ... Ta del taborišča sega globoko v temo. Vsepovsod ^e razlega trušč, žvenketanje, krohotanje, preklinjanje, kli-^»nje, aemtertja pa pretrgajo ta trušč vesele očne melodije mandolin in balalajk.
Včasih se ailovito zužene v temo zbor zme-šanih, pijanih glasov ter nepričakovano utihne, kakor da bi hotel reči: Ali ste slišali? Mi znamo vse! Potem pa zopet staro vreščan i<\ trušč, preklinjanje — bolj za šalo nego mul - ■•	i '
"Sodrugi!" -	. -
"Tukaj..."
"Daj sem konec vrvi. .."
"Naj te vzame hudič, tebe iu tvojega očeta ter tvojega detla tja do sedmega kolena!"
"Ti... raztrgal si mi zapestnico! Daj mi vendar mir! Za pest ..
Glas ji je onemel.
"Sodrugi, kaj iščimo pravzaprav tukaj?. Ali so se zopet povrnili stari častniški časi? Sodrugi, to je izkoriščanje delovnega ljudstva. Sovražniki in izkoričevalci..
"Pobijte jih vendar, če je res, kar pravite!"
V	čudovito lepem sozvočju se je oglasila pesem:
Narodi, čujte signale, poslednjega boja pohod!"
XIII.
V	ognjenem svitu nepremično sedi neki moški. Z rokama si objema koleno. Za njegovim hrbtom se pozibava rdečkasto ožarje-na konjska glava. Mehke ustnice naglo pobirajo po tleh raztreseno seno. Veliko, črno konjsko oko pametno in pazljivo gleda okrog sebe in se vijoličasto blešči.
Možakar nekam zamišljeno sedi, si objema kolena, gleda v švigajoči ogenj in pripoveduje:
'"Da, tako je bilo! Tisoč pet sto mornarjev so polovili ter jih nagnali vse skupaj na kup. To so vam bili tepci! Menili so: Mi smo na vodi; kdo se bo drznil dotakniti nas? Pa so jih le polovili ter prignali tja kakor čredo ovac. Zvrstili so jih in jim zaukazali: Kopljt-te! Okrog in okroj* so stale strojnice, dva topa, Kozaki s puškami. Kopali so. Mladi so bili, sami korenjaki. Okrog in okrog je stalo mnogo ljudi, mnogo žensk, ki so bridko jokale. častniki so hodili sem ter tja; vsak je držal v roki samokres, če je kdo prepočasi kopal, je dobil krogljo v trebuh, da se je dlje časa mučil. Fantje, ki so dobili krolje v trebuh, so se valjali v svoji krvi. so jokali in stokali .. . Ljudstvo je ihtelo, častniki pa so tulili: Mir, pasjeverci!"
4 Vsi poslušajo pripovedovanje, popisavanje dogodka, kakršnega so tu in tam že s svojimi lastnimi očmi videli.
Rdeče ožarjeni brez čepic na glavi stoje v krogu okoli njega, naslonjeni na bajonete; razkuštrane, pazljive, s pestmi podprte glave se čudno odražajo v rdečkastem siju. Starci stoje fu s povešenimi glavami. Tudi ženske stojijo in molčijo. Semtertja zamre ogenj. Tedaj se vidi samo skrivnostni možakar, ki čepi ob ognju in si objema kolena. Konjska glava za njegovim hrbtom se za trenutek, dva skloni, pa dvigne, premišljeno prežvekujoč šop sena ... Pametno konjsko oko se tako čudno blešči. Zazdi se ti, da ni razen tega enega človeka nikogar ob ognju. Kakor da živi poleg njega edinole tema in neizmerna noč! On vidi pred svojimi očmi nekaj, kar nihče drugi ne vidi: Pred njegovimi očmi se širi stepa, vetrenjače, črni vranec, ki divje leti čez stepo, pridirja do velike množice, vrže raz sebe čez glavo strašno razmesarjeno' telo . . . Telo se zvrne na tla nalik vreči moke. Za prvim jezdecem pridirja še drugi, ki naglo skoči s konja ter položi svoje uho na prsi razmesarjenega in zastoka: "Moj sinko, moj dečko!"
Nekdo vrže za dobro pest grčave suhljadi na žareče se oglje. Suhljad vzplamti, razširi svetlobni krog in porine temo narazen; zopet se vidijo možje, ki slonijo na bajonetih^, molčeči starčki, ženske.
"Neko deklico so mučili ... Ne, ni mogoče povedati.. . Kozaki, vsa stotnija, drug za drugim so jo posilili... Tako se je zgodilo, da je pod njim umrla ... V naši bolnišnici je službovala neka sestra. Lase je imela ostrižene na kratko; bila je podobna dečku. Vedno je tekala bosonoga naokrog. Bila je res pridna deklica. Ranjencev ni hotela zapustiti. Nikogar drugega ni bilo, ki bi jim bil »tregel. nikogar, ki bi jim nosil vodo. Vsi so imeli tifus. Potem pa so vse pobili... Kakšnih dvajset tisoč bolnikov. Iz drugega nadstropja so jih kar zmetali na pločnike, častniki in Kozaki so z golimi sabljami v rokah divjali po mestu ter so pobili vse do poslednjega. Vse mesto se je kopalo v krvi ;. ."
Možakar, ki čepi ob ognju, ne vidi ne ču-dežnolepe zvezdnate noči ne orjaškega gorovja, samo ranjence vidi, samo njihov glas sliši: "Sodrugi, bratje... saj nimam tifusa, sam(tranjen sem!" Neizbrisno, nepozabno stoje postave pohabljencev pred njegovimi očmi.
(Dalje prihodnjič.)
"Ta dežela z vsemi svojimi institucijami vred pripada ljudstvu, ki je v njej naseljeno. Kadarkoli se to ljudstvo naveliča obstoječe oblike vlade, ima ustavno pravico, da jo pre-drugači, in revolucionarno pravico, da jo ovrže." — Abraham Lincoln.
• i


VV"
-«


v**
ca. Storila je mnogo na kulturnem polju in raz{)cčala nied Jdanstvo brezplačno že na tiso,-če knjig.
Na zboru, ki je pred nami, nas bo družila zavest, da je treba s tem delom nadaljevati. Navzočih bo nekaj članov, ki •to bili med ustanovitelji uaših organizacij, iu novi člani; ki nH^ljujejo delo pionirjev. Njihovi uspehi v prošlosti so nam v vzpodbudo in' najboljša .'to 1 a za bodočnost. *
V soboto 4. julija ob 8. zvečer pa bomo imeli v dvorani Sokol Havliček slavnostno prireditev^ na kateri nam bodo Itctruilcant vpri/.orilt muaikal-no dramo "Kamnolom". Ob-! Ijubljajo, da bo to nekaj najlepšega, kar smo še kdaj videli I na našem odru. Zato pridite vsi, da skupno z delegati prisostvujejo priredbi, ki nam bo ostala v.spominu.	r"\
Kristina Turpin.
V cl«nku na prvi strani in pod sliko na 2. strani je pojasnjeno, kaj in koliko je pridobilo francosko delavstvo s svojo politično silo. Tudi Rooseveltova administracija se baba s prijateljstvom do delavstva. Ampak gUjmo v dnevnike, in kaj čitamo? Tole: Stavkarji aretirani; unijski organizatoi ji izgnani; milica potlana na lice mesta; stavkar ubit; piketi pretepeni do nezaveitl; Ameriška legija stopila na poaoriace, ko je ugotovila.
da rdečkarji ščuvajo miroljubne delavce; šerif odredil, da se mora delavce, ki hočejo delati, protektirati pred delornrtnimi tujimi uailjivci, kateri trdijo, da je v tej tovarni stavka, ampak je ni. — In tako dalje. In tako bo dalj« tudi ostalo, če se ameriško delavstvo ne zdrami in se organizira politično ter industrialno. Gornja slika je iz stavkovnega boja pri Black A Decker kompaniji. (Kajpada, v Ameriki, ne v Franciji!)
O zletu SNPJ v
Idora parku
V vseh naselbinah v zapadni Penni in v Ohiu so bili razobe-
drugje, ne bi nikoli postala to kar je. Nasprotniki delavskega gibanja, pa čeprav so "nepristranski", ji koncem konca ne bodo koristili. Zares škoda, ker ni bilo izmed mladih nikogar, ki bi bil razložil idejno
zboru naše zveze, je utrdil vi meni zavest, da ni lepšega in več vrednega kot biti aktiven
J. L. Levvis argumentira •za Roosevelta v socialistični reviji.
i[ American Socialist Monthly i j>— revija za teoretične razprave — last socialistične stranke, ima v julijski številki med dru-- gimi članek, ki ga je napisal j John L. Lewis, predsednik unije UM VV. On je bil do predsedniške kampanje 1. 1932 republikanec v politiki, zdaj pa je vnet Rooseveltov pristaš in med linijskimi voditelji eden n a js poso b n e j ši h a gi t a to r j e v zanj. V isti številki omenjene socialistične revije je članek Normana Thomasa, ki je v bistvu odgovor Levvisovemu ;član-ku. Thomas, naravno, dokazuje, čemu je za delavce koristno
šeni letaki, ki so oznanjali dan stran SNIM in težko borbo, v SNPJ v Idora amusement par- kateri je bila zgrajena ta jed-ku v Youngstownu 14. junija, nota.
Prirediteljem se je posrečilo u-j Izmed starejše generacije se sredstvom pridemo do zmag in t popolnoma diskreditirajo v
izkazal na tem- shodu za končnih ciljev.5 JSZ je ena iz- delavski javnosti. Danes so ne-
v vrstah razredno zavednih delavcev in skupno z njimi delo- in Potrebno, da podpirajo so-
vati za zboljšanje debrptfl• i-ialisticno Branko. _
razmer. Kdor niaebičen, je že Pre'* nek»i leti še so se po-ali pa bo to lahko spoznal. Pra- ^bno novejše pristopli člani va pot za delavce k uspehom Isoc- stranke P™ti Lewi.su boje organizacija, kajti le s tem riIi in skušali, vse mogoče, da
stvariti za ta piknik res veliko je izkazal na tem- shodu za končnih cilj zanimanje. Udeleženci — stari najboljšega eksponenta princi- med organizacij, ki vrši takp kateri z njim v odboru za indu-in mladi, so prišli rz vseh bliž-ipov SNPJ John Terčelj iz Ca- delo, bodisi v klubih, na sho-: »trialni unionizem, in par jih njih in tudi daljnih naselbin, nonsburga. član gl. porotnega dih, s pomočjo Proletarca in celo v službah, kakršne on
Tudi uprava Idora parka je pomagala oglašati. RaZni lokalni časopisi so priobčili za ta izlet precej notic.
Prirediteljskemu odboru ni nihče nagajal, kar je tudi pomagalo k uspešnejšemu oglašanju. .
Veliko dela za stvar jc izvršil Louis Kosela iz Ambridga, Pa. On je predstavljal tudr govornike. Neuradni vodja vse stvari je bil Josip Becek, demokratski alderman iz istega mesta. Mnogi naši sodrugi v Pennsylvaniji Koselo spoštujejo, ker vidijo, da dela. Tudi na tej prireditvi je napravil nanje dober vtis. Ampak Beček je posameznim skupinam in po-sameznfkom pojasnjeval, "da so vse to oni "dosegli" —- da je Ca uspeh zasluga nesocialistov (nonsocialists).
Nekateri so poročali, da je bilo 10,000 udeležencev. Ako bi bilo to res, bi bili dohodki na vstopnini sijajni. Neki list je pisal, da je bilo v parku 8,000 ljudi, če bi vsi prišli zgolj na slavje društev SNPJ, bi bila že to velika množica. Mladine je bilo mnogo in je prišla zgolj radi zabave, kar ji ni zameriti. Je pač večinoma še samska in ni je še sile. Shod na tej prireditvi pa je imel slab poset. Le
odbora. Brez pomišljanja atij drugih naših publikacij/tar	bodisi v uniji premo-
ovinkov je izvajal, koliko soi knjigami in brošurami, ki jih garjev, ali v akcijah za organi-njeni graditelji delali in žrtvo- raz^eeava. Socialistična orga-'— — vali zanjo in kaj je dolžnost i nizacija in socialistični časopis mladine v nji. Veseli me, ker I je šola, v kateri se delavci vež-
so nekateri dopisniki v Prosve- bajo tudi za dobre agitatorje I Monthly stane 15 c posamezna ti dali Johnu za njegov govor v unijah in na političnem po- številka in se po naroča na 21 priznanje, karšnega je zaslu- |ju.	E- 17th St., Nevv Vork City.
žil.
V imenu SNPJ je govoril njen predsednik Vincenc Cam-kar. V njegovih besedah je manjkalo odločnosti, ker se je trudil, da ne bi rekel nič takega, kar bi mu zamerili tisti ljudje, ki so več ali manj Hečko-vih misli. Cainkar pač skuša, da bi vsem ustregel, ampak v načelnih vprašanjih je to nemogoče.
Louis Pire se je f* uredniškem članku svojega dnevnika Ameriška Domovina pohvalil, aloT-Jdora park samo iz Clevelanda tisoč mladih ljudi mladih katoliško mislečih ljudi, ne pa takšni, kakršne bi radi "čikaški socialisti". Beček, pristaš iste stranke in cerkve, soglaša s Pircem popolnoma in priznati je treba, da v tem mnenju med mladino ni o-aamljen/
Treba bo veliko liaTolnrga vzgojnega dela, predon bo mogoče zavreti vplive nasprotnih elementov.
t u u o™ j 4i\r\ ii j- • i Med udeleženci je bilo mno-kakih 300 do 400 ljudi je po-	... . , '.
...	.. . . .. ,x go agitatorjev Prosvete, nekaj
slusalo govornike, torej nič več * . " .. v Prnlpt™ft in lpnft
" . v" zastopnikov Proletarca in lepo kot povprečno na. prireditvah'	,. .. l: „ , ...
r . K .. .	* ... število ljudi, ki so bilj resnični
federacij in posameznih društev. Eden izmed govornikov
je bil yeveda Jos. Beček. Zbi jal je šale in se obregoval ob socialiste. Rojak iz Clevelanda mi je pravil, da je na nekem banketu društva SNPJ v Clevelandu storil isto. Tam da se je še celo bolj obregoval kakor tukaj. Dopisniki v Prosveti so Bečkov govor kritično omenjali. Ampak kako naj Beček govori, če ne proti zavednim delavcem. Ako nisi zoper izkori
zidarji SNPJ in borci na obzidju njenih načel. Nekateri so izjavili: Treba bo spet poprijeti, drugače bo škoda, kajti mladina ne misli slabo, razen nekaterih zvitežev, samo poučena še ni. — Poročevalec.
Pred XI. rednim zborom >
Cicero, III. — Se nekaj dni, in .otvorjen bo enajsti redni ščevalce, če ni si za unije, za zbor JSZ ter Prosvetna matice, delavsko politično akcijo in za Trajal ho od 8. do 5. julija, boj
preostaja dati
Konela. kakor sem že omenil, ganfracije. je bolj kot voditelj govorniške- V najlepšem spominu mi ie ga sporeda nepristranski. Am- ostal deveti redni zbor 1. 1932 pak če bi SNPJ gradili tako v Milwaukeeju. Od kar hodim
Velike važnosti je med našim ljudstvom Prosvetna mati-
Delavci izobrazujte in organizirajte se.
NAUKI, KI JIH ČRPAMO IZ STAVK FRANCOSKEGA PROLETARIATA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ljudske fronte, završile skoro popolnoma brez nemirov in brez nasilnosti. Stavkarji, ki so ostali v velikih trgovinah pri polnih policah živil, si niso prilastili ničesar, pravi Movvrer, pač pa vz-državali med seboj tolikšno disciplino, da niso uganjali nikakih provokacij. Hujskače, ki so sillili na tatvine in nasilnosti, so kmalii podučili, da naj molče sebi in drugim v korist.
"predstavite si 18-letne fante; ki razvažajo blago iz trgovin; Plačani so bili skrajno nizko. Zastavkali so in se polegli po trgovinah, v katerih so ostali več dni in noči neprestano. Shrambe pred njimi so bile polne vsakovrstnih mesnin, prezervira-nega sočivja in drugih živil. Bili so gladni, a vendar se niso dotaknili nobenih reči, razen hrane, ki so jim jo nosili svojci in prijatelji." To je en stavek iz Movvrerjevega poročila. Dalje ugotavlja, da dočim so alarmisti v inozemstvu trosili vesti o krvavih rzgredih, plenitvah In jmžarih v Parizu, je bilo v njemu vsled mnogih ustavljenih obratov veliko bolj pokojno kakor običajno. "Upal sem si po vsem mestu in se sam prepričal o miru in osebni varnosti ljudi, ki sem jih sreča val/' je pisal omenjeni žurnalist, ki je eden najbolj znanih v tej deželi-in v Evropi.
Ta ogromni, revolucionarni boj francoskega proletariata se vrši na mirne načine zato, ker je na čelu republike kabinet, ki služi ljudstvu. Prejšnje francoske vlade šo imele v uvidu kapitalistične interese v prvi vrsti. Sedanja pa se je obvezala varovati demokracijo proti fašistični nevarnosti, in izvesti socialne in gospodarske reforme. Delavnik je zdaj obvezno znižan v vseh obratih na 40 ur in določene so minimalne plače. V Zed. državah proglaša vrhovno sodišče take postave za neustavne in jih sproti razveljavlja.
Iz stavk v Franciji se bi lahko posebno ameriško delavstvo učilo, kolikšne vrednosti je samostojna delavska političn* akcija, pa ne bi več podpiralo demokratske ali republikanske stranke, pač pa si zgradilo svojo in ji poverilo moč, namesto da je v rokah bogataških slojev.
Francija sicer ni še iz krize in ae dolgo ne bo. Tudi ci-
vilna vojna je mogoče, tn'če se dogodi dokler bo Blum na krmilu, jo bodo povzročili fašisti, ki so si organizirali že močno pri-
uinv.mv. j/TM.vM ...» <inv'J" "«| V"-'"' j"*'.'" f nftaoikln! vatno armado. Blum jim io je prošli teden z vladnim dekretom *)j proti krivicam, tedaj ti ne Zbori Jh/ imajo svoj poseben	.. . • '	.
. , .	, ,	u^n razpusti . Fašistični poveljniki so »zprevideli, da bi bile njihove
»reostaja drugega kakor napa- pomen, kakršnega nimajo kon-	*	.v * - J . .. ' . ' . ,
.. .1 * f.j4, .	. .. „ . „„ ,i,.nir„ nQin nr čete poražene, ce jih bi poslali v boj zoper vlado, pa so se za
at.i ali pa smesiti social iste. arene i je nobene druge nase or-	» ... / . .
r . * .	,	. ..	enkrat uda i, upajoč, da se jim za njihov namerovanl puč po-
'nepristransko* Zavertnik, Molek, Petrič in pa njeni agitatorji v Pennsylvaniji, Ohiu in
na seje kluba Št. 1, sem se na njih mpogo naučila. Vtis pa, ki sem ga dobila na milvvauškem
nudi kdaj boljša prilika. Na drugi strani je francosko delavstvo pripravljeno hraniti republiko, demokracijo in svoje socialne pridobitve z vsemi sredstvi. Tega se zavedajo kapitalisti in fašisti, zato ima Francija kljub političnemu prevratu in stavkam relativno miren razvoj. Zasigurala ga ji je ljudska politična in združena delavska industrialna sila.
V" /T'"" """""
RAZPRAVA K SPOREDU ENAJSTEGA REDNEGA ZBORA JSZ
JAKO KRITIČNO MNENJE IN NEIZBEŽNO KRITIČEN KOMENTAR
STAVKARJE PRETEPAJO IN STRELJAJO!
Proti separatizmu
Mogoče bi bilo boljše, da bi bili že prej več pisali o stvareh, ki bodo prišle na bodoči zbor JSZ:—Do danes »o bili a svojimi mnenji zastopani večinoma pristaši idejt\ za ločitev zveze od Socialistične stranke, j Vsaj tako je bilo razumeti iz dopisov in priporočil. Ta enostranska diskuzija v Proletar-; cu je toliko pomagala, da je i bila na seji kluba št. 1 zahteva, da se da delegatom naro-j čilo, da ko pride ta predlog na dnevni red na zboru, da delegati glasujejo za separacijo. Niti eden zagovornikov te ideje ni hotel poseči v zgodovino Zveze od leta 1918, ko se je ločila od soc. stranke, pa "do leta ko smo se zopet pridružili soc. stranki. Niti tajnik Zveze v svojem dopisu v Proletarcu od 24. junija n? omenja tega, dasiravno bi on kot tajnik moral podati poročilo, ali je bilo za nas boljše biti sarhostojna organizacija, ali je bilo boljše, ko smo bili zopet priključeni stranki.
Tajnik zveze pravi, da stranka nam ni dala v povojni dobi posebnih inspiracij, pa naj je bila pod vodstvom militantov ali pa starogardistov. Pozabil pa je, da so bili ves čas na krmilu tako zvani desničarji, to je newyorška skupina, katero on tako rad zagovarja. Levičarji ali militanti so prišli v - vpoštev šele na konvenciji v Detroitu. In takrat se je začel tudi odprt boj starogardistov napram soc. stranki. Torej ves čas v povojni dobi je bila soc. stranka pod vodstvom tiste skupine, katero naš tajnik Zveze • vedno zagovarja. Cemu nam
oni niso dali inspiracij? In če jih niso bili zmožni dati takrat, kako morete vi trditi, da bi jih nam dali danes? Niso jih bili zmožni dati v času. ko smo vsi k o operirat! z njimi. Danes pa hočete , inspiracij in dela od stranke .kateri bivši člani nasprotujejo s sabotiranjem, nedisciplino in z zgagami vsake vrste. Takoj po detroitski konvenciji je newyorška skupina odpovedala finančno podporo stranki in napadala njen odbor v svojem Nevv Leaderju, v kapitalističnem časopisju, na svojih sejah in sploh kjer j'e imela priliko za to. In med nami.se še dobe sodrugi, ki trdijo, da so Oneal, \Valdman in kompanija dobri socialisti. Rad bi videl kaj bi vi z menoj naredili, ako bi jaz to delal v naši Zvezi, kot so ti izdajalci delali v soc. stranki in še danes delajo. Podpirali bodo v prihodnjih volitvah rajše vsakega drugega kandidata kot kandidata stranke, katere člani* so svoječasno bili. Nasprotniki sedanjega odbora soc. stranke radi trdijo, da ista sestoji večinoma iz študentov in neizkušenih ljudi. Kdo je temu kriv; sodrugi? Na zadnji klubovi seji sem povedal svoje mnenje, kar nekaterim ni bilo všeč; nekaterim iz razloga, ker niso razumeli, drugim pa, ker neradi vidijo če se kdo oglasi iz vrst Članstva. Ponavljam tudi tukaj, da v soc. stranki nam manjka ene generacije, to je tiste povojne generacije, katero naši desničarji v soc. stranki niso znali
pridobiti. ------- - ' « -
Med ameriškim sodrugi, in tudi našimi Jugoslovanskimi, je takrat in še danes v precej-
Ena iimfd večjih »tavk poslednje dobe »e je dogodila pri Remington-Rand kompaniji v Syracu«e, N. Y. Delavci n»»o zahtevali drugega kakor toliko dostojno mesdo. da jim bi sadostovala *a kritje najpotrebnejših reči, ki jih rabijo sa življenje, priznanje unije in pa nekaj izboljšav pri delu Družba je zahteve zavrnila in izjavila — če nočete — dobro, pa preselimo tovarno
drugam! Delavci in trgovci so se prestrašili te pretnje! Izkoriščevalci to sredstvo pogostoma uporabljajo. Sele kadar bo večina ameriških delavcev v unijah in »voji politični stranki, bo konec slepomišenja s selitvami to-varen. Na sliki je prizot- iz »tavke pri prej omenjeni kompanjji.
7.)	Trditev, "nekateri neradi vidijo, če se kdo oglasi H vrst članstva," je kvarna, milo rečeno, ker draži ljudi -po nepotrebnem in brez vzroka.
8.)	Nepoznavalci mnogokrat govore o problemu agitacije med mladino popolnoma z napačnega razumevanja. V klubu št. 1 na pr. je bilo še celo nekaj let po vojni okrog polovica samskih člana v. ako ne več — mladina, priseljena iz starega kraja* oženjeni pa so imeli večinoma le še neodra-ščene otroke. Tu in tam so jih sodrugi poslali v YPSL. Toda naj nam bo všeč ali ne, z židovsko mladino otroci slovenskih staršev niso mogli najti sorodnosti niti v aktivnostih. Pokojni Jože Zavertnik pa je svoje otroke vpisal v Delavsko telovadno jednoto (ne v sokol-sko društvo), katera še danes obstoji in je priredila te dni veliko delavsko olimpijado v Clevelandu. Vodijo jo Cehi. Za-vertnikovi otroci, ki so bili na dotični seji kritično omenjeni, so bili v času, ko je bil Jože
dobravam nastopanje nekaterih prejšnjih sodrugov, poaeb-no onih, ki so pripravljeni iz/ stopiti ali resignirati za vsako malenkost. In takih je precej. Na pr. naš Sidrtey Vellen. &e ne dolgo tega je bil tajnik soc. stranke v Ohiu. Ker (>a ni šlo vse po njegovi želji, je resigni-ral, nato pustil "stranko in sedaj deluje s social-demokrati. če m u ne bo pri njih všeč, bo
storil isto.
Delegaciji JSZ^pozdravI Delujte zsl socializem in njegovo uresničenje.---Frank Barbič.
Potovalni agitatorji
Little FaU, N. Y. — Prečital
sem pazno dopis Frances Za-kovškove, ki pravi, da bi moral biti sodrug kot je Joško Oven potovalni agitator, na primer za SNPJ, namesto da izgublja čas v krojačnici. Prav tako koristen bi bil tak agitator za našo zvezo. Ako le mogoče, naj se to priporočilo izvede. Ker pa so v današnji družbi potrebna v vsakem podvzetju
^ .. x . . .	(denarna sredstva, so tudi vtem
Zavertnik se krepak in akti-j ^	0 pošiljam v ta na
ven, delovni na klubovih prireditvah in pri Proletarcu toliko kot morda otroci še nobenih
šnji meri prevladovalo mnenje, da žena spada v kuhinjo in cerkev. Otroci za \show' in potem
Istaršev, kar jih imamo ali smo , 3. isti dan pa so mora-1 obširno, da se lahko napise o „h jmeli y našem pokretu.
....... „adnji rokopisi* v tiskar- njemu insult, ne pa na kratko Kajpadat potrebnega prepri-
ni, katera je eno uro vožnje odi kako jzgoiiovino a lu pojasnil o. ^^ nigo hnetf jn ko je Qm&
dom, ob li biti zadnj
kev Otroci za snow m ptnnnm, umno .?*- TT»tv m. m . ■■ ...j- - -	.. . canja nisu iimrii in jc umo-
spat Molki smo šli pa na seje, našega urada. Dopisnika v tem JSZ je trpela največ vsled ne- ^ Qn sq CK,padli druK za dru_ potem pa v saloone. Nikdar pa kratkem času ni utegnil obis-; uresničenega programa Jugo- g[m ^ njegovi otroci Ne sa_ nisem po naših naselbinah vi- kati, in ker je to zadnja števil- slovanskega republičanskega mQ otrod __ y .ftsu yojne reak_ del da bi iskali pota ali se u- ka pred zborom, je dopis pri- zdruzenja, ne pa zaradi izsto- ^	Hw.p in tlWp
kvarjali z delom ali mislili ka- občen brez razgovora z avtor-; pa. Kajti če bi bil vzrok sUhI
ko ohraniti našo , mladino za soc. stranko in pridobiti Je drugo poleg. Na seji kluba št. 1 se mi je povedalo, da so za mladino imeli sokolsko društvo, v katerem so jo poučevali v telovadbi. To je zame novica, ampak telovadba samo ni vzgojila mladine, kar se je pokazalo
jem. Zato so potrebna k nje-j nje, kje je nemška, kje so dru-mu pojasnila, ker bi drugače|ge federacije, ki niso izstopi-
" V Proletarcu je bilo dalje
Velika prireditev
V SOBOTO 4. JULIJA
V DVORANI SOKOL HAVLIČEK
2619 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
,v pozdrav
XI. rednemu zboru JSZ in Prosvetne malice V PRIČETEK OB 8. ZVEČER.
SPORED: ' ~ Pozdravni govor. JOSKO OVEN, "bivši Detroitčan".
"Kamnolom*' (Stone ~Quary)
M iu i kalna drama v štirih dejanjih. Spisal TONE SELI-ŠKAR. Glasbene prizore priredil JOHN BERLISG.CV prizori dramski odsek klubov st. IU in 115 JSZ, s sodelovanjem pevcev in pevk soc. zbora "Svoboda", Detroit, Mich., in s sodelovanjem Berlisgovega orkestra iz Detroita.
OSEBE:
Milan, miner v kamnolomu.........................
Liza, njegova žena..........................................
Adam, njegov oie Alfred, obratovodja
Paznik ....................
Prvi delavec ............
Drugi delavec ..........
Tretji delavec ........
Prva delavka ..........
Druga delavka........
Mladenič ..........
Stari delavec...
Klemen ............
Drugi mladenič
'V..........


.....Jack Gorup
.....Ivanka Urban
.....Ciril Stular
.....August Platt
.... Joseph Korsič .... Mike Glad
.....Frank česen, Jr.
.....Janko Zornik
_____Urška SemroT
.....Ančka Plazar
......Lovro Sluga
______Albert Naprudnik
______Leo Junko
......Anton Jurca
___________ _ DIHI	niti ne na sejah JSZ (glej za
pozneje. JStarši sami so tudi j pisnike sej), ne v klubu št. 1 učili, vsaj nekateri, pa tudi to Samo en član se je na seji ekse ni porhagalo. Jaz sam tudi učim, toda ako ne bomo v naši zvezi in stranki ustvarili pogo
cije je odpadlo tisoče in tisoče članov, ki so trdili, da so socialisti, pa niso bili.
še nekaj trditev je v dopisu,
nekatere njegove trditve na-lle? V Proletarcu je bilo dalje kakrfne.8e ]ahko zapjfie g par pravile popolnoma napačen že neštetokrat z navajanji dej-begedami> a za zavrnitev bi jih vtis.	|*tev pojasnjeno kolikšne teža-jbilo trebft yed A
1.) V Proletarcu ni v dose- ve so imeli sodrugi da so v danji diskuziji še nihče pred- dnevih mesecih m letih vojne J	histerije ter fanatične reakcije
rešili k-ar se je rešiti dalo. Kdor
men in upam, da dobim mnogo posnemovalcev, da zbe--remo zadosten agitacijski fond.
Dalje naznanjam sodrugom in drugim rojakom, da sem o-tvoril veliko dvorišče in vrt za igrišče in ustavljanje avtov, ki je prosto vsakemu, ki se ga hoče poslužiti. Kadar pridete z avtom skozi naše mesto, ustavite se pri Petavsu na Lovers Leap.
XI. rednemu zboru JSZ ie-lim Čimvecji uspeh.
Frank Petavs.
lagal ločitev JSZ od stranke,
DRUGI DELAVCI IN DELAVKE: J. Spendal, K. Junko, M. Glad, A. Travnik, A. Klarich, M. Jurca, M. Obranovich, F. Gorup, U. Grum, A. Jurca, R. Potočnik, J. Grum,
L. Sluga, M. Potočnik.
Režiser: FRANK ČESEN. — Dirigent: JOHN BERLISG Sufler: RUDOLF POTOČNIK. — Lučni efekti: ESTOK MENTON. Mojster scenerije: JIM KADLEC. — Masker: FILIP GODINA
I	-- . . ■	..____■___^ A JLS ' 1-
Ravnatelj celotne prireditve JOHN RAK.
POKROVITELJ PRIREDITVE KLUB AT. 1, JSZ
Aranžma sporeda v področju dram. odseka kluba H. 1 JSZ
PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA
Igra JOHN KOCIIEVARJEV orkester
Vstopnice v predprodaji 40c, pri blagajni 60c.
Med 1. in 2. dejanjem pozdravi udeležence tajnik kluba št. 1 JSZ, JOHN RAK
Vsi udeleženci so vabljeni, da pridejo na večerjo v soboto 4. julija ob 6. zvečer v pori omenjeno poslopje skupno s člani XI. zbora JSZ in z igralci in pevci iz Detroita. Cena za
večerjo je I>0 centov.
jev, ki bodo privlačni za mladino, bo moje učenje ravno tako brez uspeha, kakor je bilo učenje drugih. Ker mladina, ko bo odrasla, če ne bo pogojev pod katerimi bo lahko ostala, se zabavala in delala z nami, bo šla drugam in bo za nas izgubljena. Iz tega vzroka mislim, da bo na zboru to vprašanje za nas in soc. stranko veliko bolj važno kot pa vprašanje separatizma.
Se malo odgovora tistim, ki so na zadnji seji brenkali na strune klerikalizma. Kaj nam pomaga ves boj proti temi klerikalizma, ako bodo sodrugi, ki so na odgovornih mestih podpornih organizacij raje volili člane s klerikalnim prepričanjem v odbore kot pa svoje sodruge. To se je zgodilo na zadnji polletni seji SNPJ.
Je še več točk, ki bodo na zboru bolj važne kot separatizem. Kampanja za letošnje predsedniške volitve; finance, za našo Zvezo še posebej, Pro-letar?c in druge publikacije. Nadalje odnošaji naše Zveze napram 'podpornim organizacijam in dela naših sodrugov v njih, da ne bodo nastopali vsak na svojo pest in namesto, da bi se skupno borili proti klerika-lizmu v naših organizacijah, se največkrat praskajo sami med seboj za oslovo senco, medtom ko klerikalizem širi svoje kremplje in objema naše organizacije. Ko bi bil vedel, da je gibanje za odstop v klubu tako močno, \ bi bil povedal svoje mnenje o posameznih točkah zbora v več dopisih.
Justin Zaje, delegat kluba št. 1 JSZ.
*
Komentar urednika
Urednik Proletarca se izogiba komentarjev k dopisom kolikor največ mogoče. Poročevalcem, ki so v čem zmotno informirani, ali ako o čem razpravljajo s stališča popolnoma neresničnih "ugotovitev", ponavadi piše pojasnilno pismo in tako se stvar na ta način najboljše in najpametnejše izravna. V.«elej to seveda ni mogoče. Gornji dopis je prejel v roke šele v nedeljo ob 1. pop. na
kutive. in na seji kluba št. 1 izrekel za ločitev, drugi takozva-ni starogardist* (ta označba v JSZ nima podlage, ne mesta) pa so le argumentirali v.obrambo dela, ki ga je izvršila JSZ. v očigled očitkov, kakršni so bili v Proletarcu citirani na angleški strani v izdaji z dne 17. junija. V nji je rečeno, da je bilo po mnenju eksekutive sodelovanje JSZ s stranko v pro-šlosti zadovoljivo in upa, da bo v bodoče še boljše. Nato izjava navaja dejstva, ne pa kako zakotno susljanje, o tendencah v soc. stranki, ki so se pojavile proti federacijam, neglede, ali so bile v frakcijskejn boju s staro gardo, ali pa so delale po svoji stari poti;-kakor dela JSZ. Cisto gotovo pa je. da je marsikdo nad vsem tem pričkanjem razočaran in ločitvi ne bi nasprotoval.
2.) Na seji kluba št. 1 ni nihče zahteval, da morata klu-
je bil na prvem povojnem zbo ru JSZ 1. 1923 v Chicagu, mu je tudi lahko znan lep kos zgodovine nagega pokreta, kajti razprave so se sukale več o prošlosti kakor o delu v bo-1 doče.
4.) Ako se kdo s takozvani-mi militanti ne strinja, to še ne pomeni, da je za izstop iz socialistične stranke. Kritik bi moral to upoštevati in imeti pred očmi, da so frakcijske strasti "bile v stranki razplam-tene brez krivde JSZ.
,5.) Demagogično je, kadar kdo^trdi, čemu nam niso staro-gardisti dali inspiracij v povojni dobi. Pokojni Eugene V. Debs je stopil na čelo kampanje za obnovitev stranke, ki je razpadla skoro povsod po zaslugi reakcije, ameriške poštne uprave, "patriotična" nahuj-skane drhal i, sodišč, agentov provokatorjev, nerazsodnih sit-nežev in notoričnih krenkov ter kajpada vsled silovitega gnjeva komunistične stranke
naj to zadostuje. Proletarec ves čas apelira na strpnost, na sodružno razumevanje, na načelo upoštevanja drug do drugega, če že pride do vročih sporekov na sejah, se jim vsaj v listu lahko ognemo.--Urednik.
Nekaj o razdruževalnih tendencah
bova delegata glasovati za se-j ter njenih razkolniških struj,
paracijo. Bil je le eden, ki je v svojem govoru dejal, da se take diskuzije vrše zato, da se dajo zastopnikom navodila. Teh nista dobita ntkakth. Nihče ni predlagal, da se jima navodila da, ali se jih ne da^
3.) Trditev, da niti eden ni hotel noseči v zgodovino zveze (očividno ima dopisnik v mislih sejo kluba št. 1, o kateri piše) tudi ne soglaša z dejstvom. Urednik, ki je član istega kluba, ve, da je v razpravi povsem objektivno izvajal, da je bila JSZ ohranjena, da ni zatajila svojih načel in da so mnoge veliko večje federacije, kakor je naša, razpadle ali bile oslabljene prav tako, kakor je bila oslabljena JSZ, neglede če so se ločile ali ne. Ko se je JSZ vrnila, ni imela stranka v večini mest skoro nič angleško
ki so vodile svoj glavni boj proti socialistom. Ni ga bflo skoro shoda, da nam ga ne bi skušali razbiti. Z mnogih so u-delvtencl odšli razočarani nad delavsko neslogo in jih ni bilo več blizu/ Pod Debsovim vodstvom je bil ustanovljen tednik "Socialist Appeal". Norman Thomas je bil skoro zdržema na agitacijskem potovanju in poleg teh dveh več drugih. Toda socialistična stranka je bila oblatena toliko, da ni mogla najti med maso vet" trdnih tal: Dalje ne sme noben konstruktiven kritik pozabiti, da problema brezposelnosti v povojni dobi ni bilo niti z daleč v današnjem obsegu, in da so bile plače prilične. Ljudje so začeli misliti na špekuliranja, na zabave, na razne obiske in druga kratkočasjai ne pa na sociali-
poslujočih klubov — in to niti^em. Zdramljenje s te omoti-
v Chicagu, ne v Detroitu, ne v Clevelandu. Kdor je Čital Proletarca ve, da je bilo v njemu že nešteto člankov, ki so obravnavali pojave v zgodovini JSZ. O springfieldski konferenci, ki je zaključila Izstop, ni bil navzoč sedanji tajnik zveze, ne sedanji urednik. S. Pogorelec je bil tedaj v armadi in v razvoj zveze sploh ni mogel posegati. Vprašanje, ki ga dopisnik s svojo opazko o dotičneni iz-
stopu znova načenja, je toliko j jasnjeno.
Čne prosperitete je prišlo šele proti koncu I. 1030, ko Hoover nikakor ni mogel najti ogla, za katerem se je skrilo blagostanje — dve kari v vsaki garaži — dva pražena piščanca v vsaki ponvi!
f>.) Proletarec si je prizadeval predočiti čitateljem razvoj v soc. stranki s stališča nepri-stranosti. To kajpada ne ugaja pristašem ne ene niti druge frakcije, kar je bilo že tudi po-
Cleveland, O. — Ker smo
prišli s takozvanimi militanti in starogardisti v konfuzijo, sem že pred meseci čul mnenje, kaj, Če bi JSZ postala v slučaju razkola samostojna? Neka i sličnega veje tudi iz dopisa Chas. Pogorelca.
Upam, da se kaj takega za enkrat ne bo pripetilo. Mi smo eni izmed onih, ki delavce uči-ma, "združite se!" Ako se ločimo od soc. stranke, mnogim ne bo po volji in tudi nam samim ne. Ne bili bi odgovorni nobeni stranki in pridružili bi se potem lahko katerikoli in kakršnikoli, ali pa nobeni.
Res ni v soc. stranki vse tako kakor bi kdo rad, ampak dokler smo v nji smo njeni člani in kot taki ji lahko priporočamo spremembe. Lahko jih tudi zahtevamo, če pa nismo člani, nimamo v nji nobene besede. Smo tudi v drugih organizacijah in tudi v njih nam ne gre vse zlahka izpod rok. Velikokrat so moramo boriti v njih za malenkostne spremembe, a vendar večinoma vsi ostanemo zraven. Torej ne vem, čemu ne bi tudi v tem slučaju, ako vemo, da si ne moremo prebrati na bolje. Nekoč je JSZ že izstopila. Potem se je spet vrnila. Torej če nismo dosti profiti-rali takrat, bi tudi sedaj ne. Gotovo bo zbor JSZ skrbel, da ostanemo kjer smo.
Časi se spreminjajo za vse stranke. Tudi v demokratski in republikanski se dogajajo spremembe in tudi v njih so frakcijski boji in imajo uskoke.
Dejal sem že, da se ne strinjam z vsem, kar se vrši in se je vršilo v soc. stranki, posebno zadnje čase, še manj pa o-
Finska federacija odstopila
Finska sociaKstična federacija, ki je bila izmed narodnostnih skupin v socialistični stranki najjačja, je odstopila. Uradni izkaz soc. stranke beleži, da je imela finska federacija meseca maja 1,138 članov. Ima svoj dnevnik, dvora-/ ne, tiskarno, in pod njenim vplivom in vodstvom je mnogo zadrug, društev in raznih drugih organizacij.
V Chicagu so odstopili od stranke klubi židovske federacije. Urednik čikaške izdaje dnevnika Forvvard J. Siegel je bil iz stranke izključen, istota-ko H. Cohen, ki tudi dela v Forwardovem uradu. Oba sta aktivna v židovski federaciji.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNI!
"PROSVETA"
Stana aa celo lato $«.00, pol lata 13.00
Ustanavljajte nov* druKr*. Deset članov (ic) je trsbs M novo druitvo. Naslov sa li«t I-sa tajništvo j«?
2657 S. Lavrndale At«. CHICAGO, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Str«#t
1:30—3:30; 6:30—8:30 Dsilj Tal. Crawford 221S
At 1858 W. Cermak M.
4:80—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wednesday and Sundsf bJ appointmenti only Ratidanca Tal.i Crawford S*40 If mo iRiwer — CaW A«»tin 5700
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITfc NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI "AS
. Mii
izčrpek zapisnika konference
prosvetne matice jsz v ohiu
Btllaire, O. — Izvleček zamiki konference klubov JSZ JjdruMcv Prosvetne matice z dnt SO. maja t. 1., vršeče se v Ko.vdftvillu, O/ — Konferenčni tajnik Snoy otvori zborovanje 0b 10. dopoldne s kratkim in adrnitim pozdravnim nagovorom ter navzočim pojasnil pomen in važnost tega zborovanj*. Sledi nominacija predsednika zborovanja. Nominirana & M. Žlemberger in Rebol. Ker Rebol "Prejme nominacijo,	Žlem-berger v prki imenovanega zahvali za nominacijo. Za zapisnikarja je bil soglasno izvoljen Louis Pavlinich.
Sledi čitanje zapisnika prej-Jnje seje, ki se sprejme brez popravkov. Dopisi, ki so bili prečrtani in ki so se tikali tega zborovanja, so se sprejeli na tnanje.
Na dnevni red pride obširno poročilo tajnika - blagajnika natega konferenčnega okrožja in m tudi brez ugovora odobri. Poročilo konferenčnega tajnika Jo*. Snoya se z odobravanjem vzame na znanje. Zatem poročajo nadzorni odborniki, da ao našli poslovne knjige v redu, nakar se njihovo poročilo »prejme na znanje. .
8. Snoy poroča o državni konvenciji soc. stranke, ki se je vršila v Akronu, da se ni vr-iila v smislu socialističnih načel in idej, delegati niso vsi dobili besede, nasprotnik socializma pa je dobil deset minut
časa za govor. Zbornica hladno sprejme poročilo na znanje. Sodrug Snoy nadalje poda poročilo o konvenciji socialistične .stianko, ki se je vršila v Clevelandu. Po končanem poročilu se vname obširna disku-zija, v katero poseže precejšnje število zborovalcev. Na razna stvarna pojasnila s^Spola in Žlembergerja, kajTestara garda in kaj so militanti, se stavi predlog, da se poročilo vzame na znanje, kar se tudi odobri.	•	» .
Sledijo razna razmotrivanja v prid združevanja raznih naprednih delavskih strank v Združenih državah, kratka pa stvarna ih koristna za JSZ. Diskuzije so se udeležili sodrugi Rebol, Žlemberger, Snoy in Matko. Priporočali so, da moramo delovati na vseh koncih in krajih, da se napredne delavske struje združijo v eno veliko maso nele v Združenih državah, temveč široni zemeljske krogle, da se enkrat za vselej uresniči nauk Karla Markša: "Delavci vsega sveta, združite še!" In to neglede na ime stranke. Glavno je, da je stranka prežeta s socialnimi idejami. Predlagano in podpirano, da se pojasnila sprejmejo na znanje. Sprejeto.
Nadalje se sklene, da je eksekutiva JSZ prav ravnala, ker ni odprla kolon v Proletarcu z ozirom na frakcijski boj med staro gardo in militanti. \
Na dnevni red pridejo poro-l
čila posameznih zastopnikov klubov JSZ. Za klub št. t> JSZ poroča s. C. Bogataj, za klub št. £1 Kebol in Snoy, za klub št. 95 Žlemberger in Zavrinik. Vsi zastopniki poročajo, da so pridobili nekaj novih članov svojim klubom. Poročila se odobrijo.
Poročila zastopnikov Prosvetne matice. Za društvo št. 13 SNPJ poroča John Rebol, za št. 65 SNPJ Anton Brtlih, M št. 258 SNPJ L. Pavlinich. za št. 358 C. Bogataj, za št. 425 Tom Reven, za št. 562 SNPJ Jos. Skoff in za št. 181 SSPZ C. Bogataj. Vsi .zastopniki se pohvalno izražajo o Prosvetni matici in njenem delu. Nekateri zastopniki so priporočali; da se bi dobilo nekoliko brošur v angleškem jeziku za turoje-no mladino, da bi potom strankinih tiskovin dobila vpogled v delo JSZ. Sklenjeno, da društva, ki želijo angleške knjige in tiskovine, o tem opozorijo odbor Prosvetne matice, kakšne knjige njihovo društvo želi. Poročilo zastopnikov se sprejme na znanje.
Nato je bil zbornici predstavljen s. A. Kozlevčar iz Brovvnsvilla, Pa., ki je na kratko poročal o tamkajšnjih razmerah. Zbornica vzame njegovo poročilo na znanje. Nadalje je bila predstavljena Josephi-ne Hribar iz VVindsor Heights, \V. Va., ki je poročala o njihovih lokalnih razmerah in da so reorganizirali društvo SNPJ št. 407 ter mu pridobili že precej novih članov v oba oddelka. Njihovo društvo se je že pridružilo okrožni federaciji SNPJ in se bo v bližnji bodoč-
SPORED XI. REDNEGA ZBORA JSZ IN PROSVETNE MATICE
ki u vrsi v Chicagu, lil., dne 34. in 5. julija 1936 v dvorani Sokol
Havliček, 2619 S. Lawndalr Ave.
i _
Eksekutiva JSZ je priredila za enajsti redni zbor JSZ in Prosvetne matico sledeči spored in poslovnik ter j«predlaga delegaciji v sprejem:
1. KONSTITUIRANJE ZBORA
l) Zbor otvori gl. tajnik Chai. Pogorelec. Osnani Bom i Hira nje kandidatov v verif ikaci jski odbor. Isroli se tri. L) Otvoritveni govor. Peter Kokotovich. 1) Tajnik predloži provisorični po«ke«nik, dnevni red in spored.
4.) Poročilo poverilnega odbora o pooblastilih delegatov.
1) Volitev sborovega vodstva in odsekov.
a)	Predsednika in dveh podpredsednikov (te se isvoli sa vsak dan sborovanja posebej).
b)	volitve tajnika sbora (sa vse tri dni skupaj).
c)	volitev v odbor sa resolucije (pet članov). 1) Eksekutiva namesti sapisnikarja, ki vodi sapis-
nik skosi ve« čas sborovanja. — Predsednik seje imenuje reditelja.	,
11.	JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA 7.) Delo in stanje JSZ od prejšnjega do tega sbora.
Peroča tajnik Chas. Pogorelec. 1) Poročilo sekcijt
• ) poroča tajnik slovenske sekcije Frank Zaits. b) poroča tajnik srbske sekcije Geo. Maslach.
III. PROSVETNA MATICA I.) Pregled njenega dela od početka do danes v statistični obliki. Poroča Chas. Pogorelec. It) Druge panoge udejstvovanja Prosvetne matice:
a)	John Rak, njeno delo med mladino.
b)	Ivan Molek, V čem se lahko pospesimo nase \ prosvetno delo?
V c) .Peter Bernik, problemi naših koncertov in dramskih predstav.
IV. SOCIALISTIČNA STRANKA U.) Socialistična stranka v povojni dobi. — Frank Zaits.
12.)	JSZ v socialistični stranki in med našim Ijud-t iM»om:	____- .	-1—
a)	Joško Oven, član eksekutive.
b)	Clarence Senior, gl. tajnik soc. stranke. *) Chas. Pogorelec, tajnik JSZ.
4) Ivan Molek, vprašanje enotne fronte delavskih itruj.
V. NASE PUBLIKACIJE U.) Proletarec, Majski Glas in Ameriški družinski koledar.
a)	Charles Pogorelec, gospodarsko stanje Jugoslovanske delavske tiskovne družbe.
b)	Pomen Proletarca, koledarja in Majskega Glasa sa naše delavstvo. — Frank Zaits.
•) Delo sa naš tisk med mladino. — John Rak.
VI. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER *••) O stanju Slov. del. centra poroča tajnik Frank Zaits.
VII. BODOČNOST JSZ
Kakšne
so možnosti sa bodočnost JSZ? • ) John Terčelj, sapadna Pennsylvania. k) Joseph
Snoy, vthodni Ohio. •) Anton Sular, Kansas. O Filip Godina, Chicago. 4) Anton Jankovich, Cleveland, O.
VIII.	MLADINSKI ODSEKI JSZ Ude jat vo vanjo -
mladinskih odsekov v našem gi-
* kanja,
•) John Rak, Chicago. k) Louise
Bratanic-Jurcsjrk, Milwaukee. «) Estok Menton, Detroit.
4)
Bettjr Bogata?, Cleveland, '"•) Taktika sa pridobitev mladine v naše odseke. — Otcar Godina.
»	.	v *
IX.	PODPORNE ORGANIZACIJE
Vloga tu rojene generacije v naših podpornih 4r«itvih in delavsko gibanje. — Donald J. Lo-
trtah.
X. DELA VST Vb. IN BRATSKE PODPORNE ORGANIZACIJE
19.)	a) Kakšna naj bo taktika socialistov v pod-
pornih organisacijh? Fred A. Vider, b) Kaj so naloge sodrugov v podpornih dru* štvih?— Frank Alesh. -
XI. DELOVANJE JSZ MED MLADINO
20.)	Organisacija Rdečih Sokoličev (Red Falcons). Poroča Mary Jugg.
. XII. UNIJE
21.)	Unijsko gibanje v letih krise in naš pokret. — Anton Garden.
22.)	Socialistična stranka in njen vpliv v unijah. — Peter Kokotovich.
XIII. SPLOSNI PROBLEMI
23.)	Agitacija med šenatvom. — Angela Zaits.
24.)	Naša agitacija med Hrvati in Srbi. — Božo Stojanovich.
XIV. RESOLUCIJE IN PRAVILA
25.)	Poročilo resolucijskega odbora.
26.)	Poročilo tajnika JSZ s nasveti sa spremembe v pravilih.
XV. RAZNO
27.)	Nominiranje mest sa sedež prihodnjega sbora.
28.)	Rasnoterosti.
29.)	Zaključek sbora.
Poslovni red
1.)	Od sbora isvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga podpredsednik. Ako želi predsednik poseči v raspravo s predlogom, se mora obrniti do podpredsednika sa besedo, ki jo dobi po vrati prijavljenih govornikov.
Predsednik in podpredsednika se volita dnevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsednik poklicati k redu. v skrajnem slučaju pa mu vseti besedo. Ako prisadeti ni sa dovoljen s odlokom predsednika, se sme obrniti na sbor sa odločitev.
2.)	Za besedo se je priglasiti s dviganjem roke. Govorniki dobe besedo po vrati kakor se prijavijo.
3.)	Predlogi so lahko ustmeni ali pismeni.
4.)	Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do besede vsi govorniki, prijavljeni do sprejema predloga sa saključek debate.
5.)	Pri enakosti glasov se prične rasprava snova ih nato se glasuje, dokler se ne pride do veljavnega sklepa.
6.)	Za sprejem predloga sadoatuje navadna večina glasov.	v .
7.)	Glasovanje o predlogih je javno s dviganjem roke, rasen v slučajih, kjer sahteva poimensko glaso-vanje najmanj ena četrtina članov sbora.
8.)	Volitve odborov se vrše tajno.
9.)	čas sborovanja določa sbor.
10.) Delegatje društev, klubov in drugih organi-taci j, ki so včlanjene v Prosvetni matici JSZ imajo na sboru vse delegatske pravice v raspravah in sklepanju glede prosvetnega dela, organisacij, ustanov in aadev ■ plošnvga snačaja v našem gibanju. V notranjih sa-devah, ki se tičejo sgolj političnega dela stranke in organizacijskih problemov klubov JSZ, pa odločujejo samo delegati klubov JSZ in člani odborov JSZ.
DNEVNI RED ZA SEJE
1.	Otvoritev seje.
- 2.	Volitev predsednika in podpredsednika.
3.	Čitanje sapi»nika prejšnje seje.
4.	čitanje dopisov in brsojavov.
5.	Nujne sadeve.
6.	Posebna poročila.
7.	Nadaljevanje sporeda, t.	Zaključek seje.
nosti pridružilo tudi Prosvetni matici. Njeno poročilo se /..veseljem vzame na znanje. •
Sprejeto, da se zborovanje prekine za pol ure. Po končanem odmoru predsednik pozor ve navzoče k redu. S. Snoy predstavi člana Viktorja Les-jaka in pojasni, da bo zaigral "Internacionalo", katero so zborovalci stoje poslušali.
Sled! razmotrivanje o Proletarcu in soc. "tiskovinah. Sodrug Snoy apelira na zboro-valce, da skušajo po svoji najboljši moči vsepovsod širiti Proletarca in tiskovine JSZ, in to ne le v svoji naselbini, temveč tudi v okolici med prijatelji in rojaki sploh. Istotako vzpodbuja sodruge in sodružice k sodelovanju in delovanju s. Žlemberger, ki govori v prid Proletarca in JSZ. Oba apela se soglasno vzameta na znanje. Sprejeto, da se pobirajo prostovoljni prispevki v korist Proletarca. V ta namen sta izvoljena s. Snoy in Skoff. Ko-lekta znaša vsoto $7.71. Predsednik se zborovalcem ih pri-spevateljem zahvali in priporoča, da agitirajo povsod in ob vsaki priliki ter da nabirajo prostovoljne prispevke v korist Proletarca. Poročilo se vzame na znanje.
Zbornica sklene, da naši delegati na XI. rednem zboru JSZ apelirajo, da se izvoN stalni zastopnik ali organizator, ki bi hodil od naselbine d<J naselbine in agitiral za Proletarca. obdržaval shode in ustanavljal soc. klube.
Pod točko kampanja se soglasno zaključi. da naša konferenčna organizacija počaka na sklepe XI. zbora JSZ glede kampanjskega dela. da sc potem lahko glede tega ravnamo na redni ali izredni konferenci. SprejetO(, da še naprej ostanejo vsi konferenni odborniki.
Okrožni organizatorji: Za Bridgeville je L. Gorenc st., za Povver Point Carl Bogataj, za Piney Fork Frank Zaveršnik, za Maynard John Slanovec. Nadzornika sta Frank Matko in Joseph Skoff. Konferenčna organizatorja sta Matt Tušek in Jos. Snoy< Organizatorja za Prosvetno matico Florijan Pišek in Jos. Snoy.
Sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši na Povver Poin-tu, čas in datum pa določita sporazumno kluba št. 9 in 11. J Sprejeto, da naša konferenca pošlje na XI. redni zbor JSZ v Chicago svojega delegata, na katero mesto je izvoljen-sodrug John Re»bol, namestnik pa Joseph Skoff. — S. Brelih daruje v konferenčno blagajno vsoto $2, zakar se mu predsednik v imenu zbornice iskreno zahvali. — Pred zaključkom zborovanja s. Snoy predstavi s. Antona Gardna, ki je navzočim v jedrnatih besedah razložil situacijo in delovanje soc. stranke. Pobil je vse govorice o cepljenju soc. stranke in da je edino, prav, "da se stranka izčisti" in deluje naprej po marksističnih naukih še bolj energično kakor doslej. Po končanem izvajanju je bilo stavljenih več važnih vprašanj, na katere je s. Garden odgovoril v zadovoljstvo navzočih.
John Rebol, predsednik,
Louis Pavlinich, zapisnikar.
lifnih del hi .se jim odvzame kaj, pride ponovno. Vabim tu- [ podporo. S tem bi jim bilo v di ostale, da pridejo na naš
piknik" Ne bo jim žal, ker za-
tem kritičnem času odvzeto vsako upanje v bodočnost in zadnji košček kruha. Kaj naj taki ljudje potem store? Mar
raznoterosti
Bridgeport, O. — Seja kluba št. 11 x nedeljo 21. junija je bila zelo živahna. Ka z prava se je sukala tudi oTirog uredniškega članka v Proletarcu "Naše in druge napake ter hi-
bave bo obilo za vse, vstopnina pa bo tako nizka, da se nanjo za odsotnost ne more nihče iz-na j izvrše samomor? VVell, po- j govarjati. Pravzaprav je vstop-litikom, kakor je Collins, je nina na vrt prosta; plačajo jo
vseeno, *mpak socialistom ni, le tisti, ki bodo plesali, in sicer katerega je podpisani z vseeno, kajti tudi brezposelni v soboto 15c in naslednji dan zanimttMjem prečital. Ker nam so ljudje in naši bratje, pa naj 25c. Na lanskem pikniku so1 bodo državljani ali ne. Po raz- igrale Bergantove hčere iz Lis-pravi o resoluciji je bil izvo- bon, O. Zabavale nas bodo s Ijen poseben odbor, čigar nalo- svojimi plesnimi komadi tudi ga je k pomočjo naših podpor- na letošnjem pikniku. Upam,
nih in. kulturnih društev organizirati skupno akcijo proti ta-kim reakcionarnimi poskusom,
kot je Coljinsova resolucija.
Seje še je udeležil tudi Al Bensori, bivši šerif milvvauške-ga okraja, ki je nam v dolgem govoru razložil in očrtal sedanji svetovni položaj. Nisem ljubitelj dolgih govorov, zlasti ne ob poznih večernih urah, ko je čas k počitku, toda s. Bensona bi poslušal tudi ako bi bil govoril se dalj. Svaril je delav-
da bodo prostori polni udeležencev, kot »o .bili nekoč.
Torej, sodrug'!* somišljeniki in drugi prijatelji Tepe narave, v imenu kluba vas. znova vabim na naš piknik 11. in julija.
V začetku seritpojamral, da ni življenja pri nas'. Poskušali pa bomo dvigniti se iz mrtvila s premestitvijo sej kluba na drugo nedeljo v mesecu. Doslej so se vršile tretjo, v bodoče pa
daje za razprave dobro snov, smo se prilike poslužili na o-menjeni seji.
Za kandidata za gl. tajnika JSZ smo nominirali Chas. Pogorelca.
V klub smo dobili enega novega elaop.— —?-*—
Delegatu kluba je dano na-12. vodilo delovati in zastopati na zboru stališče, da naj ostane JSZ kakor je sedaj in da ne gre ne v en ne v drugi frakcijski tabor, pač pa naj deluje naprej po svojih začrtanih potih.
stvo, da naj bo budno pred fa- «e prično takoj po seji druš. št. šistično nevarnostjo, zapopa- 88 SNPJ, da se jih na ta način dena v črni legiji in v drugih udefeže tudi tisti, ki ne bi radi fašistično usmerjenih organiza- zapravili vse nedelje s sejami, cijah v tej deželi, in' pred novo l>rugi vzrok je, da se drugo ne-vojno, ki preti izbruhniti in za- de|Jo v mesecu udeležuje dru-plesti svet v novo krvavo igra?) *tvene seJe »ajvč naših članov. Priporočal je, da naj delujemo i Tako *>o tudi klubova seja de-za organiziranje delavcev v so- ,ež,ia večjega obiska in morda
čialisLčnih klubih in v masnem delavskem političnem gibanju, zapopadeno v farmarsko-de-lavski stranki. Klub je vzel vzel n jegova izvajanja na znanje in sklenil o njih pretresati
dobimo tudi kaj novih članov. Sodrugi in sodruginje, zdaj je odvisno od nas, da damo klubu potrebno življenje, ali pa se zgodi, kakor omenjam v uvodu; vedeti moramo, da nas bo
na prihodnji seji v četrtek 9. i izostajanje s sej uničilo. No-j u li ja zvečer, na katero bodo bena organizacija ne more biti povabljeni vsi člani in drugi živa« 8e niti člani sami ne zavedni delavci. Vršila se bo v zanimajo zanjo. Zaradi tega spodnji S. S. T. dvorani. Sodru- vabim tudi vse bivše člane in gi in somišljeniki, pridite vsi članice, da pridejo *pet v klub na to zborovanje, kajti časi, v in poravnajo prispevke, koli-katerih živimo, so tako resni, kor kdo more. Nihče ni primo-da jih ne smemo pustiti brez- ran Plačevati označeno vsoto, brižno mimo.	ako ne more. toda nekaj se
•	„ 1 pa za delavski pokret vedno
Enajsti redni zbor JSZ, ki se, ,a*ko žrtvuje. Saj gre vendar prične 3. julija v Chfcagu, vz- za delavsko korist!
buja med nami'veliko pozornost. To opažam tudi pri naprednih ženah in dekletih, zlasti pri članicah JSZ, ki mil-vvauški delegaciji priporočajo,
Klub je sklenil, da pevskega zbora, ki se je ustanovil isto popoldne, ne vzame pod svoje okrilje. Vzrok je, ker tu ni mogoče zgraditi ali obdržati pevski zbor, ki bi bil prežet z našimi načeli. Drugače pa si napravimo le stroške in koncem konca še blamažo. Kajti naselbina je premajhna in takih, ki so nam naklonjeni, ni zadosti, da bi mogli iz njihovih vrst zgraditi dober socialistični pev^ ski zbor. Zato je za pevsko društvo v takem kraju kot je naš boljše, da je samostojen. Popoldne omenjenega dne smo imeli zabavo za članstvo kluba in igralce zadnje predstave. "Ob tej priliki — kot že omenjeno—je bil ustanovljen pevski zbor "Slavec". Kakšne pogoje ima za bodočnost, se bo kmalu pokazalo. Sodrugi in sodružice mu bodo šli na roko in pomagali kjer bo kdo mogel.
Pripravljamo se na zbor JSZ. Želimo, da bi bil uspešen v vseh ozirih, kajti delavski masi, katero moramo za socialisti-
I)ne 18. in 19. julija bo pik- čne ideje in v organizacijo šele nik na istih prej omenjenih pridobiti, je JSZ potrebna.
prostorih, ki ga prirede skupna društva na Moon Runu, šest po
da naj XI. redni zbor ukrene številu. Ker vsako društvo pri-potrebne korake za ustanovi-1 «P*va v<* ah mani v razne d°-
tev posebnih organizacij ženska pod okriljem JSZ.
za
Druš. Vijolica .št. 747 SNPJ priredi svoj letni piknik v soboto 4. julija, na praznik ameriške neodvisnosti, v parku de VVerth. Ta prostor je mnogim še nepoznan, zato naj služi tem sledeči kažipot: Ko dospete na križišče North 35th St. in W. Burleigh, vzemite W. Fond du Lac cesto; vozite se približno sedem milj. Pazite na desno stran poti, kjer boste videli pred vhodom v park vihrati ameriško zastavo, z znakom društva št. 474 SNPJ.
Goste, ki nimajo svojih avtov ali preskrbljene vožnje pri komu drugemu, bodo čakali s svojimi avtomobili društveni uradniki na N. 34th St. in W. Fond du Lac Ave. od 1. do 5. pop. Vožfija bo prosta in vstopnina v park. Vabljeno je članstvo vseh društev in drugi rojaki, da pridejo na ta piknik v čimvečjem številu.
Na razpolago bodo okusna okrepčila in igrala bo dobra godba, ki bo zabavala stare m mlade. Radi tega pridite 4. julija v park De VVerth na veselo zabavo v svežem zraku.
L. Ambrozich.
bre namene, so potrebna opore. Udeležimo se tudi njihovega piknika^/
Federacijski izlet v Straba-nu je dobro uspel. Pripravljenih dobrin je zmanjkalo še pred zaključkorrt prireditve, kar znači, da je bil uspeh tudi v tem oziru. — M. Jerala.
dr. f. paulich
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze nsrede od , 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
Odbor soc. stranke v Ohiu je sklenil, da ne sme noben član podpirati, agitirati, cirkulirati ali pa pobirati naročnino za Nevv Leader. drugače bo discipliniran. Jaz Nevv Leader či-tanrže leta in leta, in sem tudi agitiral zanj, pa ga i v naprej ne bom pustil, ker prinaša mnogo .dobrega, za delavce koristnega čtiva in veliko informativnih poročil o delavskem gibanju tu in po svetu. Radi tega, ker tak list berem, me menda ne bodo klicali na zagovor. —■ Joseph Snoy.
Ne dovolimo, da bi klub prenehal!
Milvvaukee, Wis.
i*v---
Velika udeležba na »eji kluba.
—	Proti Collinsovi resoluciji.
—	Benaonov govor. — Zanimanje za 11. redni zbor JSZ.— Piknik društva it. 747 SNPJ.
Moon Run. Pa.—Iz naše na-Seja kluba št. 37 JSZ dnejselbine se nihče ne oglasi. Ne-11. jnija je imela tolikšno ude-j koč tako vesela in živa, je danes v spanju toliko, da se tudi pisati nikomur ne ljubi. Res je, da o samih težavah in jamra-nju človek rajše ne piše, da pa bi se hvalili, tudi nimamo vzroka.
V tem dopisu bom omenil le najvažnejše stvari, četudi je že nekoliko pozno, je vendar bol jšo pozneje kakor pa nikoli..
Klub št. 175 JSZ priredi piknik tudi letos in sicer v soboto in nedeljo 11. in 12. julija, na znanih Portmanovih prostorih, ki sldve daleč naokoli vsled svoje naravne krasote. Ta pik-niški kraj je eden najlepših v zapadni Penns.vlvaniji. Uver-jen sem, da kdor je že bil tu-
FENCI/S '
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, lil« -
Tel. Crawford 138W
Pristna in okusna domača jedila Cene smerne. Postreiba točna.


Čitajte "Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi.
Milvvaukee Leader
Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Junean Ae«.
MILWAUKEE, WIS.

Hir.a-BM

BARETINCIC & SON
TeL 1478
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
|i iiBinBiiiiHinV Br: V Br |
'■nitani
PREČITAJTE in
ležbo, da je bilo veselje. Predsedoval je s. John Camer. Bila je velikega pomena zaradi raznih zadev, o katerih smo obravnavali. Na nji smo izvolili tudi novega tajnika s. L. Alp-nerja. Upam, da bo članstvo z njim zadovoljno in da bo naš klub tudi v bodoče napredoval in kazal delavstvu pravo pot, ki vodi v boljšo človeško družbo. Dosedanji klubov tajnik je bil s. Jacob Rožič.
Med drugim je bila na dnevnem redu razprava o resoluciji, ki jo je predložil v mestni zbornici nestrankarski alderman Collins. Določa, da se naj vse nodržavljane odslovi z re-
KONČNO VABILO NA PREDSTAVO "KAMNOLOM" V SOBOTO 4. JULIJA
Detroit, Mich. — Sodeč p O raznih vesteh, vlada v javiu-sti za Selifkar-Berlisgovo mu-zikalno dramo •'Kamnolom", ki bo uprizorjena na odru Hav-ličkove dvorane v Chicagu, III.. dne 4. julija, ob priliki konvencije JSZ, ogromno zanimanje. Detroitaki igralci in pevci, 3Q po številu, že "pokajo" svoje kovčege,. natrpane a koatumi, notami in raznimi rekviziti; or-
Alfred. Pole« teh nastopi še 10 igralcev z manjšimi vlogami ter mešan ZBOR "SVOBO-originalu je "Kamnolom" tragedija v štirih dejanjih, priobčena v Družinskem koledarju 192lJ izpod veščega p< reig Toneti Seliškarja. zna-, književnika 1» Itterala ii Ljubljane. Dasi je ta tragedija dovršeno dejo, smo ji kljub temu z ozirom na poznejši raz«

kester uglasuje svoja godala, da kar strune pokajo. Vsi so silno navdušeni za čikaško predstavo in trdno odločeni, <la dosežejo uspeh kot še nikdar prej! Z ansamblom pride v Chicago tudi več gostov, kar znači, da bo detroitska grupa štela nad 50 ljudi.
Vsebina "Kamnoloma" je socialnega značaja. V njej se krešeta dva svetova za nadob-last. Na eni strani je ponižano in zatirano delavstvo, na drugi pa kapital, kateremu ni rrjbe-no sredstvo preostudno za dosego svojih ciljev. Glavni karakterji v tej drami so: delavski voditelj Milan, njegova žena Liza, njegov OČ6 Adam. in lastnik ogromnih kamnolomov
voj svetovnih dogodkov dodali še več delavskih dialogov propagandnega značaja. Glavna atrakcija bo pa nedvomno kra-_ sno petje, ki prepleta to dramo vseskozi, kot studenec gorsko pobočje. Pevske točke vključujejo mešan zbor, tri duete in pet solospevov. Pesmi je uglas-bil naš pevovodja J. Berlisg, kot tudi orkestracijo, ki bo v krasni harmoniji spremljala dogodke na odru.
Izvleček vsebine je v kratkem sledeči: V delavski četrti ! industrijskega mesta živi mlad in energičen delavski voditelj Milan s svojo lepo ženo Lizo. Njun zakon je prva leta srečen, toda usoda pripelje nenadoma na pozorišče lepega pa
moralno propadlega delovodjo kamnoloma, Alfreda. Ker je Liza bolj nagnjena k slabemu kot dobremu, se razvijejo med njima intimni odnosa j i, ki pa ne ostanejo dolgo tajni. Sušlja-nje o tej aferi doseže tudi Milanovo uho, zato se v njem naseli črv ljubosumnosti, kiglodi v njegovi duši, dokler ne priki-pi z vso silo na površje. V takem položaju najdemo Milana, ko zatuli tovarniška sirena^ kateri se on po skrajnih duševnih mukah le nerad odzove. Ko se Milan od pravi na delo, se pa nenadoma pojavi pri Lizi Alfred. V.njegovi glavi se je porodila zločinska misel, da bi poslal Milana v bosanske kamnolom? in si s tem otvoril prosto pot k Lizi. Tedaj pa stopi v sobo Adam. Med njim in Lizo se završi burna scena.
V drugem dejanju se pojavijo delavci in delavke, ki uživajo pred kamnolomom svoje borno kosilo. Nekateri se šalijo, drugi čitajo in tretji filozo-tirajo, dočim misli Milan na jvojo žalostno usodo ter na "kalne in vodene oči" svoje Liže. Medtem pa pokliče Alfred Milana, hoteč ga pregovoriti, la bi odšel v. bosanske kamno-ome. Tedaj Milan vzplamti. Z linamično silo bruhne na dan srd, ki ga je gojil do tega lopova; pove mu brez oklevanja kaj misli o njem, obenem mu pa zagrozi z dinamitno patro-iio. V Milanu se završi duševni preobrat, V svoji bolni domišljiji vidi groteskne pošasti, ki se mu redijo v obraz. Tedaj ga pa pokličejo delavci, da jim razstreli skalo. Milan pa ostane na nevarnem mestu, dokler se ne završi eksplozija. Posledice *o grcrzne; strašno pohabljenega in slepega, prinesejo delavci Milana iz kamnoloma.
Tretje dejanje nas popelje v Milanovo stanovanje. Adam je v svojem elementu; kot groteskna maska stoji pred Lizo
ter ji narekuje grozno sodbo, toda ona je izgubila poslednji čut dostojnosti, zato se mu roga v obraz. Na pozorišče pride Alfred z nečednimi nameni. S
"V tovarnah, ki smo jih zgradili, imamo pravico Pitati!"
V neštetih tovarnah, v trgovinah in vtakojakih dru-gih obratih v Franciji so delavci prišli na delo, kot običajno, toda niso pričeli delati, kot običajno, ampak »e posedli in sastavkali. Kdo jih naj i«icne? Oblast? Na srečo delavcev je oblast sdaj njihova in njihova vlada
krmari driavo l Stavkarji so skrbeli sa vioren red in ob enim pa*ili, da ni nihče ničesar v*el ali pokvaril. Na tej sliki so delavci Farmanove tovarne sa »»delovanje acroplanov v Pariiu, ki so pred par tedni xas.tavkali, ostali v tovarni in družbi diktirali svoje pogoje. Sprejela jih je, ker ni imela drugega ishoda.
seboj prinese šampanjca in svi- |z zapisnika izredne lene obleke. Sledijo pivske or- . JL	icz j
katerim bi sledile tudi »eje odborov JbZ dne
Kije,
SEZNAM ČLANOV XI. REDNEGA ZBORA JSZ
iN PROSVETNE MATICE
24. junija 1936
spolne, da jih ne bi oviral Milanov duh. Liza plava v rajskih višavah, čašo opojnosti je iz- Izredne soje odborov Jb/, pila do dna. S svojo koketnost- 24. junija 1036 s* se udeležili jo tir^ Alfreda v obup. Višek | Frank Alesh, Filip Godina,
razobesi nad vhodom v dvorano.
Nato je sledila splošna razprava o sporedu zbora, in o vprašanju, kakšno naj bo naše stališče v odnošajih do soc. stranke. Splošno mnenje navzočih članov je, da je potreb-
jo ura Aiireua v uuu|). ▼ i^-n. .............. - .	....... — «------
predrznosti pa doseže s tem,'Fred A. Vider, Joško Oven, nd ostati v nji in zveza naj se
da pripelje pohabljenega Milana iz sobe ter se norčuje iz
KLUBI JSZ
Chicafo, III. — Kristina Turpin in Justin Zaje. Oglesby, III- — Anion Udovich. La Salle, III. — Peter Banich. Conrmaugh, Pa. — John Langerholc. Power Point, O. — Chas. Bogataj. Forest City, Pa. — Joseph Drasler. Bridgeport, O. — Fra.nk Matko. Sygan, Pa — Frank Pustovrh.
Burgrttstown, Pa. -r- Chas. Pogorelec, zastopnik. Chicago, III. —r Frank Benchina. Chicago, III. — Mi' hael Chavtch. Arma, Kans. — John Kunstelj. Salem, Ohio. — Frances Mihevc. Cleveland, O. — Louis Zorko. Imperial, Pa. — Frank Augu*tin. Milvvaukee, VVis. — Leonard Alpner. VVaukegan, III. — Ftances Zakovšek. Springfield, IU. — Joseph Ovca. Collinwood. O. — Theresa Corjanc. Herminie, Pa. — Anton Zornik. Pinejr Fork, O. — Nace Zlemberger. Detroitr Mich. — John Zornih. Detroit, Mich. — Louis Korošec Jr. Canonsburg. Pa. — Marko Tekavc. Moon Run, Pa. — Jennie Jerala. -
VVest Allis, VVis.--Frank Matkovich.
VVest Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant. Girard, O. — Anton Nagode. Chicago, III. — Mat y Vrhovnik. Sheboygan, VVis. — John Spendal.
ANGLEŠKI ODSEKI KLUBOV JSZ
Chicago, III. — Jean Rak. Cleveland, O. — Betty Bogatay. Mihvaukee, VVis. — Anton Kamnikar. Detroit, Mich. — Estok Menton. IgO, W«*t Allis, Wis. — Rose Musich.
KONFERENCE JSZ IN PROSVETNE MATICE
1,	Zapadna * Pcnnsjrlva nia. — Michael Jerala.
2.	Ohio. — Anton Jankovich.
4,	Illinois in VVisconsin. — Joseph Radelj.
5,	Vrhodni Ohio in lap. W. Va. — John Rebol.
DRUŠTVA PROSVETNE MATICE
1, SNPJ, Chicago. III. — John Jurečič.
6,	SNPJ, Sygan, Pa. — Frank Pustovrh. 8, SNPJ, Chicago, III. — Frank Gorenc.
16, SNPJ, Milvvaukee, VVis.--Joseph Vidmar.
87,	SNPJ, Herminie, Pa. — Anton Zornik.
88,	SNPJ, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala.
92, SNPJ,	Franklin, Kans. — Martin Stefančič.
102, SNPJ,	Chicago, III. — Minka Alesh.
106, SNPJ,	Imperial Pa. — Frank Augustin.
119, SNPJ,	VVaukegan, III/— Antonia Bezek.
121,	SNPJ.	Detroit, Mich. — Peter Benedict.
122,	SNPJ,	VVest Aliquippa, Pa. — Bartol Yeran». 138, SNPJ.	Strabane. Pa. — Marko Tekavc.
147, SNPJ.	Cleveland, O — Betty Bogataj.
192, SNPJ,	Milwaukee, VVis. — Joseph Vidmar.
206, SNPJ,	Gross, Kanv. — John Kunstelj.
234, SNPJ.	Milwaukee, VVis. — Joseph Vidmar.
434, SNPJ,	Arma. Kans. — Martin Kruiič.
535, SNPJ,	Akron, Ohio — Chas. Pogorelec, «ast.
559, SNPJ,	Chicago, 111. — John Rak.
564, SNPJ,	Detroit, Mich. — Mary Klarich.
1.
3,
4,
5, 9,
10, 11, 13,
19, 16.
20, 21, 24, 27, 31, 37, 45, 47, 49, 69, 95,
1*4, 115, 118, 175, 180, 211, 222, 224, 235,
1. 27, 37, 114,
568, SNPJ. 747, SNPJ, 29, JSKJ. 10, SSPZ, 48, SSPZ, 181, SSPZ, 19, JPZS,
Sam. podp.
VVaukegan, III. — Anthony Pierce. Milwaukee, VVis. — Joseph Vidmar. Imperial, Pa, — Frank Augustin. Moon Run, Pa. — Jennie Jerala. Arma, Kans. — Frank SotovŽek. Power Poin«. O. — Charles Bogataj. Milwaukee, Wi«. — Leonard Alpner. društvo, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala.
obeh. Tedaj se pa tudi v Mi--.i John Hujan, Angela Zaitz, Pe-lanovih bolnih možganih poja-!*er Bernik, Ivan Molek, John više iskrica življenja; pritipl je , Rak in Chas. Pogorelec. Predse do Lize ter jo v svoji agoniji I seduje Aleš. Tajnik poroča, da prične daviti. Alfred, videč to, Je bila ta seja sklicana radi ne-skoči ro nož, katerega mu Liza katerih zadev, ki se tičejo pn-potegne iz rok, ter ga zasadi hodnjega /1» »ra. V Clevelandu svojemu soprogu Milanu v ar- nimamo še nobenega reference. Po tej tragediji se razmer-! *a. ki bi govoril o delu klubov je med Lizo in Alfredom temeljito spremeni, Mrtvega Milana najde njegov oče Adam, ki
Frank Zaitz, Anton Garden, loči šele če ji ne bi bilo več mo Frank Udovich, Alice Artach, 1 goče^ostati v nji, oziroma, ako
bi stranka sklenila federacije
razpustii, kar pa ni verjetno.
Konec seje.
Upraviteljem vseh naših organizacij
krošnja za sodelovanje
FEDERACIJE SNPJ, VČLANJENE V PROSVETNI
MATIC!
Zap. Pennsylvania. — Bartol Yerant, W. Aliquippa. Severna Minnesota. — John Kobi, Duluth. Vzhodni Ohio in VVest Virgina. — Joseph Snoy, Bridgeport.
VVestmorcIandska. — Anton Zornik, Herminie, Pa. Kansaška. — Martin Stefančič, Pittsburg, Kans. VVisconsinska. — Joseph Vidmar.
KULTURNE IN DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pev sit i sbor "Sava", Chicago, III. — Ernestine
J»II	,
Soc7~pevs¥i bVoF "Zarja", CUf*Und, Ohio. — DgUy
Bogataj.	€
Soc. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich. — Rudolf Potochnik.
Dram. društvo "Soča", Strabane, Pa. — Marko Tekavc.
Gospodinjski odsek SND, VVaukegan, III. — Antonia Besek.
Ženski zadružni odsek, VVaukegan, III. — Antonia Bezek.
REFERENTI
Poleg delegatov so člani zbora referanti, katerih predmeti — navedeni v objavah sporeda XI. rednega zbora. Ti poročerafcS so:
John Terčelj, Strabane, Pa. —----------- ..^.i_______
Joseph Snoy, Bridgeport, Ohio.
Anton Shular, Arma, Kans.
Louise Bratanic-Jurcryk, Milwaukee, VVis.
Oscar Godina, Chicago, III.
Donalcf J. LotriclL Chicago, III.
Mary Jugg, Chicl^o, 111.
Boio Stojanovich, ^Thicago, III.
Angela Zaitz, Chicago, III.
Betty Bogataj, Cleveland, Ohio.
Estok Menfon, Detroit, Mich.
Dalje so člani zbora odborniki eksekutive JSZ in vseh drugih njenih odsekov kot:
EKSEKUTIVA
Frank Alesh	Peter Kokotovich
Filip Godina	Joseph Oven
George Maslach	Fred A. Vider
Frank	Zaitz
NADZORNI ODSEK JSZ Michael Chavich Anton Garden Frank Udovich
H
NADZORNI ODSEK SLOV. SEKCIJE JSZ Aliee Artach	John Hujan	Angela Zaitz
, ODSEK PROSVETNE MATICE
• i
Peter Bernik
Ivan Molek	. .....
Ka sklene kruto maščevati. ' četrto dejanje: Liza pride vsa obupana za svojim ljubimcem v vilo. IJasi naivna vendar se prične polagoma zavedati svojega, zločina, zato roti Alfreda, da jo vzame s seboj na Dunaj, toda pri njem je naletela na nepričakovan odpor. lx>pov, dasi sokriv zločina, zvali vso krivdo na Lizo in se ji pri tem še roga. Iz njegovih sarkastičnih opazk ona razvi-dl, da Tttu je bila le priležnica kot že nešteto drugih, zato se v njej pojavi uporni duh. Sledijo skrajno napeti prizori, ki bodo globoko posegli v vaša čuvstva. Medtem pridrvi na pozorišče razjarjena množica pod Adamovim vodstvom iska-joč Alfreda, toda strahopetec jim ne uide. Ženske planejo po Lizi in jo pretepajo do smrti. Njene poslednje besede so po-
JSZ in o agitaciji za rroleur-,	podružnic na-
ca, Majski Glas in Am. druz.i . .	.. •
koledar. Na predlo* P. Berni-K,h T	"»n^/.n
ka sklonjeno da se ta mandat « n""h.	T ... i a 4 ti io prejelo od ufednistva Na-
poveri delegatu Antonu Janko-,-' 1 '	. „ .
1 ^ - 'rodnega	Adresarja pisma z
viču. ako ga sprejme.
Pogorelec predlaga, da se povabi sledeče organizacije, da pošljejo bratske delegate: SNPJ, SSPZ, socialistično stranko, češko federacijo in židovsko federacijo.
Garden predlaga, da se židovske ne povabi, ker faktično ni več v stranki. Tajnik Pogorelec pravi, da jo ima v majskem poročilu tajnik Clarence Senior vključeno za strankino organizacijo in v izkazu navaja število njenih članov. Pogo-relčev predlog je bil nato sprejet.
Pogorelec pravi, da je naloga eksekutive najeti zapisnikarje za zbor. Razprave q tem se.udeleži več članov. Težkoča je,- ker JSZ tega dela ne more plačati po vrednosti. Sklenje-
ski klubi, Hrvatski Domobr&n, Industrijalni Sav?z, Jadran«ka Straža, Jugoslovanska matica, Kola hrvatskih sinova i kčeri,' Narodna Odbrana, ()rKaiiizaci-je saveza hrvatske selja^ke stranke, Patronatski odbori. Republikanski klubi, 8avez radničkih klubova, Sekcija 8. I L. P., Slovanske zveze v Kaliforniji, Illinoisu in Pennsylva-niji, Socialistična zveza itd. Kdo ve za vse te organizacije?
Imamo na stotine neodvisnih podpornih organizacij, ki niiw nikjer zapisana; in "take, ki J spadajo k tu>im centralam, kot l VV. O., K. of C., VV. o. W. in drugim.
Med dobrodelnimi organizacijami nahajamo Hrvatskega Radišo,. Prosveto, Srpski Pri-vrednik, razne verske skupine itd A!i kdo ve za njihove naslove ali za njihovo število?
Ženska udruženja so se tudi lepo 'razvila, med katere »padajo Hrvatska žena, Jugoslovanska žena, Kolo srpskih se-stara, Slovenska ženska zveza, razni*ženski klubi itd., ali ra-i zen Slovenske ženske zveze popisa za oM^ale ni.
Imamo tudi veteranska društva, kot American Vugoslav Veterans' Ass'n, in Savez do-brovoljaca Kraljevine Jugoslavije.
Tudi gospodarsko se vedno bolj udrjižujemo ter obstojajo stavbinska in posojilna društva, konsumne zadruge in zadruge producentov, udruženja trgovcev, ostrigarjev, ribičev, sadjerejcev itd.
Socialnih klubov je vsestranskih, kot vseučiliščnih, zabavnih, lovskih in raznih drugih.
Jako malo ljudi je med nami, ki vedo za naš tisk, kot časopise, koledarje, revije in spe-cijalne izdaje, ki se pojavljajo od časa do Časa. . Pa niti ta generalni seznam naših raznifr interesov v Ameriki ni popoln, da ne govorico o kakem detaljnem seznamu vseh njim pripadajočih organizacij, ker ga nismo nikoli imeli.
Kakor je iz gornjega razvidno, se je 'Narodni Adresar" lotil povsem neobdelanega polja, katerega bi morala nato javnost bolj poznati, vsaj vedeti za vir, kjer more kaj izvedeti, kadar je treba. Zalibog ne vemo za naša društva niti v poedinih nekoliko večjih kolonijah.
Da vse to poizvemo, da vse to pravilno zabeležimo, je neobhodno potrebno, da upravitelji naših organizacij in ustanov takoj prijavijo ime in naslov svojega društva "Narodr nemu Adresarju". Naglaiainf* in podčrtamo, da dostavljen;« teh informacij ne veže ga druitva na nikakino obvei-noat.
To je prvo in bržkone tudi zadnje podjetje te vrste med
vprasalno polo — s prošnjo, da odgovorijo na stavljena vprašanja in da izpolnjeno polo vrnejo uredništvu. Upravitelji _	, teh društev se naprošajo, da to (nami. Naše življenje v Ajnen-
svečenr Adamu, njene oči pa izražalo nemo obtožbo proti <*f «» *afn»iilharjii*a M
..... dni zborovanja in za ureditev
razuzdanim predstavnikom kapitalizma, ki je kriv smrti dveh mladih in ljubečih se src. še enkrat opozarjamo na to krasno muzikalno dramo, kjer se krešejo karakterji kot v nobeni drugi. Jedro te drame je polno čuvstev. Odlikujejo ga ljubezen, intrige, sovraštvo, razredna borba in zavest, umori in krasno petje. Igralci so same trenirane in izbrane moči, zato vam bo ostal duševni užitek "Kamnoloma" nedvomno še dolgo V spominu.
Frank Četen.
Knjige!
Kadar naročate knjige, po* »lužite »e Proletarceve knjigarne.
zapisnika vsoto $40, in za iz-
storijo čimprej in tako.olajšajo nabiranje in porazdelitev podatkov za sestavo adresarja našega javnega življenja v Ameriki.
Razun teh imamo nekoliko tisoč samostojnih organizacij, katerih naslov je jako teško dobiti. Ni človeka med nami, ki bi vedel za majhen odstotek teh organizacij. Pa vendarle vsaka izmed njih je del našega javnega življenja in naših skupnih. naporov. I)a le obrnemo pozornost, na primer, na naše narodne ustanove, pa poglejmo, kdo bi mogel našteti ali pokazati popis vseh naših čitalnic. dvoran (cerkvenih, društvenih in privatnih), pokopališč, knjižnic, narodnih domov, sirotišč, šol (narodnih, župnij-
ki pada in za nekoliko desetletij ne bo nihče vedel, da smo tukaj nekdaj živeli s polnim življenjem, ako ne ostavimo potomstvu in zgodovini trajen spomenik našega današnjega obstanka in delovanja.
Sporočite ime in adreso^vsakega društva in ustanove "Narodnemu Adresarju", 1&6 Fiftn Avenue, Nevv York City.
Ivan Mladineo.
Novi kardinali so sami Italijani
Papež Pit ie 18. j®«; nova! za kardinale vBjtn
—r......... ....... ................. ,. , . . .	, , , .. > svečenikov, večinoma »voje
vrJitev teKa dela sc vpraša »• I Tu' ("»rodn.h, iupmj- * te), p0 narodnorti wv.l Louis Renigerja. Ako bi on za- ^j^j^j^0? (nni » ume ni i )
iiani. Katoliški Slovenci m
pisnika ne mogel prevzeti, sc Chas. Pogorelca pooblasti iskati koga drugega.
Dalje tajnik omeni, da je Peter Kokotovič še vedno upo-slen v Kanadi in ne ve, ako bo mogel priti na naš zbor, kjer je določen za uvodnega govornika.
Zaitz predlaga, da ako Ko-kotovira ne Ih), ga naj nadomesti Joško Oven. Oven pravi, da se prve seje ne bo mogel u-de(ežiti. Garden nato predlaga, da naj Kokotoviča nadomesti F. Zaitz. Predlog sprejet.
Sklenjeno, da naj tajnik naroči pozdravni napis, ki se ga
Bilo bi zaman vprašati za kak popis naših prosvetnih u-druženj, ker ga nima. V to vt-sto spadajo diletantsko-drama-tične skupine, historijske organizacije (kakor Baragova Zveza), glasbena udruženja, Orli, cerkveni in posvetni pevski zbori, podružnice Prosvetne zveze i Prosvjetnoga Saveza, prosvetni odbori, Sokolska društva, športni odseki (baseball, basketball, bovvling, football itd.), tamburaški zbori itd.
Političnih organizacij imamo veliko število, med katere spadajo American Jugoslav Ass'n of Minnesota, Demokrat-
Italijani. Katoliški Hrvati, ki čakajo, da dobe vsaj enega kardinala, še vedno niso prišli na vrsto. Baje ima pn tem tudi "politika" nekaj zraven. če bi namreč papež podelil kardinalski klobuk kakemu Jugoslovanu, bi Mussolini smatral to za "neprijateljsko dejanje". Sveta stolica pa se Huceju noče zameriti, pač njegovega prijateljstvf k^ dokazala posebno v slučaj« Ktiopije.
Ako bi med delavci ne »>»£ hlapcev in .kebov, ne b, b nikdar nobena stavka Ijena.
jtM^iovANSKA somuvnr\ 4
PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI
{	Naslov: JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
2301 S. Uwndale Ave.	Chicago, Illinois
Eksekutiva Socialistične Stranke:
D»T«re Allen. < onneeticut; Maynard C Krueger, Plinoia; fower,. Hapgood. Indiana; Albert S. Coolidge,
gMg»cbu?itU;No»m«nhom«t in M«* Delso*, Nevv JJ^j D«rlid|ton Hoopes in Georg« Rhodct, Penn-gylv»rii»; Fran« Danici. TenneMM»e-.Danici W. Hoan in
l^s Sa»k«n. Wkconain.
KkstkuLivnL tajnik Clarence Senior.
Glgvm urad: 549 W. Randolpk St., Chicago, lil.
A"
Tajništvo J. S. Z.:
Tajnik: Charles Pogorelec, 2301 . Ckicago. III.
So. Lawndale
Eksekutiva J. S. Z.:
Filip Godina, Peter Kokotovich, Frank Alesh, Ceorge ftfftatlack. Joško Oven, Fred A. Vider, Frank
3*-
Nadzorni Odbor J. S. Z.:
Michael Chavich, Frank Udovith. Anton Garden
Prosvetni Odsek J. S.Z.:
Pater Bernik, Ivan Molek, John Rak, Chat. Po. gflfUc. tajnik.
Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.:
Alic« Artach, John Hujan, Angela Zaita.
"Proletarec"
glasilo in last slovenske sekcij« JSZ.
UPRAVNI ODBOR PROLETARCA: Anton Garala, ^predsednik; Joško Oven. podpredsednik; Frank Aleek, tajnik; Filip Godina, blagajnik; Fred A. Vider. Deaeld J. Lotrich. Peter Bernik, na 11 orni odbor.
Urednik: Frank Zaita. Upravnik: Chas. Pogo-
IMENIK KLUBOV:
ILLINOIS
Jt. 1, CHICAGO. — Tajnik-blagajnik John Rak, 2101 S. Lavvndale Ave. Organizator Frank Alesh. Žara Angela Zaitz.- Zboruje v ^ki. četrti petek v :u ob 8. zvečer v Rtov. det. centru. St. 3. OGLESBY.—-Tajnik-blagajnik Anton Udo-rick, RFD 3, I*a Salle, lil. Organizator Louis Vianikir. ZapisnikarH-a Christina Nlidvešnik. Seja vsaki 3. če-trtef%~mesecu ob 7. zvečer na domu tajnika. - 7
ftt. 4, LA SALLE.—Tajnik-MairainiV Frank K«run,
1569 Sobieski St. Organizator Andy Derganc. Zapisnikar Joe Novak. Seja 3 sredo v mesecu v Slov. nar.
St. 16, CHICAGO.— Tajnik-blairaj nik Frank Ben-ckiaa. 1150 W. Grand Ave. Organizator Frances Svvol-iak. Zapisnikar Louis Volk. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. na 22s0 Clybourn Ave.
St. 20, CHICAGO.—Tajnik-blagajnik Peter Kokotovick, 4938 Keystone Ave. Organizator Božo Stoja-MTick Zapisnikar Geo Maslach. Zboruje 1. nedeljo f aoecu ob 10. dop. v svojih prostorih, 2250 Cly-taprn A>
it. 45, VVaukegan.—Tajnik-blagajnik John Zakov"
»ek, 1016 Adams St., No. Chicago. Zapisnikar Rudolph Skala. Organizator Jack Mesec. Seje vsako tretjo »•do y mesecu ofo 7:30 zvečer v Slov. nar. domu.
St. 47, SPRINGFIELD.—Tajnik-blatrajnik Joseph Om, 1841 S. 15th St. Organizator Louis Aidich. Za-JMukarica Julia Krmelj. Seje vsako 3. nedeljo v me-kcu ob popoldne v Slov. nar. domu.
St SO. VIRDEN.—Tajnik-blatrajnik Frank llersich, R- E. 1. Zapisnikar Simon Kavčič- Organizator Fr»ak Reven. Seje 2. nedeljo v mesecu o4> 2. pop. pri a Johnu Shluga.
St. 224, PULLMAN.—Tajnica-hlagajnica Mary V«r-hevaik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111. Organizator za Pullman Jos. H rova t, za So. Chicago, Steve Mal-narich. Zapisnikar Max Marolt.- Seja tretjo tvotooto v ■♦•ecu ob 8. zvečer na 9637 Evving Ave., So^ Chicago.
INDIANA
•t. 41, CLINTON.—Tajnik-blaga j nFk Ignac Span-
560 N. 11 th St., Clinton,* Ind. Organizator Bartol Oblak. Zapisnikar John škof. Seje zadnjo nedeljo v atMcu.
KANSAS
it. 21, ARMA.—Tajnik-blatrajnik Anton Shular,
Bo* 27. Zapisnikar John Shular. Organizator Anna Bratkovich. Redne seje se više vsako tretjo nedeljo v
••aecu ob |. pop., vsakokrat v drugi naselbini.
> « — -
MICHIGAN
U4, DfcTROIT.—Tajnik4>lagajnik John Zor-aik, 9050 Concord Ave. Organizator Anton Jurca. Za-P*nikar Mike (Jlad. Seje vsaki 4. petek v mesecu ob <:30 zvečer v Slov. nar. domu na John R.
118, DETROIT.—Tajnik-blagajnik Louis Koro-
m., 6657 Thefrfri Ave.. Dearborn, Mieh. Organiza-t0L^nt°n Aniiček- Zapisnikar Math. Urbas. Zboruje 4. n«Mjo v mesecu ob 9. dop. v Slov- del. domu, 437 So. "larnoi« Ave.
MONTANA.
H 35, BEARCREEK RED LODGE.- Tajnik,bla-pJn>k Wm. Godina, Box 219, Bearcreek. Zapisnikar J- mnichek ml. Organizator Frank Danichek ml. in Ervvožnik. Seje vsano prvo nedeljo v mesecu ob P°p. v dvorani na Scotch Coulee.
NEW YORK
•t 12, GOVVANDA.—Tajnik-blagajnik John Mate-
145 Miller St. Organizator Joe Bohinc. Zapis-"•■ar Jorry Krašovee. Seje vsako prvo nedeljo v mese-ca 2. pop, na domu tajnika.
OHIO
»«• 9, POVVER POINT. — Tajnik-blatrajnik Ja«.oh R. F. I). Hox 30, Liribon, O. Organizator -T use k in Charles Bogatay. Zapis ni k?, ric a Atrnes _ Ock. Seja drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. pri *»tt. Tuieku.
II. BRIDGEPORT.—Tajnik-blatrajnik Jo.eph •••f. HFD 1, B«* 7. Zapisnikar Tony K ravan ja, Or-frMaator Louis Gorenc. Seje vsako S. nedeljo v me-▼ društveni dvorani na Boydsville.
St. 24, SALEM. O. -- Tajnik-ldagajn k Jacoh Mi. hevc, RFD No. 6. Zapisnikar John Krftaj. Orjf »nizatnr-ja John Hoaich in John Križaj. Seje 2. petek v me.»e *u ob 7:30 zvečer pri raznih Hodrugih.
St. 27, CLEVELAND.—Tajnik-blatrajnik Ivan Batnih, !(►&:{ K. 67th St. Organizator Louis Z jr ko. Zapisnikar Joseph Jaueh. Seja v*aki prvi petek ob K. zvečer in vsako 3, nedeljo ob 2. pop. v Slov. nar, doiyu.
St. 28, NEVVBURGH. Tajnik-blatrajnik Joseph Lever, 3001 K. 82nd St. Organizator Jok. Ltvtr. Zapisnikar Jos. Lever ml. Seje prvo nedeljo v mesecu v S(?ov. dtt dvorani na Pr n e Ave., ob 1:30 pop.
St. 49, COLLlNWOOD.-^-Tajnik-blatrajnik A. Ska-pin 14901 IN-1 pt r Ave. Zapi-mkarica THfresa Gorjanc. Organizator Frank HarUič. Seje v?;ik prvi polelt v •mo/ceu <vb 8.iVečeir v Siov. del. domu.
• St. 95, PINEY FORK. — Tajnik-blagajnik Nace /Irmbrrgit, Hox 213. Organizator Frank Zaveramk. Zapisnikar Nace Žleiiik>ertrer. Si-je vrako 2. ntdflja v me>ecu o<b 2. pop pri Fr. ZivrAn.ku.
St, 123, M A YN ARD.—Tajn k-blagaj nik Anton Ska-bernr. Box 156. Organizatorja J-ohn Slanovec in Joseph Sniodich. Zapi<nikartca Joseph ne Slanovec. Seje veako drugo nedeljo v nieaecu ob 2. popoldne pri I/ouia Berlotu.
St. 222, GIRARD.—Tajnrk blagajnik John Kosin,
1000 State St. Organizator in zapisnikar John Tancek, Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. do|M>ldite v Slov. domu.
PENNSYLVANIA
St. 5, f- RANKLIN CONEMAUGh.—Tajnik-blagaj-rwk Frank Pudhoy, Bos 61, Park Hill. Zapisnikar ca Mary Zabr c. Organizatorji, Anton (Jabrenja, Andrej Vdrich.in Jacob Gabrenja. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu c h 2. nap. v dvorani dr. Sv. Alojzija.
St 10, FOREST CITY. —. Tajnik-blagajnik Anton Drailer ml., RFI) 2, Box 44. Organizator Joseph I>ras-ler. Zapisnikar Frank Drasler. Seje vsako drugo ne-deljo v mesecu ob 2. popoklne v dvorani A. Zaitza na BroNvndalo.
St. 13, SYGAN, PA. — Tajnik-blagajnik Lawr«nce Kaučič, RFD. 2, M Donald, I'a. Zapisnikar Frank Pustovrh, Organizator John VVirant. Zboruje prvo nedeljo v nuvecu v dvorani društva št. 6 SNPJ, ob 4., po;>oldne.
St. 18, BRIDGEVILLE, PA. — Tajnik-blagajnik Frank Strah, Box 262 Lawrence. Zapisnikar Frank
Strah. Organlzatorica Anna Berdnik. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob L pop, v dvorani dr. Nova Doba.
St. 19, BURGETTSTOWN. — Tajnik Aataa Ja-ram, Box 12.
St. 31. IMPERIAL.—Tajnik-blagajnik Frank Au-guštin, Box 303. Zapisnikar Frank Vidrich. Organizator Maitin Gorenc. Seja drugo nedeljo v mesecu ob
3.	pop. v Slov. domu.
St. 36, PRESTO, PA—Tajnik-blagajnik Leopold Mur, Box 104. Organizator Anton Petrovč č. Zap sni-kar Vencelj Vidmar. Seja zadnjo nedeljo v mesecu ob
4.	popoldne v Izobraževalnem domu.
St. 69, HERMINIE.—Tajnik-bl4gajnik Anton Zornik. Box 202. Zaplsnikarica Lydia H. Zornik^ Organizator Anton Potisek. Seje 2. nedeljo v mesecu ob 6. zvečer na domu tajnika.
St. 118, CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik John Chcsaik, Box 252, Strabane. Organizatorja J. Terčelj in Jacob Pavčič. Zapisnikar John Koklich. Si-je vsako četrto soboto ob 7. zvečer v' spodnjih prostorih dvorane društva št. 138 SNPJ.
St. 175, MOON RUN.—Tajnik Jack Tomec, RFD
5.	Box 191, Crafton, Pa. Zapisnika ric a Jennie Jerala. Organizatorja Urlian Olivani in Jennie Jerala. Seje 3. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v dvorani Slov. podp. društva. - -	'
St. 211, W. AL1QUIPPA.—Tajnik-blagajnik Bartol Yerant, 115'i Beaver Ave. Zapisnikar lieorge Smre-kar. Organizatorja Andrew Antonic in Andrcw Fatur. Sejo tretjo nedeljo v mesecu ob S. pop. v Slov, domu.
WEST VIRG1NIA
St. 228, PURSGLOVE.—Tajnia-blagajnik John Gal-lon, Box 116, O sage. Organizator l>awrence Selak. Zapisnikar Anton Ma^lo. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu od 3. pop. v Joe Železnikov! dvorani v Osage, VV. Va.
WlSCONSIN
ST. 37, MILVVAUKEE. — Tajnik-blagajnik Leonard
Alpner, 829 W. VN alker St. Organizatorji Mary Shuler, John Pokhtr in ^r. Kolou«. Zapisnikarica Kristina Pod-jav/»ršek. Seja v<aki drugi četrtek v mesecu ob 8 uri v S. S. Turn dvorani.
St. 180, WEST ALLIS.—Tajnik-blagajnik Frank Matkovich, 1210 S. 60th St. Zapisnikar Frank Pri-stavec. Organizator John Gole. Seje vsaki tretji pondeljek v mesecu ob pol 8. zvečt-r v Labor dvorani.
St. 235, SHEBOYGAN.—Tajnik-blagajnik Charles Chuck, 1314 S. 71 h St. Zapisnikar John .Spendal. Organizator Anton Dcbevc. Si je vsaki drugi četrtek v mesecu oi^ 7::I10 zvečer v Fludernikovi dvorani.
;iY Z. (2)
ČLANI AT LARGE
KOMUNISTIČNA STRANKA N0MINI-
RALA BR0WDERJA IN FORDA
-%---
(Nadaljevanje »h 1. .strani.) doiHi, pa i^prav hi rcpuOlikan dtvoril \N'm. Z. poster, ki ie bil cem tidtr^aMf volilce dobil) pred i. liti kand:dat /a pred
Rooseveit, je dejal Brovvder. zmaKa republikainke stranke bi odprla vrata faši/mu, zato se ji jo nv»ra preprečiti.
Gostov je bilo na konvenciji veliko in navdušenja, ovacij in zbornih vzklikov je bilo v izobilju. To vrste demonstracije, ki so se udomačile p ) revoluciji posebno v Rusiji, so začele v tej deželi uvajati najprvo ko-in u n istic n e organ i zacij e.
Od amer JkeRa študentov-sktKa zbornega vpitja se razlikujejo v tem, da so vzkliki enakomerni. Na primer, vsi dele-kati so v enakem tempu vzklikali: 4,\li holegio rdečo fronto"! ."Mi hočemo rdečo fronto"! Ali pa: "VVe want Br »w-
sednika. Na tej ie dobil nominacijo Kari W. Hrovvder in za podpredsedniškega kandidata pa črnec James VV. Ford.
Konvencija se je izrekla za enotno fronto vseh elementov, ki so za m r in proti fadizmu, za ustanovitev farmarske-de-lavske stranke in za razne socialne reforme, kakršne so k )-munisti pred pur leti še zame-tavali.
Norman Thomas
v radiu
V petek 10. julija ob 11. uri zvečer, vzhodni standard čas, bo govoril v radiu socialistični predsedniški kandidat Norman
III i: I AMOK
NEST }
der"! "VVe vvant Brow<ler"! In j Thomas. Kjer ha vzhod u ima j) tako dalje.
Tudi na socialistični k-mven-
u
ciji^se je letos prvič dogodilo, da so delegati "predvajali" zborne vzklike.
Komunistično konvencijo je
XiYi Z. (2) IllinoLs. JoW Petrich, Youngstown, Ohio.
Anton Blasich, Fontana, Calif.
Fr. in Cecilija Lipar, Sevvard, N. Y.
Mike Krults, VViliard, W:s.
KONFERENCE J. S. Z.
St. 1, ZAPADNA PENNSYLVANIA.—Tajnik Ja-cob Ambrosich, R. D. I, McKees Kocks, Pa. Organizatorja: John Terčelj in Geo. Smrekar. Puh. odsek: Frank VVirant Sygan; Frank Samsa, Canonsburg.
St. 2, OHIO.—Tajnik Louis Zorko, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, O. Organizatorji: Anton Jankovich in John Vehar ml., za Cleveland; Akron, Kenmore in Barberton, Ixo Bregar; za Girard. John Tancek. .
St. 4, severni ILLINOIS in WISCONSIN.—Tajnica Frances Zakoviek, 1016 Adams St., No. Chicago, HI. Organizatorji: za Chicago Frank Alesh: za MiKvaukee, I/enart Alpner; za VVaukegan, Anna Mahnich; za West A Hi-. V-im ent Pugelj; za Shel>oyganf France« Skrttbe.
St. 5, v/hodni OHIO in WEST VIRGINIA.—Tajnik Joseph Snoy, RFD 1, Box 7, Bri<lgeport, O. Organizatorji: za Bridgeport, i/ouis Gorenc; za Powhatan l^)int, John Merzel; za Power Point, Matt TuAek; za Piney P^ork, Frank Zaversnik, za Salem, Frances M i hevc.
Tajnike klubov in Konferenc prosimo, da naj nam vse spremembe v odborih in naslovih tožno sporoča, da jih uvrstimo v seznamu.
VISITING LA SALLE AND OGLESBV
(Continued from i>age 8)
m-
agitator and were it not for his ba I health Proletarec would have a good so lici to r in La Salle. Stopping at the numerous places we found our |>eo-ple very friendly and many of them ?ubs;-ribed to Proletarec. VVe also made i tour to Peru and visited Ko-pach, Remenih, Terdin and many others. Our agitatlon also irtduded an invitation to thi* JSF conventk>n program vvhich wi!l be held in Chicago on Saturday, July 4, and according to their desire. to see the Detroit comrades perform, we may have a fme delegation from both I.a Salle and Oglesby.
In l^a Salle arrangements were also made'for a meeting of braneh No. 4 JSF at Joseph Novak1« plače. Due to the short notiee the meeting vvas not so vvell attended, but never-theless a group of comrades met to diseuss some of the important prob-lems before the JSF convention and other branMi vvork. The špirit was goo<l and the comrades are now at vvork to sponsor a joint affair with i the ()glesby braneh. A little over a year ago both branehes sponsored sueh an affair Und invited the dra-matic group of braneh No. 1 an 1 singing society Sava of Chkago to put on e program for th^m. The hali vvas packed and the entire program vvas a sucess. With good cooperation on the part of ali members I am quite sure their future undertakings vvill bring both branehes many new friends and plenty of activity.
Unlike our meeting in Oglesby, the vvomen comrades were missing at this gathering. They were kept busy at home wi|h other duties and pre-paring dinner. Frank Karun, th? braneh secretary is a real "Jimmie Higgins". Through hjs efforts Tlie May Herald and the American Fa-mily Almanac get a good circulation. He also sees to it that his distriet is rc present ed vvith ads in both of these oublications. But like so-many of our ither agitators, he needs assistance. It is w< U for our branehes, every-vvhere for that matter, to hold meetings at sueh times when most of tho members can be present and slFOTV ill, convenient for the ladies to attend. Our vvork is as important to them as it is to the men comra.les and the ladies ean be good agitator*.
That Sunday afternoon Joieph Novak drove us to a picnic sponsore j by the Slovene National Home. In <pite ot the chilly vveather a jolly :rowd tnjoyed themselves.
Time passes quickly when one meets a lot of friends and so Joseph Novak, his wife and l ^ad to leave n order to catch the Bus for Chi-ago. I hope to see a lot of lmy new acquaintances this wcck-cnd in Chicago at the JSF~convention program.
John Rek.
daylijrht saviiiK time, bodo čuli Thomasov Kovor o polnoči. Kjer je v veljavi centralni standard čas, bodo čuli Thomasa ob 10. zvečer. Govoril bo iz Nevv Vorka iu Kovor bo oddan iz vseh radio postaj Blue Network NBC sistema.
Sklep proti tistim, ki agitirajo za Nevv Leader
Odbor soc. stranke v Ohiu je odobril resolucijo, v kateri se strankinim funkcionarjem nalaga, da morajo podvzeti disciplinarne korake proti vsakemu članu, ki bi aKitiral ali razpečaval ne\vyorški tednik New Leader. Resolucija pravi, da se .ea ne more več smatrati za socialističen list in tudi ni več glasilo nobene socialistično državne organizacije, t pač pa je proti stranki v boju in zato ne zasluži, da bi ga njeni člani podpiraj i.
"Way Down South"
• There is a King that rule* In "Di-xie". Uis name is Kmg Cotton. He 11 a.s miliioiu of white and black "jub-
jeils."
— ------ —— ♦ --
Bendinj^— crawling — stoop.nf -bending. These millions of subjeets pi«k from 9 to 16 bales of cotton ever,y year. Kvery day they woik in these field s, picking the cotton that makea the clothen for you and m *. -e
Now
John and Mark Ku?t have In velite I a cott<»n-pieking inachine. It gatner* a.1 mueli eottoi) in 7% houri as the best hand-picker can galher in il to 1 mon'.hs. Besides the COttt of th machin** an 1 operating it will be
mut h less than cotton pi king i»ow. ♦
Last ytar there ware 200.000 farm famillei in the cotton state* who got lesj. than $100 a year! VVhat will hip-
pfn if theae mathioes will be u ;c l? #
VVhat Will?
VVell, a.« vve live today—under ci-pitalism—»t will give the owners of the plantations a chanee to get wealthiei and wealthicr, while the people vvho live there vvill live wor*" ind wo.se.
* But
SupjH.se ali these woikers organized into vvhat we call cooperatives. Then tbev together woul<t'buy a ma-chine and use it to make their work easier and to get ali the benefit from Jt.
e
You Should Eat Meat
Maybe you have heard, that meat i? hard to digest and not good for
you. A doetor telh us that the notion i« ali vvrong. Our ntomachi are not made to digist only vtgetables and fruit. Vou vvill be murh more able to »tand an illnesa (if you nhovild un-fort«natvly eontract it) it- you meat, ht cause it U rich in prOtein.
Of eeurae, thi* means go »d meat. e
A TRUE STORY
A boy vvho didn't like to "Ih> in things" in sihool vvould always make up the excuse that he had a siek headache.
Later vvhen he grew up. he notice I that every time he vvas -asked to work vvith a group of people or be among them. he felt nervous. Then the first thing that happened to him vvas that he got a siek headnehe. It vvas b.-cau«e he had tramed his nervous sjm-tern to come to his Nmcuc. Even thdugh he vvould have liked it different, the "sub-cortaciou«" mind 6r-dered a headache.
#
Do You
Draw or writ» stories or in»ems? If s<», send them in, and maybe they
will be used by the Falcon Call. *
How Many
Of you read tho story "Bring me ba k a Hun" in the Falcon Culi? Ask your parents or your guide to explain to you just vvhat vva* nieant by "drafting" and "voiunteers" during the World War.
Did you notice that the worl "enemy" was in parenthesis? Can you explain why?
e
FRIENDSHIP! *
(Send jrour correspondence to Mar? Jugg, 4134 W. 24th Plače, Chicago.)
FACTORS FOR AMERICAN FASCISM
Masten kampanjski sklad
Republikanska stranka je zbrala od marca pa do 31. maja blizu pol milijona dolarjev v kampanjski sklad. Se več pa meseca junija, kar bo kon-kresu šele poročano.
(Continued from page 8)
The unchecked tyranny of Califor-nia in the Mooney čase offers no hope that the Federal Government vvill do an.vthing to re-establish civil liberty in Arkansas and elsevvhere. Indeed, President Rooseveit vvas not unavvare of the plight of freedom in that state vvtien, only last week, h • extollcd Arkansas for its natural bcauties and failed to mention any-thing about the »qualor and oppres-sion in vvhich human beings there are foVced to exist.
.. However, the saddest refleetion of ali is not that organized go ernment fails to act in defense of fundament-al liberty, but that the people themselves, especially that section of the vvorking class Which is organized, are quiescent in the face of outrages vvhich may strike them dovvn in any rtate in the noar future.
Hero are the factors vvhich make for fascism: The organizations of in-terest-serving mobs; the inaetion of organized government; the degreda-
tion of vast sections of the popula-tion ahd the apathy of the general public tovvard attacks against rights and privileges vvhich men of other day8 dir d to gain. Etemal vigUance is the priče of liberty—and the public conseience seems to be in a deep sleep.—Reading Labor Advocate.
PRESS NOTES
The best thing about the daily press is that the folks vvho read it don't believe any more vvhat they see in it.
The v.-orst part is that folks pay for food they refuse to swallow.
i .
Democracy
The War Department has plans ali vvorked out for the declaration of vvar, whereby big business vvill go on as usual—or bettiir—while laborV« voice vvill be completely gagged.— Dollars-—as usual—will speak louder than vvords or deeds.
AGENDA FOR THE XI. REGULAR CONVENTION OF JSF AND THE EDUCATIONAL BUREAII
1.
Opening of the convention, Chas. Pogorelec, sec-cretarjr.—The eleetion of a credential committec.
Ječa boljša kakor "svoboda"
prefektu jetnisnice in mu rekli: "Ljudje, ki so izvršili hudodelstva. imajo hrano, zdravniško oskrbo in stanovanja. Mi, ki smo delali v splošno dobro, pa smo brez hrane in iz^anja-ni iz stanovanj. Pripravljeni morska kača, so se ne-1 smo dej^ti v splosno dobro, pa posle ni prnletarci odločili smo brez hrane in iz^anjani iz vPraA«ti za Mrelif". Sli so k stanovanj. Pripravljeni smo iti
V Kinjrstonu, Jamaica, je "^ogo brezposelnih. Čakajo u ^poslitev že več let. Ker kriza le vleče in vleče,
•Ukor
v zapor in delati za dva obeda na dan. Zločincem daste tri..
Oblastniki so deputacijo brezposelnih prijazno sprejeli in jo poslušali. Ko je povedala svoje, so ji rekli: "Vse prav, ampak prosimo, potrpite; zdaj smo v krizi, pa ne moremo pomagati vsem."
Abolish The Causes Of War
(Continued from page H) VVhat Fd like to :\<V. of that fttudent is, why do the poor always have to ake the dirt.v entl of the rope? Why »re the rich, the aetual instigators of war so selfish to stay at Kome an I 'et the poor vvoikers do the fighting for tiiem? It is their fight in vvhich thf y do not vvant to participate them--elves, hut selfish enough to take the profits.
. Isn't it queer how the rich and even rome of the ignorant poor are so quick to solve unemp!oyment vvith the crv of vvar. The world war solve I nothing but made things a lot woir € War brings profits to the fear and mi.<ery to the many. It is nothing but mass murder at the order of greelv selfish lntere*ts. The world will never really be civilized until this practlce of mass murdering an I those who order the conflict vvill be abolished. — Louiie B Jurcsjrk.
2.
3.
4.
5.
9.
10.
11.
12.
(Three members.) Kejrnote speech, Peter Kokotovich. Approval of the convention rules and agenda. Report of the eredential committee. Eleetion of convention officert and committees.
a)	Chairman and tvvo vjce-chairmen. (To be
elected at each session.)
b)	Convention secretarj. (For the entire convention period.)
c)	Resolution committee. (Five members.) The adoption of tvvo recording secretaries recom-mended by the esecutive committee. — Chairman of each »ession to appoint a sergeant-at-arms.
AGENDA
II. JUGOSLAV SOCIALIST FEDERATION
General report of JSF, Chas. Pogorelec. Section reports
a)	Slovene Section, Frank Zaits.
b)	Serbian Section, George Maslach.
III.	EDUCATIONAL BUREAU
A review of ita pest and present vvork, Charles Pogorelec.
Other activities and purposes of the Educational Bureau:
a) Its work among the jrounger generation.— John Rak.
Ways and means to improve our cultural work. Ivan Molek.
Our problems vvith concerts and dramatic performances. Peter Bernik.
IV.	THE SOCIALIST PARTY
The Socialist Parjy in the postwar period. Frank Zaita.
Activities of JSF in the Socialist Partjr and among our people:
a)' Joseph Oven, member of the esecutive committee.
Clarence Senior, national ,secretary of the Socialist Party. —
Chas. Pogorelec, caecutive secretary of JSF. The question of the united front. Ivan Molek.
c) Work done by the young comrades for our publications. John Rak.
14.
15.
b)
c)
b)
c)
d)
13.
V. OUR PUBLICATIONS
Proletarec, May herald and The American Fa-
mily Almanaci	.
a) A financial report of the Jugoslav Work-men s Publishing Company. Charles Pogo-
relec.	M
The significance of Proletarec, The Msy Herald and Thr American Family Almanac for our vvorkers. Frank Zaita.
b)
VI. SLOVENE LABOR CENTER
A financial report and the funetions of the Slovene Labor Center. Frank Zaits.
VIL THE FUTURE OF JSF VVhat are the possibilities for the future of JSF?
a)	John Terchel, Strabane, Pa.
b)	Joseph Snojr, Bridgeport, Ohio.
c)	Anton Sular, Arma, Kansas. (
d)	Filip Godina, Chicago, III. c) Anton Jankovich, Cleveland, Ohio.
VIII. JSF YOUTH SECTION The role of our English Sections in the JSF: a) John Rak, Chicago, III. h) Louise B. Jurcayk, Milvvaukee, Wis.
c)	Estok Menton, Detroit, Mich.
d)	Betty Bogatay, Cleveland, O. VVhat kind of tactics should be pursued to get the younger generation to join our English Sections? Oscar Godina.
IX. FRATERNAL ORGANIZATIONS * The role played by the American born Slovenes in lodges of fraternal societies and in th« labor movement. Donald J. Lotrich.
LABOR AND FRATERNAL ORGANIZATIONS
a)	VVhat policy should Socialis.ts pursue in fraternal societies. Fred A. Vider.
b)	The real dutie^ of comrades in fraternal lodges. Frank Alesh.
XI. THE VVORK OF JSF AMONG CHILDREN
20.	The Red Falcon organisation. Mary Jugg.
XII. UNIONS
21.	Labor unions.in time of economic upheaval and our movement. Arton Gardon.
2% The Socialist Party's influence in unions. — Peter Kokotovich.
XIII. GENERAL PROBLEM^
23.	Work and agitation among vvomen. Angela Zaits.
24.	Our work among Croats and Sebs. Boso Stoja-novich.
XIV. RESOLUtlONS AND BY-LAWS
25.	Report of the resolution committee.
26.	Secretary'a report on recommendations for changes in the by-laws.
^ XV. MISCELLANEOUS
27.	NomTnation of citie« far the nest JSF convention. 26. Miscellaneous.
29. Adjournment.
16.
17.
18.
X. 19.
A Yuffos)av Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugo«lav Federation S. P.
POUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM M ON VVEALTH
NO. 1503.
Published weekly at 2301 S. Lawndal« Av«.
CHICAGO, ILL., July 1. 1936.
VOL. XXXI.
A REPLY FROM CLARENCE SENIOR The J. S. F. Convention
There is no Reason to Believe that Language Federations Will Be Eli- ti»« •u««nth r»fui*r convention cationai bureau and ih« ,jsf »r«
,	_	"	..	MM	MJ	t	JI	.«	o' our Jugoslav Socialist Federation channela thru wliich we can best pro-
minated—at Least Not Tet.—IVIayor Hoan tor Lomradely Lo-operatton w.ii be held »»«•• week-end. appro»i- mote the interc»u of socialism
C J	a'	t A L.	me tely SO delegate«, from branehes, antong Jugoslav workera and the
Wltn t eaerations tor t ne Common Cause	lodge*,-cultural org*n.»at.on. a,.d Amtrican-born Slovene.. It i. thesa
For Women Only
Condurtfd lty Mary Jukk
\ ^
The Fxecutive Committet of the Jugoslav Socialist Federation sent recent I y h letter to Clarence Senior, Secretary of the Socialist Party, ask-ing in it for clarification and the vievvpoints of the National Executive Committee toward language groups, affiliated with the S. P.. which wa# published in Proletarec of June J 7, 1936.
—	other unita affiliated with the Edu-
know pt rsonally does not exi«t or if	port of the committee that thc NKC	c*lion-1, Bure»« »• • P*rt of
it does exist, exists only in the min l<	make .» careful study of thc situation	11 ® JSFl w'11 m®et ,or • |hr*e-day
«»f a very fcw comrades and none of	to ascertain vvhether or not there	»»P •••« plaas for the con-
them in position* of re»ponsibiUty in	were any changes that might be	tinttal,#» of ,u •Ja«at»o»nl propa-
the national organization of thc Socialist party.
There is no disposition on thc part of anyone whom I knovv in the party —aml lca*t of ali on thc part of
made to »mprove the status of the I «*rd* "nd c«1«"'** work. federations or their rclationship to, lhl*	®f delegate. wlll have
the party	before them some very important
Further, D. W. Hoan'« letter cx- Prot»lem« plains, that the rccomnicmlation of
Their constructive det i-kiona and the determination on the
menrSer* of the N. E. C.—to want J the committe? to thc convention wjs
Comrade Senior ansvvered as fol- any rclationship betvveen of foreign merely an instruction to thc NEC to
siblc to reduce those disputea to a minimum and go ahea(T vvith a real campaign this year.
Sincerely and fraternally yours, Clarence Senior.
detroit players "kamnolom" saturday
lows:
Philip Godina, Charles Pogorelec, - • 3639 W. 26th St.,
Chicago, III. Dear Comrades:	i
Upon my return from an enforced varat ion of a fevv days I find your recent letter. Since the N. E. C. vvill not meet until the middle of July, 1 am ansvvering in my personal capa-city. I am, how€ver, sending copies of your letter and copies of my ans-wer to members of the N. E. C. an<l I am certain that if there i.«,any- disposition to object to my interprela-tion of the present situation that I Comrade p. W. Hoan also replied, vvill hear from N. E. C. members. i stating, that at the Convention Com-I shall, of course, let you know mittee on- Čonstitution, an over-promptly if any motion is made on vvhelming sentiment prevailed that the subiect.	•	* no hasty chan^es of any kind should
I expect to be at your convention be recommended nor should the con-on July 3 and I hope at that time to vention take hasty aetion without a be able to set forth the situation per- ' thorou«h *study and survey. It was haps more fully.	therefore the almost unanimous re-
N o t only .heretofore, but at the ■■ r	■■.,..., -■..,,.".
present time and I trust in the future, cooperation between the Jugo-slav Federation and the national of.fice cf the Socialist party has been satisfactory.	~ ■
I believe I can assure you in thc name of the N. E. C. that there is no disposition on the part of that boJy to persecute foreign language federations or members thereof. There vvas no aetion taken on the matter of foreign language federations on the agenda although, as you knovv, there vvere several items from bra lehes having to do with this matter.
I vvish to remind you that the American Socialist Monthly always carries a box vvhich makes it quite clear that the Monthly is not res-ponsible for the articles signed by individual contributors. The purpose of the American Socialist Monthly is to carry on discuasion as to the principles and organizational set-up and practices of the Socialist party. It is perfectly vvithin the right of any party member to urge the abolition of foreign language federations. It is not only vvithin the right, but it is also one of the duties of those who believe that the federations should be allovved to continue as they novv exist or should be changed in some other direetion, to write an ansvver to the crticles vvhich have appeared in the American Socialist Monthly and to have that answer judged on its merits as an article contributing something to the current discussion.
I find in your letter—particularly in the fourth paragraph from the last—a fear of a feeling among the English speaking comrades vvhich I
part of ali delegatea to make tkem
effective in a practical aenae, will be
study the suggestions made, and if *n "comp!id»m.nt of progre.a. Hovv. after huch aurvey and careful <S»n- 4 ver- we nred	••r«oa*ly our-
aiderationa any definite * hanges are i ,elvet tK,i tonve,,,,on of how to netdinl, the NEC can submit their ""pro« oyr vork admry oamrjr proposal*' to a referenti .m voti- of	of	«ct.v.ty on evfen a
the party membership. So much per-	1 he tremendoua amount
clear to the del* gates. There is lots j taining to lioan'a letter.	of work our ,0Jral	kav.
of worfc to Ih« done this year. Inner In the meanvvhile we get a report «,¥rn ,n th* P*M lo th* S0^«11*1 party disputea interfere with the that th<? Finish Socialist Federati »n. Movemant .a a racord we can ali feel vvork and I am certain that since the the strongest of ali language groups Pro"J "f- Their good work muat go Cleveland convention it is now pos- vvithin the Socialist Party vvith it> on Proletarec, The May Herald, The
very imporUnt in<titutions, decide 1 | Americaa Famdy Almanac, the Edu-
a vveek ajfo to vvithdravv from the ........ .■?-.., .,..,- .
Socialist I*arty. Quite a number of
lunKuagc federations and the Englhh speaking members than the relation-ship .vvhich you npeak of—that of cnmrtdij to comrades..
I hope that at your convention 1 shall be able to make this matter
forcau of oun that ahould get the moat i-onaideration at the convention. I hey ar« the life and blood of-our movement. If we neglect them, wi neglect our purpoae in the Socialist organization.
In tlieae chaotic time«, with the clamorings and appearing of nevv I ar tir«, our Federation ahould remain intact, a forceful organisation aa it has been in the paat. It is aa 'mportant an inatitution to carry on its message of Socialism aa it yas when It was first organized.
Ihe delegatea at this convention ahould bear in mind that vvhatevor decisions are made, it will be their responsibility and duty to carry th«m out. W« meet in very troublous times, but tolerance and construc* tiveness will bring new hope and en-couragement for a bigger and more aetive Federation. That should be the goal of this. convention!
Jcvvish branehes decided likevvise.
As fai as wc can a>certain there j ir an overvvhelming sentiment among our members that the Jugoslav So- j cialiat Federation should stay in th » party vvhich it helped to build, an I to vvithdravv only if vve vvill be han li-c&pped by unreasonable regulations | and orders, vvhich vvould hamper our
FACTORS FOR AMERICAN FASCISM
Terroristic Tactics Of Interest-Serving Moba. Jheir Tyranny Remains Unchecked
work-in building a Socialist organiia-	terroristic tactics of wealthy inU»r-
tion and promoting socialist educa-	t^t.s in Arkansas against sharecrop-
tion among Jugoslav workers.	,H.rs whn d a red to organize for their
— -.................rrrrra ------- -— •■' - ------------own economic advancement, tvvo |k r-
As a natura! cob»equence of the Mussolini and Hitler. Indeed, as long
as there is a sinile state in the union vvhich given so little guarantee to right- vvhich American^ of past generation? held to be basic and in-Pt.4»yU*ruui minister and a violat«*, there is no ground for hope ft mah- social worker, were fl«»t:ge 1 that thrt same hrand of and run out of thc state U»st vveek vvhich Fwept individual freedom aside by Arkansas "resiKs-tables."	j in other nations vvill not spread
The man vvas the Rev. Claude C. »cross this nation. \\'illiam.c, vvho ran as the Socialist candidate for Governor in 11*32. The girl vvis 2H-year-old Willie Sue Blail-
Convention Festivities Includes Youth Confer- «laugther of a respectable Mem-
^	phis family. Iheir erime agairw the
ence. — Labor Drama at Sokol Havliček Hali peace-«nd weifar# af aociety wa« the
__aame a^ that f«>r wh:th	vvas
crucffied and !>ebs »mpr»soned -they
Chicago, III. — Our Chicago com- prepared by John Berlisg in Detroit
rades vvill. have a busy week-end, This additional part of the play ha-
starting Friday, July 3. The JSF' con-	soloists, diu-ts, quarttts, a laige'-ch<»-
vention vvill be opened that day vvith	rus of eingers acCompanied by an or-
approximately 80 delegates from	chestra taking part in the various
vario\js parts of the country. Many	scenes vvhich vvill be something nevv
visitors are also expected to listen	to ali that enjt»y good labor dramas. to the proceedings of our three-day j No one should fail to see it. session.
vvere stirring up the people against the injustices under vvhich ahare-croppers labor.
Such events in American life leave us no light to criticiHe the sadisni of
Coming in thc midst of an inves-tigation of Black I.egion murders in Michigan, with the martial rule of Indiana and Alahama fresh in our tainds, vvhile convicted murderers of Florida Socialista and unionists remain unpunished, one can be excu*ed for vvondering vvhe-ther, after ali, those vvho claim Fascism has already come to America have not analyzed the situation correctly.<
(Contnued on page 7)
The program of our social aetiv-ities for the three-day starts Friday evening at the Slovene Labor Center. The young comrades vvill hold a 44Roun I Table Conference" that evening, giving us their impression of vvhat are the most important problems ahead of our youth movement. After the meeting a social will take plače.
The major affair of our festivities vvill bc held Saturday, July 4, at Sokol Havliček Hali. Some f i f t y players and Kingers, members of singing so-ciety Svoboda and the JSF branehes
of Detroit, vvill present "Kamnolo.", | to"spend Saturday evening at Sokol a four act labor drama. It is probab-ly one of the best labor plays that exposes the methods of the capitalist system. The author of this play is Antpn Seliskar of Ljubljana, Jugo-slavia. The musical arrangement vvas
The admission tickets in advance are 40?. At the door the priče vvill be ♦50c. Reservations for the advance priče cnn aIso ' bc niade by calling Rockvveli 28G4. A Jot of invitations have lx'en mailed to our friends and sympathizers last week. If you haven't already purchasc a ticket for this proffram, bring the letter or en-velop to the box office anil a ticket vvill be solil to you for the advancc priče.
After the program there vvill be dancing. Johnny K.» h. \ai - orehe -tra vvill supply the music. Plan novv
SOCIAL STUDY CLUB SPONSORS Y0UTH CONFERENCE FR1DAY
Clip for future reference
LAIHI08' UNION MADE IIOSR: Aberle, Berger Emerald Toe, Best Maid, Blue Moon, Bronae Lady, Con-rad's 42, Dorella, Dorothy Ann, Etse's Maid, Filace, Finery Coral Band, Fulton, Cold Stripe, Gotham, Happineas in Every Step, Heart of Value, Holeproof, Holyoke, Junice, K-T-C, Kitten-Tred, Knee-Hite, Lady Helen, La Femme, Leeds, Longwear, Lusite, Mannings, MantelCs, Mc* Call um, Modern Maid, Onya, Phoe-ni>, Propper, Rivoli, Rollins, Ruby Ring, Si y le Step, Tresure, Tivoli, Valcort, Van Raalte, Vivanit, Voice of Style, and Waihington Maid.
CHILDRF/N'S HOSE: Rambo-Re. ger and Plioeni*.
M EN'S HAIi1 HOiSE: La-Bel, Best Maid, Weston's, Phoenis, atld Klingtop.
*
VVALL PAPER (Union Made): Barnes Co., Becker, Smith & l*age,v Inc., Henry Bosch, Chicago VV«11 Paper Mfg. Co., Commercial Wall Pa-pet Co., Gilbert Wall Paper Co., Geo. J. Hunken Co., Thomas Strahan Co., York Wall Paper Co., United Wall Paper Factories, Illinois Mili Divi-sion, York Card Division.
Note: All.of the vvall paper made
in Joliet, 111., is unfair to labor. *
BROOM.S OR VVHLSKS made by firms using the union label ali have the blue label of the organization fastened under the vvire. Insist upon it l>eing there. A large amount of biooms and vvhisks is'made each year
labor. This.Jabel wiU antee that a fair rate of vvages vvas paid to th« emplovees.
PAPER made by union employe#i is ali watermarked with the union label.
e
TOBACCO; Remember tkat a« bacco or cigarettes are union-m^
unless it bears the union label.
*
GARMENTS: Peady-to.w«ar clotk.
ing, inechanics' clothing an4 p|ay suits, dress and work Jiirts, pajanas, white goods, and apecial order clotk*
ing an<l uniforma thal are mad« in
union sho|w vvill ali have the union label. This vvill protect you against clothing made by prison or child la-|>or. Vou vvill knovv that the garnvent iS made in ch an, ' sanitary work shopa.	•	•
* .
' i ».SMKTICS: American Ckanical St v »n« lic Mfg. Co., Indianapolii,
Iti f.. ti.es tik* union label.
*
The nnion label ii priče list from ali
LAUNDRIES: ««tamped on the union laundries.
MEAT MARKETS: Butcher shopt
and marketa that cmploy member« of the union have a store card vvith the vvords "Union Market' printed in red.
See if your market dtsplaya it *
BAKERIES: Do not buy hread that does not have the union label. If a bakery ovvner has the label it ineajps that he has met the»e require-ments: (1) Clean and sanitary shopa, (2) fair treatment of the vvorkeri in hi.s shop, (3) reasonahle hours of work, (4) payment of the union wage
Kcate.
* f
VVATCH FOR THE UNION LABEL
THE NEW UNION PARTY
DoctorinR And Trying To Control The Profit System. — Impossible Vague Promises
By NORMAN THOMAS
Cl.icago, III. — The Social Study generation and the Labor Movement.
Club of braneh No. 1 JSF invites ali friends and sympathizers to join
them at the "Round Table Conference" vvhiih vvill be held Friday, July
3, at the Slovene I-at»or Center. Many of our young delegates, at-tening the JSF convention that vveek-end in Chicago, vvill ba pmiat at
this meeting and give their views on
u*hat are some of the most pressing problems that confronta the younger
VVe also expect to have in our midst many ot the "old timers", out of-town delegates and visitors, sharing the vi.»ws of the young comrades.
After the meeting a social vvill take plače. There vvill be music for dancing and a general good time. Come out and mtel your out-of-town comrade.«- and friends at our meeting Friday pight. The admission is free.
Pub. Committee.
VISITING LA SALLE AND OGLESBV
Chicago, III. Over the vveek-end, starting June 19, this vvriter made a visit to the La Salle and Oglesby div triet. In both of these cities vve have JSF branehes, not large in memb"T-ship, but nevertheless carrying on as much Socialist vvork as possible.
On Thur»day, June 18, hraneh No. 3 in Oglesby held its regular meeting. Comrade Louis Visnikar pre-sided. It vvas encouraging to note that practically ali the vvomen comrades of the braneh vvere present. Comrade Mrs. Pohar traveled some eight mi les just to be preseirt. The braneh is not large in membership, yet our comrades are doing ali they can, soliciting signatures on Socialist Party petitions, raising funds for campaigns and boosting the circula-tion of our various publications. Their job is ali the more difficult because there is no English speaking braneh in their distriet to do some of
the vvork among the -American?. Meeting such fine comrades as the Nadvesnik's, Krenc'a, L'dovich's, Hot-ko's, Mente's, Visnikar's and others, one feels right at home in their com-pany vvhich goes a long way vvith an out-sidc agitator.
Thc r.ext day Anton Udovich an I I started our house to house can v asa for Proletarec subs?riptions. Several years ago Proletarec had a fair cir-culation in Oglesby. The depression forced many of them to cancel their suhscription, although a lot of theni Mili read Proletarec at every oppor-tunity they get. Covering the entire distriet our joint work brought us several nevv subs and a number of renevvals. My next destination vva; La Salle vvhere our atfitation started Saturday morning.
. My a«sistent in this distriet wa^ Anton Sotoshek. Tony is a efficient (Contnued on page 7)
RADIO BROADCAST TO OPEN SOCIALIST CAMPAIGN
Chicago, III. — Norman Thomas, Socialist candidate for President of the United States vvill broadcast over the blue netvvork of the National Broadra.«ting Co., midnight , July 10, from Nevv York (^ity. His message that evening vvill sound out thc official opening of the Socialist Par-ty campaign.
I The national executivo committec of fhe Socialist Party vvill meet that I vveek-end in Nevv Vork to plan an extensive campaign for Thomas and i his running mate, (I^orge A. Nehon, dirt farmer from Wisconsin.
Midnight, Nevv Vork time, is 11 o'clock častem standard and central daylight savings time, and 10 o'clock central standard time.
Unquestionably the appearance of the Union Party 4s an expression of diacontent which is justified, and the platform of the party voices' many aspirations vvith vvhkh one must sym-pathize: The (juestion is, hovvever, one of the adequacy of the platform and thi posHibje effect of the appearance of this party.
It is fairly obvious that at this late d a te no party can make a real and significant impression in the 1930 election vvhich has • » organization-and as yet no plače on any single state ballot. The one chance of any significant vote for the Union Party is support not only by Father Coughlin^ scattered adherents in the Union of Social Justice but also definite support by th<> Towna»nd Plan ciubs. Mr. Lemke thinks he is assured of this latter sup|H>rt but from the stand,p«-int of shrevvd FH)litics the Tovvnsend movement vvould prohahfy be better off not to risk too much on a president ial candidacy but to con-centrate, a.s did the Anti-Saloon Lea-gue, ujH)n the election of congress-men.
Mr. I^nike is betvveen the devil and the deep sea. He won't get far without support of Coughlin, Tovvnsend ar.d possibly Reverend (ierald Smith who pretends to inherit lead-ership from Huey Long. If he gets the support of these three groups he may find himself cursed hy the fate that aluays curs<»s a triumvirate. Think vvhat the rivalry of Augustus and Marc Aptony did to the Roman
othervvise, vvith vvhatever' reluetanoe, uould vote for Roosevelt His esa-didacy is a direct aid to Landon. Ht himself is stili nominally a Republic-an and is going to run on the Rcpub-lican ticket in North Dakota for con-gres.sman-at-large. For succea« <rf any aort he vvill need not merely thc dimes and quarters of Tovvnsend Clubs, but larger sums from Repub-licans vvilling to invest somethinf on a party vvhich vvill hurt Roosevelt By the way, do Father Coughlin and Dr. Townser.<l intend to finance thii campaign out of their ovvn rather large resources?
Something For Everybody
Novv let us look at the platform. It does voice diseontent and it does voice certain aspirations vvith vvhich one must s.vmpathize. . Nevertheless it will be mbsetved that there ia no thought of changing the profit »y>* tem but merely of trying to control it. It ;s a platform framed ijpon the principle of something for every-body. It is also framed on the an-cient principle: promise a lot but promise it vaguely and don't say ex-actly hovv you vvill deliver it It ap-j>eals not at ali to vvorkers as work-ers to get vvhat the.v produce. It is an apiHal essentia lly to Ihe middle class. There is far more reseniblaocc to t-he very early profframs of Mussolini or the Nazi hodgepodge pUt-form before the party got poarer than to any Socialist or genuinelj radical doc ume nt.
It vvas not a platform vvorked out
-	,	■	•	-----f	(b V» U> (IUV H |M.»l HM III
Repubhc! It vvill be a hard job to democrnticaMv, nor vvas the ticket bu.Id a parhy w.th three Messiahs— nominated democraticnlly. It was tw<i first rate rs and one pretender— I something offered to the vvorkers and and one presidential candidate.	|th(, midl„e (.lasse8 5y self-appointe<l
There is another consideration. j Messiahs. No farm organizations, no The task on vvhich Mr. Lemke ha< labor oi ganizationa, no political par-embarked requires money. He has ty, not even Father Coughlin'« pHv-not even such organization as So. ial- ate organization. reall.v participated
ists or Communists jh)s.m»ss. C!early he will get whatever vote he gets al
in framing this platform or nominat-ing its candidate. It was somethinf
most exlusively from those vvho handed dovvn from on high.
ABOLISH THE CAUSES OF WAR
Milwaukee, Wis. One of the first things that Leon Blum, Socialist Premier of France did vvhivn he took office wi> to impose a 40 hour vveek and tncrease vvages, thus «ettling strikes that vvere in progress at that time. His agreement als<» lnclude<l a two week* vacation vvith pay, the right of workera to organize and a warning to the eniplo.vers not to <lis-eriminate against vvorkers on strike. Blum's moat important more vvas th > nationalization of the army in<lustry. This means government * ovvnership and control over th«- vvar material.
There should be government control over ali manufacturing of vvar vveapons. The Socialist* have repeat-edly stated that if profits are taken out of the munnitions industries, the Ihi Poinfs and other big business interests would not be so anxious for wara because there vvould be nothing
for them to gain by it.
A recent a rtič le in The Mi1wauxe« Leader entitled "Af Študent Plea tor War", got me boiling mad. a študent pleas for vvar and says sorm^hinf j like this: "Wo, the l>u Pont do not only think of our personal interNJ* but also of the interest of our Mo«# holders. It puts many unemployed to work making ammunition, and mi»7 more on the battlefield, vvhich in • way sol ves unemployment . .. one can't have the creani and sUJ Jvpme, r.o let us not be so selfifh when some of us have to take the dim end of th«« rope."
(Contnued on p«*®
NOTE
More English reporti Articlea on Paf« 5-