1961
moi
nud1
šifr<
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITO STR Q,J
leto I.
LJUBLJANA, JULIJA 1960
ŠTEVILKA 7
ZAKAJ UVAJAMO NOVI SISTEM NAGRAJEVANJA
Kakor bomo gospodarili, tako bomo plačani
Izhodišče za uveljavljanje novega sistema nagrajevanja je bil razvoj novih proizvodnih odnosov na reorganizacijo poslovanja Po ekonomskih enotah. Delitev Podjetja na ekonomske enote (delitev ljudi in proizvajalnih orodij) lahko smatramo kot administrativno določeni teritorij, v okviru katerega posluje ekonomska enota, ki ji delovni program nakazuje postavljeni plan, pravice in dolžnosti, ji daje pravilnik oziroma poslovnik ekonomskih enot, osnovno gibalo in interes za doseganje čim boljših rezultatov pa ji mora dati sistem stimulacije oziroma nagrajevanja. Sistem sti-Uiulacije mora biti torej tesno Povezan z dinamiko naše proizvodnje in mora imeti iste karakteristike, kot jih ima proizvodnja.
vodnje, odpravlja sleherno ugibanje in preračunavanje osebnih dohodkov, omogoča izplačevanje neupravičenih zaslužkov, zahteva točen pregled proizvodnega procesa in pokaže delavca, organizatorja in vodilnega človeka v proizvodnji, kaj zanjo predstavlja in koliko vanjo vlaga. Zasledovanje proizvodnih rezultatov po posameznih ekonomsko zaključenih enotah omogoča realno ocenjevanje proizvodih uspehov, ki narekujejo pestrost zaslužkov glede na različen efekt dela. Različna višina zaslužkov torej ni več rezultat umetno postavljenih vzponov v okviru tarifnih razredov, temveč rezultat različnih prizadevanj 'posameznih enot za dosego čim večjega obsega in čim kvalitetnejše proizvodnje.
OB 22. JULIJU, DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA,
Čestitajo vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilnega BOJA: ZVEZA KOMUNISTOV, DELAVSKI SVET. UPRAVNI ODBOR, LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE, SINDIKALNA ORGANIZACIJA IN ŠE POSEBEJ UPRAVA NAŠEGA PODJETJA z Zeljo, da bi nadaljevali delo pri izgradnji $ Naše skupnosti s takim navdušenjem kot so prijeli
pl* V NOti ZA PUŠKE
kste po
jnl*
% red'
TITO IN NASER PRED NAŠIM VILIČARJEM NA RAZSTAVI MOTORJEV IN MOTORNIH VOZIL
Decentralizacija poslovanja po ekonomskih enotah ne more in ne sme pomeniti administrativnega prenosa določenih kompetenc na nižje enote, temveč prenos iniciative, organizacije dela, kontrole kvalitete in osebne odgovornosti glede na ustvarjeno proizvodnjo. Šele s prenosom teh funkcij na neposrednega proizvajalca, ki potegne za seboj absolutno odgovornost za izvršeno delo, dobe pravo vsebino dela naši obratni delavski sveti in ekonomske enote, ki so dolžni voditi proizvodnjo ter polagati račune o uspešnem in neuspešnem poslovanju svojih enot. S tem načinom nagrajevanja sproščamo torej najširšo iniciativo vsakega posameznika pri uveljavljanju njegovih osebnih sposobnosti in kvalitet v okviru proizvodnega programa, hkrati pa ga tudi nagrajujemo po doseženih rezultatih.
Predlog sistema nagrajevanja, ki ga je kolektiv sprejel, je treba razumeti kot sistem, ki nam šele v temelju uzakonja način izplačila osebnih dohodkov po ekonomskih pokazateljih; njegove rezultate je treba zasledovati in jih nadalje krepiti in razvijati vzporedno z razvojem ekonomskih enot kot temeljnih nosilcev proizvodnje. Nastaja torej vprašanje, kako v bodočnosti izvajati ta sistem, da bo dejansko dvigal proizvodnjo in produktivnost dela, kar predvsem od njega pričakujemo.
V zvezi s tem je pred nami nekaj neposrednih nalog, in sicer:
Utrditi moramo sistem poslovanja: a) med ekonomskimi enotami in upravo podjetja, b) med ekonomskimi enotami, c) znotraj ekonomskih enot, d) med proračunskimi enotami in ekonomskimi enotami, e) v proračunskih enotah.
Omenjeni odnosi so načelno utrjeni s pravilnikom o poslovanju ekonomskih enot. Treba pa je utrditi konkreten sistem poslovanja glede prodajanja proizvodov, kvalitete proizvodov, zasledovanja rokov, penalizatije itd. Ni namen tega članka podrobno razpravljati o tem sistemu poslovanja, temveč samo opozoriti, da morajo ta pravila in predpisi neposredno utrditi sistem zajemanja ekonomskih podatkov, ki jih * 6
carne ^Nvulji o doseganju planskih na-3 - *°g in splošnem gospodarjenju "
po-
ve-
toV'
inKf
fjOS*'
rud'
=tK-
žene
nje”
sta'
rčn“
;Čtl°
rejd
orfl'
.fo»
in-
»s»'
i
j ■/
isk*
ik
Podjetju ter višina izplačanih °sebnih dohodkov se ne smeta Razhajati, temveč mora biti vsaka odraz druge.
Temeljno načelo novega sistema nagrajevanja je torej: Kakor °omo gospodarili, tako bomo plahni. To načelo povezuje vsakega °lana kolektiva po osebnem inte-resu. za višino osebnega dohodka ^Posredno na dogajanja v njegovi delavnici, obratu, ekonomski ^hoti in vsem podjetju. Jasno je, Pa v takšnem sistemu nagrajevala borba za osebne dohodke ne jkmeni več starega mezdnega gt-“anja glede na takšne ali drugač-osebne kvalifikacije človeka, Njegov odnos do mojstra ali pa dratno, temveč borbo za boljše a ekonomičnejše poslovanje eno-6 in podjetja. Sistem nagrajeva-3a po novih načelih izenačuje °iem zaslužka s pojmom proiz-
Sistem nagrajevanja potrjen
Na zadnji seji, 28. 6. 1960, je delavski svet Litostroja razpravljal o načelih, ki naj bi veljala za novi s"stem nagrajevanja. Z uvedbo ekonomskih enot se je pokazala nujna potreba, da se spremeni tudi dosedanji sistem nagrajevanja. Sistem osebnih dohodkov naj bi bil tak, da bo stimuliral vsakega posameznika. Uspeh ali neuspeh ekonomske enote naj se neposredno odraža na osebnem dohodku posameznika. Tako se bo moral vsak proizvajalec ukvarjati s problemi proizvodnje svoje ekonomske enote in seveda tudi s problematiko vsega podjetja. Zato imajo obratni delavski sveti prav pri tem novem sistemu nagrajevanja zelo velike in odgovorne naloge.
O novem sistemu nagrajevanja so člani kolektiva razpravljali po
vseh obratnih delavskih svetih, ki so poslali upravnemu odboru precej vprašanj in koristnih predlogov, kar vse je upravni odbor upošteval pri sestavi dokončnega predloga za delavski svet.
Po obsežni razpravi je delavski svet potrdil nova načela za nagrajevanje.
Delavski svet je na isti seji, 28.
6.	1960, imenoval tudi svoje komisije za novo mandatno dobo, in to komis"jo za sklepanje in odpovedovanje delovnih /razmerij, disciplinsko komisijo, komisijo za nabavo, prevzem in izločitev osnovnih sredstev, komisijo za prošnje in pritožbe, kom"sijo HTV in strokovni svet za štipendije.
Sprejel je tudi dodatne določbe in potrdil popravke pravilnika o razdeljevanju stanovanj.
uporabljamo pri korekturi doseženih zaslužkov, kar pomeni, da moramo konkretizirati postavljeni sistem in mu dati življenjsko obliko. Jasno je, da so za ta sistem zainteresirani vsi sektorji in ekonomske enote in bi morali dati upravi podjetja konkretne
predloge in sugestije o ureditvi teh pravilnikov.
Razen navedenih nalog je treba urediti še vsa vprašanja, ki so v zvezi z analitično oceno delovnih mest in drugimi vprašanji, ki se jih je dotaknil novi sistem nagrajevanja, jih delno spremenil ali pa postavil v drugačno luč. Vse te izkušnje in podatki, ki smo jih dobili po rezultatih, naj bi bili osnova pri sestavljanju pravilnika, ki bo postavljen po že preizkušenih dejstvih in metodah dela, tako da ga v bodoče na bo treba spreminjati.	-el
In kaj so rekli delavski sveti EE
O teh načelih so razpravljali tudi delavski sveti EE, sektorjev in službe ter predlož 11 Upravnemu odboru številna vprašanja in predloge. Največ so razpravljali o naslednjih vprašanjih:
1.	Vodstveno osebje naj se nagrajuje po povprečnem pre-segu norme. Obratovodje in vodje tehničnih pisarn naj bi bili stimulirani po istih načelih kot šefi EE.
2.	Treba je točno določiti pena-lizacijo med EE in določiti organ, ki bo odločal glede kvalitete materiala, izpolnjevanja rokov in ostalih sporov.
3.	Izvede naj se analitična ocena delovnih mest po organu izven podjetja.
4.	Urediti morebitno interno fluktuacijo glede na novi sistem nagrajevanja zaradi morebitnih različnih proizvodnih uspehov EE.
5.	Vskladi j o naj se delovna mesta vodstvenih oseb v sorazmerju s tarifnimi razredi.
6.	Vsi delavci, ki delajo izven norme, naj bodo stimul rani glede na povprečno produk-tikvnost EE.
7.	Urediti sistemizacijo delovnih mest hkrati z novim sistemom
nagrajevanja. Rešiti vprašanje težavnostnega dodatka.
8.	Stalnostni dodatek se naj poveča, da se odpravi nesorazmerje med starimi in novimi delavci.
9.	Določiti normsko postavko delavcem v dobi preizkušnje.
10.	Popraviti uvrstitev nekaterih delovnih mest.
11.	Razčistiti pojem proizvodnih stroškov.
Komisija je na ta vprašanja in predloge podala Upravnemu odboru svoje mnenje, ki se je z njim strinjal ter dal predlagani novi sistem o nagrajevanju v razpravo članom Delavskega sveta. Delavski svet ga je potrdil.
TUNIZIJSKI OBISK V LITOSTROJU
Obiskal nas je minister za kmetijstvo v tunizijski vladi g. Abde-selam Knani s soprogo in sodelavci. Spremljali so ga zvezni sekretar za kmetijstvo dr. Slavko Komar, sekretar za kmetijstvo pri Izvršnem svetu LRS Jože Ingolič ter njegov pomočnik inž. Mastnak. Gostje so si z zanima: njem ogledali posamezne obrate in izraz li željo, da bi Litostroj svoje proizvode dobavljal tudi Tuniziji.
Vrdhtni proizvodni plan
Upravni odbor našega podjetja je ponovno razpravljal o predlogu perspektivnega plana za razdobje 1961—1965, ki je v grobem tudi že izdelan. Perspektivni plan pomeni velik korak naprej v naših prizadevanjih, da bi proizvodnjo planirali ne le od leta do leta, temveč na daljša razdobja. Perspektivni plan za razdobje 1961—1965 je v okviru teh prizadevanj samo del širšega perspektivnega plana, ki sega celo do leta 1980.
Ko to pišemo, je perspektivni plan za razdobje 1961—1965 še predmet podrobnih razprav in analiz na temelju pripomb, ki jih je upravni odbor že prejel ali ki jih bo še prejel po diskusijah na sestankih obratnih svetov ekonomskih enot in sektorjev. Zato se v njegove podrobnosti to pot še ne bomo spuščali. Lahko samo povemo, da bi se po tem perspektivnem načrtu dvignila naša proizvodnja v bližnjih petih letih za. več kot polovico, še z višjim odstotkom pa tudi naša finančna realizacija. 2e ta podatek je za vsakega člana našega kolektiva dovolj zgovoren in razveseljiv, saj nam bo novi plan, če se bomo vsi zavzeli zanj in si na vseh delovnih mestih prizadevali, da ga od leta do leta v celoti tudi izpolnimo, odprl najlepše izglede za nadaljnje postopno zvišanje naše proizvodnje. To — in samo to — pa bo hkrati pomenilo za nas tudi stalno dviganje naših dohodkov in stalno izboljšanje našega življenjskega standarda.
Zato priporočamo vsem obratnim delavskim svetom, da z novim perspektivnim planom seznanijo delovni kolektiv vsake ekonomske enote. Ko bo vsakemu našemu delavcu jasno, kakšna razvojna pot je pred nami in kakšen vzpon lahko še dosežemo, če se delovnih nalog prizadevno lotimo, bo prav gotovo vsakdo rad doprinesel svoj delež k skupnim naporom, saj bo od tega odvisen tudi njegov osebni uspeh.
Novi perspektivni plan za razdobje 1961—1965 pomeni potrebno dopolnilo novega sistema nagrajevanja po učinku, ki smo ga s sklepom delavskega sveta z dne 28. 6. 1960 uvedli tudi v našem podjetju. Prav v perspektivi novega petletnega plana se nam bo tudi novi sistem nagrajevanja odkril kot boljši od vseh dosedanjih, saj bo sedaj od prizadevanj in storilnosti vsakega posameznika in s tem od naše skupne proizvodnosti odvisno, koliko bomo zaslužili in kako si bomo izboljšali svoje življenje.

JULIJA 1960
Naši poslovni izg led i
v državah lažne in Srednje Amerike
Poročali smo že o daljšem poslovnem potovanju pomočnika direktorja PPB tov. Vekoslava Urbančiča po državah Južne in Srednje Amerike. Ob njegovi vrnitvi konec junija smo tov. Urbančiča pros li, da za naš časopis pove nekaj o namenih potovanja in poslovnih izgledih, ki nam jih je odprlo. Tov. Urbančič se je rad odzval naši prošnji in nam povedal tole:
ko tudi naša tovarna pričakuje lepe zaključke.
Razen opreme za energetiko je tudi v Meksiki veliko zanimanje za opremo cementarne in za stroje v prehrambeni industriji, vendar so tudi tu po sredi krediti.
Na predlog Jugobanke sva bila s predstavnikom Ingre poslana v Južno in Srednjo Ameriko z nalogo, da ugotoviva možnosti plasmaja za proizvode elektro-strojne industrije, in to predvsem
pa je predviden v letu 1962 oziroma 1963.
Trenutno je v Venezueli velik interes za daljnovode in sva vse zadevne razpise kanalizirala našim specializiranim podjetjem.
Od naših zastopnikov sva dobila v študij tudi podatke in elaborate o predvideni gradnji hi-drocentral v Kolumbiji in Kostariki, iz katerih je razvidno, da so tudi v teh deželah velike potrebe po teh objektih in zadevni opremi.
Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da so na trgih Južne in Srednje Amerike velike potrebe po vodnih turbinah in strojih, ki jih proizvaja Litostroj; zato bi vsekakor veljalo posvetiti tem deželam potrebno pozornost. Prepričan sem, da pri intenzivnem delu in solidni dokumentaciji uspehi ne bodo izostalti.
BRAZILSKA IZJAVA O NAŠIH MOŽNOSTIH
Pogled na Rio de Janeiro
za opremo za hidro in termocen-trale. Potovanje je trajalo tri mesece; v tem času sva obšla Brazilijo, Venezuelo in Meksiko.
Pri izbiri primernih objektov sva se opirala na tri kriterije, in to: da smo takšne ali podobne objekte že gradili in zanje razpolagamo z referencami; da je oprema takšnih dimenzij, da za njeno izdelavo že obstajajo naše strojne kapacitete; lin da je izgradnja teh objektov predvidena v bi žnji bodočnosti.
Najprej sva obiskala Brazilijo. Kljub lokacijsko raztresenim objektom in organizacijsko otežko-čenim razmeram nama je ob pomoči naše ambasade in predstav-n kov »Intybre« uspelo v razmeroma kratkem času zbrati potrebni material.
V Braziliji sva imela priliko videti, kako se dežela hitro industrializira in si v ta namen postavlja močno energetsko bazo. Predložena nama je bila kopica projektov za nad dvajset velikih hidrocentral. Iz že prej navedenih razlogov pa sva izbrala za daljnjo obdelavo zaenkrat samo tri objekte v skupni vrednosti ca. 8,5 do 9 milijonov dolarjev. Za prvo centralo bo licitacija že v juliju. Ob solidnih tehničnih pogojih in primernih cenah lahko kljub močni inozemski konkurenci računamo z uspehom.
Precej podobna je situacija v Venezueli, le s to razliko, da zaradi manjšega ozemeljskega obsega nima tolikšnih potreb. Razen tega pa sta že v zaključni fazi izgradnja velike hidrocentrale Ca-roni in termoelektrarna Puerto la Cruktz, tako da električna energija ni dificitama. V programu je izgradnja dveh hidroelektrarn s 5.000 MW skupno instalirane moči v vrednosti okoli 100 milijonov dolarjev, začetek gradnje
Isto velja za opremo sladkornih tovarn in cementarn. Ob nadaljnji pomoči naših političnih in gospodarskih predstavnikov so re-
Kakor povzemamo po beograjskem »Privrednem pregledu«, je predsednik Industrijske federacije brazilske države Sao Paolo Antonio D e v i s a t e , ki je konec maja vodil po naši državi delegacijo brazilskih industrijcev, izjav.l po vrnitvi v Brazilijo med drugim: »Kapacitete jugoslovanske elektroindustrije so na visoki tehnični in strokovni ravni, tako da bi bilo zelo koristno, če bi jugoslovanska podjetja sodelovala pri izgradnji energetskega sistema Brazilije.« Po mnenju
Sao Paolo ponoči
alne možnosti za uveljavljanje naših tovarn.
Tudi Meksiko si za razvoj svoje industrije gradi široko mrežo energetskih objektov. S priporočilom naše ambasade in ob pomoči predstavnika SSK ter In-tertrade sva dobila v študij material za osem objektov, in to za dve termoelektrarni, diesel-cen-tralo in pet hidroelektrarn v skupni vrednosti ca 12,5 milijonov dolarjev. Za vse navedene objekte obstajajo tehnične možnosti; edino odprto vprašanje je kreditiranje, kar mora seveda razčistiti naša banka. Če se bodo našla ustrezna sredstva oz. ustrezna oblika finansiranja, lah-
Pogled na del Caracasa
Devisateja so »zelo ugodni pogoji za znatno povečanje brazilsko-jugoslovanske blagovne izmenjave« in to potrebo čutijo na obeh straneh.	(-n)
NOVEMBRA
KONGRES KOVINARJEV
Na seji Centralnega odbora sindikata kovinarjev v Beogradu so razpravljali o pripravah za kongres kovinarjev, ki bo sredi novembra v Beogradu.
Spomenik revoluciji v Meksiku
Novi dom na Sorški planini
V ponedeljek, 4. julija, se je zbralo na Sorški planini (1300 m) približno 700 Litostroj čanov in drugih gostov, da bi prisostvovali slovesni otvoritvi novega planinskega doma, ki so ga zgradili na pobudo naših planincev .in ob krepki podpori organov samoupravljanja družbenih in političnih organizacij. Vse razumevanje pa sta pokazali tudi Gozdni upravi v Boh njski Bistrici in Bohinjski Beli, bližnja vojaška postojanka, ki jo vodi polkovnik Jože Švigel, Okrajni in Občinski sindikalni svet Ljubljana-Siška in drugi. Največja zasluga za zgrad.tev planinske koče pa gre nedvomno tovarišem Miru Vrhovcu, Stanetu Mavru, Marjanu Smarajcu, Antonu Levsteku, Ludviku Šarfu, Francu Križaju, Marici Medved, Vikici Pogačnik in Stanetu Vogelniku. V zadnjih dneh pred dokončno ureditvijo doma pa sta bila zelo pridna tudi Tone Smerkolj in tov. Lovrenčič.
Prvo kočo so zgradili na Sorici naši planinci že pred tremi leti. Prirodne lepote, oster, zdrav zrak, ugodna zveza med Bohi-
njem in Goriško, ugodni smuški tereni in bliž.na planinske trans- ; verzale pa so narekovali gradnjo • drugega večjega doma. Pr o j ek- > tiral ga je inž. arh. Tone Mlakar- , Izredno zanimanje članov kolektiva za letovanje v .gorah pa že j kaže potrebo po gradnji tretjega , objekta — primerne jedilnice. ( V stavbo je vzidanih 15 ton cementa, 10 ton apna, 35.000 kosov zidakov, 200 m:i gramoza itd. Kljub mnogim težavam — od pomanjkanja vode naprej — so uspeli zgraditi in opremiti hišo v izredno kratkem času. Zazidalna tlorisna površina koče znašal 8,60X13,5 m. V pritličju je 7 sob z 22 normalnimi in 9 pomožnim' ležišči. Tu so tudi sanitarije. Na ; mansardi je 7 sobic z 18 ležišči 'n j 8 pomožnimi ležišči. Na podstreš* i ju je možno urediti še skupno le' 1 žišče, vendar za sedaj to ne bo j potrebno, ker imamo še v stari koči 16 skupnih ležišč.	1
Za gradnjo doma na Sorici j smo porabili 7 milijonov dinar- j jev, Planinsko društvo pa je pri' t spevalo iz svojih sredstev pol mi- \ lijona dinarjev.	;
Pet plodnih let kisikarne
Dne 8. julija 1.1. je bila v kisi-karni majhna prisrčna slovesnost ob njenem petletnem jubileju. Požrtvovalnemu kolektivu samo 15 ljudi, ki delajo noč in dan, ob nedeljah in praznikih, tako rekoč brez nedeljskega počitka, so čestitali predstavniki uprave, političnih in družbenih organizacij v podjetju.
Brez kval.tetnega kisika (Os) ne more biti dobrih varov, ki spajajo sestavne dele strojev in drugih konstrukcij. Kisik, ki ga ta kolektiv proizvaja, pa je tako dober, da je povpraševanje po njem izredno veliko. Dobavljajo ga celo v Zagreb in nekaterim največjim ladjedelnicam ob Severnem Jadranu. Velik potrošn k kisika so tudi naše bolnišnice, ki
SESTANEK POLITIČNEGA
AKTIVA
Sredi prejšnjega meseca je bil
v mali kino dvorani Litostroja sestanek tovarniškega političnega aktiva. Glavno poročilo je -podal pravni referent Ivan Svolj-šak. Poročal je o načelih novega sistema nagrajevanja. V živahni razpravi so nekateri tovariši predlagali marsikaj koristnega, kar bo komisija pri svojem nadaljnjem delu lahko upoštevala.
Na sestanku političnega aktiva je bil tudi predstavnik uredništva našega časopisa, ki je navzočim pojasnjeval pomen glasila za tovarno, hkrati pa opozoril na mesto, ki ga mora politični aktiv zavzeti v njem.
PISMO IZ ANGLIJE Inž. Kovačič, ki je trenutno v Manchestru v Angliji na štipendijski praksi, nam je tik pred glavnim zaključkom te številke poslal zanimivo pismo z vtisi iz svojega bivanja med Angleži. Pismo bomo objavili prihodnjič. Danes pa sporočamo pozdrave pisca vsem znancem in prijateljem in vsem bralcem našega časopisa.
Uredništvo
ga mesečno porabijo po 4 tone. ( Kisik, ki ga uporabljajo za reše- t vanje življenj, pa mora biti še S prav posebno čist. Glas o njegov' J kvaliteti je takšen, da je neko6 ■ pripeljal nek rešilni avtomobil i® r Kranja z vso brzino naravnost | pred našo kisikarno in zdravnic® \ v njem je prosila za takojšnje j pomoč. Med potjo v Ljubljansko J bolnišnico ji je namreč v stekle-niči zmanjkalo kisika. IzmC' j na, ki je bila takrat v službi, ie J takoj priskočila in nemudoma napolnila prazno steklenico. S teri t je rešila življenje nedonošeni de- j klici, ki bi se sicer zadušila.	j
Največji potrošnik kisika pa j® t seveda Litostroj sam. Še kratek j čas in kisikarna bo dobila no* * * v ! agregat, tako da se bo proizvod- t nja kisika, te tako dragocene su- -rovine, podvojila ob malenkostnem povečanju osebja kisikarne. Delo ljudi v kisikarni je izredn" odgovorno in natančno, saj le majhna nepazljivost lahko p°'	|
vzroči nesrečo. Kolektivu kisika1" i ne ob jubileju čestita celotni V>' J lektiv in mu želi pri njegoveP1 t delu še mnogo uspehov —y s
POZDRAVILI	;
SMO NASERJA IN TITA
Dne 17. junija se je peljal P” \ Celovški cesti na Bled predsednik Združene arabske republ k6 g. Gamal Abdel Naser, ki ga Je spremljal predsednik republik6 tov. Tito. Ob Celovški cesti so s6 zbrale množice Litostrojčanov, k so dragega gosta in tov. Tita prisrčno pozdravile.
Uspešna gradnja nove menze
Litostrojčan ima odprto srce
Pred nekaj dnevi je tragično terih ozkosrčnežev) vsi Litostroj-
Poslctpje nove menze ob glavnem vhodu kaže čedalje popolnejšo podobo. V zvezi s tem smo Poiskali tov. Danijela Cuka in ga Prosili, da bi nam povedal kaj podrobnejšega o gradnji. Tov. Cuk se je ljubeznivo odzval povabilu in dejal:
»Po operativnem planu, ki ga je predložil izvajalec, mora biti
ljena bodo vsa groba instalacijska dela in instalirana centralna kurjava, ki jo bo napajal poseben toplovodni cevovod iz obdeloval-nice.
Za gradnjo v tem letu bo treba še 50 milijonov dinarjev. Z ogrevanjem objekta med gradnjo bo mogoče nadaljevati delo tudi čez zimo, s čimer bo izvajalec
ga bo za popolno dovršitev objekta treba še več sto ton.
Menza bo opremljena z modernimi kuhinjskimi aparati. Vrednost predvidene opreme kuhinje in jedilnice se ceni na nad 12 milijonov dinarjev. Vsa gradnja pa bo veljala 112 milijonov dinarjev.
Zmogljivost kuhinje bo 1400 obrokov, a z nabavo dodatne opreme lahko tudi več. Jedilnica bo imela 436 sedežev. Mogoča bo tudi prizidava jedilnice proti severu.
Pred novo, sodobno urejeno restavracijo bo urejen tudi bife in vrt, zasajen z drevjem.
Menza bo vseljiva septembra 1961.«
preminil naš delavni tovariš Jože Perhaj. Njegova smrt je globoko presunila ves kolektiv in nas ponovno opozorila, da moramo posvečati mnogo večjo skrb izvajanju higiensko - tehničnih predpisov. Že takoj ob novici, da je tovariš Perhaj zaradi poškodb umrl, je naša sindikalna organizacija začela zbirati prispevke za družino umrlega tovariša, čeprav društvo zavarovancev za primer smrti formalno še ni ustanovljeno. Ta hitra in človekoljubna potezo naše sindikalne organizacije dokazuje, da imamo v vodstvu sposobne ljudi, ki na dogodke v podjetju takoj in z uspehom reagirajo.
Ob tej nesreči so (razen neka-
Učni uspehi v IKŠ
zgradba v surovem stanju pokrita do konca avgusta t. 1. Vrednost že izvršenih del je 15 milijonov dinarjev.
Do zime morajo biti dokončana tale notranja dela: dozidane morajo biti vse predelne stene, vzidana vrata in okna, ki bodo morala biti že zasteklena, op ra v-
pridobil najmanj dva meseca na času.
Intenzivnejša gradnja je često onemogočena, ker je na trgu pomanjkanje železa in cementa. Z nabavo posode za vskladiščenje rinfuznega cementa bo izvajalec laže dobival potreben cement, ki
Za tehnično pomoč med jugoslovanskimi podjetji
V	edinem jugoslovanskem gospodarskem dnevniku »Privredni pre-|led« (Beograd) je dne 27. 6. 1960 iz-
na uvodnem mestu članek inž. Moča Sumbuloviča o notranji tehnični pomoči, iz katerega povzemamo nekaj zanimivih splošnih misli, ki Veljajo za vsa naša industrijska podjetja:
»Ce upoštevamo, da bo v naslednjem razdobju težišče vseh naših prizadevanj na kar najboljšem izkoriščanju obstoječih kapacitet, na kar najhitrejšem in najpopolnejšem aktiviranju novih kapacitet in na izboljšanju investicijske uspešnosti, je jasno, da nam notranja tehnična po-nioe Kot ekonomska kategorija zelo koristno lahko pomaga k bolj napredni proizvodnji na splošno, posebej pa še k uspešnejši izrabi obstoječih kapacitet, kakor tudi k uporabi sodobne tehnike in tehnoloških Postopkov.
V	naši domovini je danes nešteto modernih industrijskih podjetij s sodobno tehniko, vpeljanimi tehnološkimi postopki, napredno organizacijo, zelo dobro opremljenimi razvoj-dimi laboratoriji in odličnimi proizvodi, ki jih uspešno plasiramo na zu-danjem trgu in ki ustrezajo našim domačim potrebam. Razen tega pokljamo svoje eksperte (strokovnjake) v premnoge nerazvite države, kjer telo uspešno in nesebično prenašajo izkustva s področja uvajanja modernih dosežkov v industriji, rudarstvu id drugod. To pomeni, da imamo žejo solidne temelje v svojih kadrih ld industrijskih podjetjih, ki lahko bspešno nudijo tehnično pomoč.
Temeljna načela notranje tehnične Pomoči bi morala biti:	razvijanje
Medsebojnih socialističnih odnosov, hkrati pa tudi zajamčen j e stimulacije (spodbudnosti) podjetjem, ki nudijo pomoč. To pomeni, da bi mora-!a podjetja, ki lahko nudijo tehnično Pomoč, imeti to nalogo za svojo obveznost, po drugi plati pa naj bi bila Neposredno zainteresirana na delu za
O ČUVARJIH RDEČEGA PETELINA
Tudi gasilci želimo v našem časo-Msu povedati dve, tri besede o na-delu. Naša četa obstaja v poditi ju že od vsega začetka. Z rastjo 'lovih objektov smo se večali tudi mi. fo ustanovitvi poklicne gasilske enote se je leta 1952 ustanovilo še pro-stovoljno gasilsko društvo, ki pa je razpadlo in so nam ostali zvesti le še nekateri člani. Letos smo se z njimi tdružlli v »Gasilsko enoto Litostro-
nadaljnje raziskovanje, izpopolnjevanje in dviganje industrijske proizvodnje. Da bi zagotovili enakomeren in pravilen razvoj gospodarskih organizacij, bi morali notranjo tehnično pomoč nuditi podjetjem z zaostalo tehnologijo in organizacijo dela, novim kapacitetam, ki še niso povsem razvite, in nerazvitim področjem.
Oblike tehnične pomoči so lahko zelo različne: od šolanja neke kategorije delavcev, strokovnjakov v naprednih podjetjih, pa do svetovanja, izmenjave izkušenj in pošiljanja celih ekip iz naprednejših v zaostalejša podjetja zaradi uvajanja in prilago-jevanja tehnološkega postopka . . .
Vse te naloge odpirajo nešteto problemov s področja odnosov med dalalci in prejemniki notranje tehnične pomoči, pri čemer pa je treba predvsem spoštovati socialistično moralo. Pri tem je nadvse pomembno, da so v odločevanje o teh vprašanjih vključeni tudi neposredni proizvajalci.«
Tudi v naši industrijski šoli se je junija končalo šolsko leto 1959/60. Skupaj z učenci III. letnika, ki so opravili zaključne izpite že mesec dni prej, je obiskovalo pouk 205 učencev. Od teh je bilo 56 strugarjev, 102 strojna ključavničarja, 21 livarjev, 11 modelnih mizarjev in 15 električarjev.
Učni uspeh je bil takle:
I.	letnik: izdelalo 70,6 “/o učencev — povprečna ocena 3,07,
II.	letnik: izdelalo 76,9 ‘la učencev
—	povprečna ocena 3,23,
III.	letnik: izdelalo 85,2 % učencev
—	povprečna ocena 3,06.
Uspeh celotne šole: izdelalo 77,6 •/. učencev — povprečna ocena 3,12. Povprečni šolski obisk je bil 96,7»/..
V primerjavi s prejšnjim šolskim letom se je uspeh izboljšal, čeprav po številkah ni tako visok kot v obvezni šoli ali v nekaterih drugih šolah. 2e več let je namreč povprečni uspeh učencev, ki se vpišejo na našo šolo, v zadnjem razredu obvezne šole nižji, kot pa ga dosežejo pri nas. Precej je tudi takih učencev, ki so tik pred vpisom na našo šolo opravili popravne izpite, nekaj pa se jih je vpisalo z dovršenimi sedmimi razredi obvezne šole. Razen tega se je šolalo v letošnjem šolskem letu 41 učencev iz drugih republik; ti so imeli vsaj v I. letniku težave z jezikom. Ce upoštevamo te in še druge subjektivne težave, je uspeh ob zaključku šolskega leta prav gotovo dober, saj šolanje pri nas ni lažje kot v obvezni šoli. Nasprotno: teoretični strokovni predmeti, pri katerih si je treba pridobiti n. pr. precej večje znanje iz matematike ali fizike ali pa se seznaniti s povsem novo snovjo. n. pr. pri strokovnem risanju, stroj eslovju itd. postavljajo pred učenca naše šole nove, večje zahteve. Primeri se tudi, da ima učenec, ki doseže lep uspeh pri teoretičnih predmetih, težave s prakso in obratno, kar vpliva na končni učni uspeh.
K boljšemu učnemu uspehu so pripomogla skupna prizadevanja šolskega odbora, uprave šole in vsega vzgojnega kolektiva. Skrbeli smo za povezavo teoretičnega pouka s praktičnim in še nadalje izpopolnjevali poučevanje z modernimi učnimi sredstvi in metodami. Na šoli, kakor v domu, so stalno delali krožki za pomoč slabšim učencem. Z dograditvijo novega doma so se pogoji za učenje nasploh občutno izboljšali. Tudi učenci sami so prispevali svoj delež k boljšemu učnemu uspehu, čeravno bi bil ta delež lahko še večji. Posebno skrb smo posvetili otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki se jih je šolalo v letošnjem šolskem letu 43 ali 21 “/o.
Seveda pa se kolektiv na šoli zaveda, da mora stalno skrbeti, da bo svoje delo še izboljšal. Zlasti sedaj, na pragu reforme strokovnega šolstva, stoje pred nami odgovorne naloge:	kritično bo treba pregledati
predmetnik in vse učne programe ter poskrbeti še bolj, da bo njihovo osnovo narekovala proizvodnja. Razen tega moramo sedaj, ko izučeva-nje mladine v IS ni edina pot vzgoje kadrov za podjetje, razvijati tudi ostale oblike: priučevanje odraslih na delovnem mestu in pouk v oddelkih za odrasle. Nekaj izkušenj na tem področju smo si že nabrali, saj se je prva skupina priučenih delavcev že zaposlila v tovarni, pravkar pa bomo zaključili s poukom v I. semestru v dveh oddelkih za odrasle.
Hrabro Premelc
čani dokazali, da jim utripa v prsih široko in dobro srce. Skupno smo nabrali 114.079 dinarjev. 60 tisoč dinarjev smo izročili Perha-jevi ženi, ostanek pa ji bo sindikalna organizacija na njeno željo izročila pozneje.
Skoraj vsak Litostrojčan je prispeval najmanj 20 dinarjev.
Ta uspela akcija dokazuje, da so pogoji za ustanovitev društva zavarovancev za primer smrti povsem zreli, vendar pa je praksa pokazala, da se delavci prav lahko odpovedo 20 dinarjem (in ne 10, kakor je bilo sprva mišljeno); zato ne bi bilo napak, če bi iniciativni odbor društva ta predlog upošteval. Če bi vsak član kolektiva ob smrti svojega tovariša prispeval 20 dinarjev, bi to vrglo nekaj manj kot 60.000 dinarjev, s čimer bi družina umrlega lahko pokrila vse pogrebne stroške.
SESTANEK
SINDIKALNE PODRUŽNICE MODELNE MIZARNE
Dne 17. junija je imel kolektiv sindikalne podružnice modelne mizarne sestanek, na katerem so govorili o uvajanju nove tarifne politike v ekonomskim enotah in o novih načelih nagrajevanja na sploh. V zelo živahni razpravi so ugotovili, da je predlog novega tarifnega pravilnika pozitiven in stimulativen. Razpravljali so tudi o našem časopisu in bili mišljenja, da bo treba v njem sodelovati mnogo aktivneje kot doslej.
Stanko Mikič
S KISIKOM SMO OPREMITA HIMALAJCE
Pred odhodom naših himalajcev na Trisul so se člani odprave oglasili tudi v našem podjetju. Prosili so, če bi jih lahko oskrbeli z našim kvalitetnim kisikom. Njihovi želji smo seveda ustregli in jim dali 7 jeklenk z osmimi kilogrami kisika. Videti je, da se je naš kisik obnesel in zadovoljivo služil našim alpinistom.
Litostrojčan
Izrabi ugodnosti, ki ti jih nudi podjetje v predsezoni in poseženi v naših počitniških domovih.
Ugotavljali bomo pogoje dela
mdnihi e .
odgovarjajo
Gasilska enota izvaja trodelni šolski napad
h«. Obe tvorita sedaj močno, enotno °rganizacijo.
, Gasilci neprestano poglabljamo svo-'* strokovno znanje. Obiskujemo »vokovna predavanja, tečaje in seminarje. V najkrajšem času pa nameravamo prirediti tudi sanitetni te-
Bralce našega časopisa pozdravlja-210 in jih vabimo, da se vključijo v *asilsko organizacijo. Ivan Kos
Industrija je skupek problemov, ki so psihološkega, fizikalnega in kemičnega značaja.
Sredi teh problemov je človek, ki zahteva zase določene odnose. Odnosi pa so lahko dobri ali slabi, kar je odvisno od okolja, v katerem človek živi ali dela.
Vse pogoje delovnega okolja je treba analizirati. Ugotoviti moramo njihove vplive, da lahko ustvarimo dobre delovne odnose. Samo ugotavljanje škodljivih in neškodljivih vplivov na človeški organizem pa še ne rešuje problema odnosov. V to mora poseči tudi vzgoja, ki pomaga , spoznavati in ukrepati.
Uporabljamo v glavnem dva sistema vzgoje, in sicer skupnega in individualnega. Oba sistema imata skupno, da s spoznavanjem ugotavljata vire, z ukrepanjem pa zmanjšujeta število nezgod, ki neposredno vplivajo na produktivnost.
Za analizo delovnega okolja uporabljamo vsa razpoložljiva sredstva, ki omogočajo objektivno presojo pogojev, vplivajočih na delovno mesto. Analizo opravljamo direktno ali indirektno. Za direktno analizo uporabljamo merila, ki so specifična za določen pogoj. Indirektno analizo pa napravimo s sklepnim računom znanih in merjenih podatkov. Meritev je časovno določena. Časovne meritve so osnova časovnemu diagramu. Uporabna je le tista meritev, ki je povprečje večjega števila meritev v istem času. Vsaka meritev je relativen odnos do predpisanih pogojev. Skupek vseh pa je izraz delovnega okolja. Meritve so osnova za preventivno ukrepanje na delovnem mestu.
V našem podjetju bomo Izvedli za sedaj le nekaj osnovnih meritev, za kar imamo na razpolago tudi potrebne instrumente.
Te bodo:
1. določanje prahu v atmosferi, 2. gibanje zraka (prepih), 3. osvetlitev, 4. ropot, 5. koncentracija CO plina.
Vse te meritve bomo opravili načrtno in postopno. Z dobljenimi rezultati si bomo lahko koristno pomagali pri nadaljnjem delu. Na njihovi osnovi bomo tudi pravilno usmerjali uporabo zaščitnih sredstev in nameščeni e zaščitnih naprav.
Izmerjenje pogojev dela je del analitične ocene delovnih mest, ki s sistematičnim delom in periodičnimi meritvami ugotavlja težino dela ter
s tem usmerja pravilno obremenitev izpostavljenega organizma.
Razpredelnica omogoča ODS načrtno in koristno vlaganje sredstev za varnost zaposlenih oseb in s tem dvig proizvodnosti. Vilko Krapež
POZDRAVLJAMO ŠTIPENDISTE IN PRAKTIKANTE
Ob koncu šolskega leta se je zaposlilo v našem podjetju 150 naših štipendistov in praktikantov, ki so razmeščeni po skoraj vseh oddelkih naše tovarne.
V času letnih dopustov bodo po svojih močeh pomagali, da bo tekla proizvodnja in administracija v redu. Vse v naši sredi iskreno pozdravljamo in jim želimo mnogo uspehov pri delu. Praktikante pa še posebej vabimo, da se po končanem šolanju zaposle v našem podjetju.
Vprašanje B. B. iz oskrbovalnih obratov:
Ali se lahko odpove delavcu delovno razmerje, če je bolan ali je na bolezenskem dopustu?
Odgovor:
V smislu čl. 330 Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) delavcu ni mogoče odpovedati:
1.	v času, ko je bolan, na bolezenskem dopustu, okrevanju ali letnem dopustu;
2.	noseči ženi in materi z otrokom do 8 mesecev starosti;
3.	v času, ko je na orožnih vajah ali pri vojakih, da dosluži vojaški rok do treh mesecev;
4.	dokler traja mandat člana upravnega odbora ali delavskega sveta;
5.	dokler mu traja mandat odbornika ali ljudskega poslanca v zboru proizvajalcev;
6.	dokler je na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji;
7.	medtem ko je odstranjen z dela
Za poglobitev in razširitev znanja
Na 19. redni seji zbora proizvajalcev so skupno s člani plenuma Občinskega sindikalnega sveta in s predsedniki sindikalnih podružnic v mali kino dvorani Litostroja dne 8. julija 1960 obravnavali probleme izobraževanja in kadrovsko-socialnih služb.
Med razpravo so še posebej poudarili, da je reševanje obravnavanih problemov treba skrbno spremljati, hkrati s tem pa tudi smotrno izkoriščanje finančnih sredstev. V tem procesu naj preko izobraževalnih centrov v podjetjih sodelujejo občinska Delavska univerza in ostale ustanove za izobraževanje.
Občinska Delavska univerza naj v dogovoru z manjšimi podjetji prevzame tudi funkcijo ob-
činskega centra za izobraževanje in s tem zagotovi proizvajalcem in upravljavcem izobraževanje na delovnem mestu.
Nadalje so govorili, naj podjetja, ki imajo izobraževalne centre, pomagajo s svojimi izkušnjami tstim podjetjem, ki nimajo pogojev za ustanovitev lastnih centrov. Vse ustanove naj pri razvijanju svojih programov že sedaj razmišljajo, da bodo ob prehodu na večjo mehanizacijo in avtomatizacijo dale večji poudarek strokovnosti.
Zbor proizvajalcev je sklenil poslati sprejeta priporočila s pripombami iz razprave vsem DS podjetij kot spodbudo in napotilo za odločnejše reševanje teh problemov v podjetjih.
ALFRED TOMAŽIČ
ali ko teče proti njemu disciplinski postopek;
8. medtem ko dela na mladinski delovni akciji.
Predpis čl. 330 točka 1, da se delavcu ne more odpovedati v času, ko je bolan ali na bolezenskem dopustu, je treba tolmačiti tako, da se mu ne more odpovedati le v primeru, če zaradi začasne nezmožnosti za delo prejema denarno nadomestilo plače ob bolezni namesto osebnega dohodka po čl. 22 točka 1 Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 51/54).
Po predpisih ZDR in Zakona o zdravstvenem zavarovanju razumemo pod pojmom, da je delavec bolan ali pa na bolezenskem dopustu, če je začasno nezmožen za delo in je to nezmožnost ugotovil pristojni zdravnik zdravstvene službe in če prejema nadomestilo plače ob bolezni namesto osebnega dohodka po obstoječih predpisih.
Po čl. 56 Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev morajo namreč zavarovanci uveljavljati pravico do zdravstvenega varstva pri zdravstvenih zavodih in zdravnikih javne zdravstvene službe na območju Zavoda za socialno zavarovanje, ki je pristojen po kraju delavčeve zaposlitve oziroma po njegovem stalnem prebivališču. Samo v takem primeru se delavcu ne more odpovedati.
Ce pa delavec nima take odločitve pristojnega zdravnika, temveč samo potrdilo nepristojnega zdravnika, a tudi ne prejema nadomestila plače ob bolezni, se smatra, da ne izpolnjuje prednjega pogoja in mu podjetje lahko odpove delovno razmerje.
Po čl. 317, odst. 2 ZDR ima odpoved vročena do 15. v mesecu učinek od tega dne, odpoved vročena po 15. v mesecu pa od prvega naslednjega meseca.
Ce zboli delavec med odpovednim rokom, ne vpliva jo na odpoved, niti ne zaustavlja odpovednega roka; podjetje ima pravico, da po preteku odpovednega roka izstavi delavcu odločbo o prenehanju delovnega razmerja oziroma razrešitvi dela.
V takem primeru pa ima delavec, ki je bolan, ne glede na to, da mu Je prenehalo delovno razmerje z odpovedjo, pravico do nadomestila plače ob bolezni za ves čas, ko je še bolan (čl. 36, odst. 2 Zakona o zdravstvenem zavarovanju).
Počitniški domovi na dobri poti
OTVORITEV NOVE PLANINSKE POSTOJANKE NA SORŠKI PLANINI — POTREBNA BO GRADNJA NOVE RESTAVRACIJE * DOMSKE ZMOGLJIVOSTI V FIESI BO POTREBNO POVEČATI — VEC ŠPORTNIH NAPRAV * V MOŠCENIŠKI DRAGI BI RADI IMELI ČOLN * V SELCAH BO POTREBNO BOLJ POSKRBETI ZA ZABAVO * SKUPNA UGOTOVITEV: HRANA ODLIČNA — POSTREŽBA SOLIDNA — POVSOD VEC ŠPORTNIH POTREBŠČIN — ClMPREJ BO POTREBNO V OKVIRU POČITNIŠKE SKUPNOSTI ORGANIZIRATI MENJAVO
POČITNIŠKIH DOMOV Z DRUGIMI KOLEKTIVI
Pred nekaj dnevi je naša reporterska sNupina obiskala vse litostrojske počitniške domove, kjer je intervjuvala nekatere člane našega kolektiva. Spraševali so jih o njihovem splošnem počutju, o hrani, postrežbi, prenočiščih, izletih, o pripombah glede ured tve domov v prihodnjem letu in o njihovem mišljenju v zvezi z izmenjavo naših počitniških domov z drugimi.
SORŠKA PLANINA
Leon Legat: Na Sorico smo prispeli trije, dva otroka in jaz, žena je ostala doma. Spimo v novi zgradbi. Moram se pohval /ti, da smo vsaj te dni s hrano izredno zadovoljni pa tudi z upravnikom Jožetom Okornom se dobro razumemo. V času našega letovanja na planini bomo delali v glavnem izlete na bližnje vrhove, zvečer pa bo moj fant zaigral na harmoniko.
Francka Muzagerovič:	Zares
odi čno se počutim na Sorici. S svojim 12-letnim sinom Petrom nameravava oblesti vse bližnje hribe in si ogledati nekdanje vojaške utrdbe. Hrane ne morem prehvaliti. Glavni razlog, da sem se odločila za letovanje v tem domu, je svež in čist zrak in predvsem mir, ki ga v dolini tako zelo pogrešam. Vse to mi je tako všeč, da bom pr. šla v hribe ponovno.
Jože Čretnik: Zdaj sem na Sorici že drugič. Že prvič sem se odločil, da bom obiskal to lepo
planino čestokrat. Najbolj mi je tu všeč mir. Ko mi preteče teden dni na Sorici, odidem na oddih na morje. Hrana mi ugaja. Mislim, da bi bilo prav, če bi pričeli čimprej misliti na gradnjo nove restavracije, saj se bo s tem lahko precej povečala nočitvena zmogljivost doma.
Zalka Babič: V domu sva z mojim možem Jožetom. S hrano in postrežbo sva zadovoljna. Najprej bi bilo treba misliti na gradnjo restavracije, kar bi pozdravili tudi planinci, ki obiskujejo bližnje gore, zlasti pa bi je b li veseli vsi tisti, ki so se odločili, da bodo prehodili planinsko transverzalo, ki teče tudi preko Možica.
Izredno nama ugaja oster in mrzel zrak na Sorici in ne bi bilo napak, če bi imeli prednost za letovanje vsi tisti tovariši, ki zbo-le na pljučih. Z novim domom na Sorici pa bodo prišli na svoje tudi smučarji, saj so vse naokrog idealna smučišča.
F I E S A
Franc Pivk: Na morju sem z ženo Marijo, hčerkama Marijo in Olgo in sinom Igorjem. Hrana je obilna in dobra. Če kdo želi dodatek, ga vljudne strežnice prinesejo, če je le še kaj v loncu. Razen kopanja se žogamo in igramo badminton, balinamo, zvečer pa gledamo televizijo. Zmogljivost tega doma bi bilo, zaradi ugodne lege, potrebno povečati. Škoda, da smo izgubili
dom, v katerem je sedaj »Tiska-nina«. Misl m, da je bolje, da nc gradimo večjega doma, ampak imamo več manjših, čeprav je to dražje.
Dušan Turk: Letujem z ženo Danico in sinovoma Vojkom in Brankom. Hrana je zelo dobra. Postrežba solidna. V času našega dopusta često naprežem svojega »Fičota«, s katerim nameravam oditi z družino v Umag in Pulo, pozneje pa k izviru Soče in na Mangrt. Mali Vojko je povedal, da bi imeli otroci radi več igral, oče pa je predlagal, da bi bolj utrdili balinišče. Dopustniki so letos ob kozarcu vina so-lidnejši kot lani. Fiesa naj se širi ne glede na to, da bomo gradili še drugje.
Drago Furdi: Z menoj sta na počitnicah žena Vera in sin Zlatko. Zadovoljni smo s tako dobro hrano, kot je letos. Všeč nam je, da so rjuhe čiste in oprema, čeprav stara, negovana. Čeprav imamo pet sandolinov, bi bilo potrebno kupiti še en večji družinski čoln. Prav bi bilo, da hi ta dom še razširjali, ker je voda v zalivu topla in v morju ni bodičastih ježev.
Jože Glavan: Preživljam dopust z ženo Marijo in hčerjo Vero. S hrano smo zadovoljni. Postrežba je odlična. Najprej bi bilo potrebno namestiti več igral. Balinišče je premehko. Poleg kopanja hodimo na izlete v bližnje kraje. Ne bi bilo napak, če bi dobili člani kolektiva večji motorni čoln. Uredništvo pa naj pošilja v dom nekaj izvodov časopisa »Litostroj «.
MOŠČENIŠKA DRAGA
Karl Polajnar: Za Moščenice sva se z ženo Otrli jo odločila predvsem zato, ker je tu mir in se lahko v resnici odpočijeva. S hrano sva zadovoljna. Menim, da bi b lo prav, če bi menjali naše domove z drugimi. Za začetek morebiti najprej s prijateljskimi podjetji. Če bi hoteli razširiti dobo letovanja članov našega kolektiva, bi se morali .preseliti bolj na jug, s čimer bi razširili dobo letovanja vsaj za 2 meseca.
Vekoslav Urbančič: Z ženo Mileno in sinom Tomažem smo prišli v Moščenice zaradi tega, ker smo mišljenja, da je tu ena najlepših plaž na severnem Jadranu. S hrano in postrežbo sem zadovoljen, le za čistočo prtov bi se moralo osebje malo bolj pobrigati. En sam čoln zadostuje, samo nekdo bi ga moral oskrbovati. V domu je premalo poskrbljeno za večerno razvedrilo in za deževne dni. Menjava počitniških domov med različnimi podjetji ima velike prednosti, zlasti, če bi imeli kolektivne dopuste.
Stane Marn: Z ženo Tončko sva s hrano in postrežbo zadovoljna. V Moščenicah se nas je zbrala skupina mladih Litostroj-čanov in si vedno poiščemo zabavo. Se prijetneje pa bi bilo, če bi bile v domu kakšne športne priprave in več čolnov. Menjavo počitniških domov z domovi drugih podjetij pozdravljam.
Ciril Venika: Najbolj mi je všeč v Moščeniški dragi min Z ženo Marijo hrane in postrežbe kar prehvaliti ne moreva. Sin Srečko in hči' Cirila pa sploh ne pospravita vseh obrokov. Moščenice so skoraj okrevališče. V prostem času delamo izlete na bližnji grad. Prav bi bilo, če bi nabavili več čolnov. Za otroke, ki ne smejo biti ves dan na soncu, pa kakšno gugalnico, vrtiljak ali kaj podobnega.
SELCE
Anton Suwa: Počitnice preživljam z ženo Ljudmilo, sinom Tončkom in hčerjo Milenko. S hrano smo zadovoljni in mislim, da je tudi sicer bolje urejeno kot lani. Za prihodnje leto bi morali postaviti za otroke kako športno
napravico, za starejše pa balinišče ali kegljišče. Premalo je šahovskih desk. Primerno bi bilo, če bi kupili tudi čoln. Poleg kopanja hodimo z našo družbo na krajše izlete, sicer pa s tov. Bar-ličem, Žirovnikom in Kožuhom sedemo za šahovsko mizo in napenjamo možgane. Selce so za letovanje zelo primerne, prav pa bi bilo, če bi naše domove zamenjavali z domovi drugih podjetij.
Janez BarVč: je v Selcah z ženo Marijo in sinovoma Bojanom in Pavlom. Lahko rečem, da je letošnji upravnik precej boljši od lanskoletnega. To se pozna pri hrani, organizaciji postrežbe, pa tudi drugod. Lahko pa bi bilo še bolje, če bi bili ljudje bolj disciplinirani. Potrebno bi bilo, da v tem počitniškem domu uredimo kako športno igrišče, ki nam ne bi vzelo prevelikih denarnih sredstev. Ideja o zamenjavi počitniških domov z drugimi podjetji je povsem pozitivna in se bo v perspektivi pokazala kot nujnost. Med mojim dopustom bomo z avtomobilom »skočili« na Velebit in še kam drugam.
Matija Lemič: Lahko rečem, da je v tem domu letos bolje ureje-no kot lani. Z ženo Katarino >n otrokoma Jadranko in Milanotf1 hodimo na daljše sprehode. Če b° lepo vreme, si bom šel ogledal hidrocentralo Vinodol. Pridružujem se mnenju skoraj vseh dopustnikov, da bi uredili za otroke in odrasle več športnih naprav.
Andrej Grom: Hrana in P°' strežba v redu. Če pa se kje zatakne, so krivi gostje sami. S seboj imam kolo in bom v času dopusta vozil do Gorice skozi dolino reke Soče, čez Vršič in od tam v Ljubljano. Rad plešem in zato ne zamudim nobene plesne pr1' ložnosti. V Selcah bi potrebovali čoln. Ideja o zamenjavi počitniških domov je pozitivna.
Jože Zolta: Z ženo Fani ®va mnenja, da so prenočišča in hrana povsem v redu. Le to bi predlagala, da bi pri delitvi zajtrkov prišli starši z otroki v II. izmeno. Dopustniki so letos v pogled^ pitja zmernejši. Če bomo zamenjavali domove, bomo več zvedeli o sosednjih kolektivih.

S temi besedami te dočakajo v vsakem danskem domu ali ko se seznaniš na cesti ali v lokalu z novim Predstavnikom te severne prijateljske dežele.
Čeprav Danska ni posebno bogata z naravnimi lepotami, saj je večji del favna (naj višji vrh E j er Bavnehoj ••na 173 m), naredi na obiskovalca prileten vtis. Po površini je nekaj večja °d Švice in ima le šestino površine Jugoslavije. Kljub temu je ni lahko Prepotovati. V svojem sestavu ima razen polotoka Jylland še 490 otokov, °d katerih je samo 108 naseljenih. Od njih je naj večji Sjaelland, na katerem stoji glavno mesto Danske Kobenhavn (čez milijon prebivalcev) •h otok Fyn z naj večjim mestom Odenseem, ki je tako veliko kot naša Ljubljana. Danska je gosteje nase-•jena kot Jugoslavija. Na kvadratni •Peter pridejo 103 prebivalci, medtem ko jih pride pri nas le 70. Seveda je gostota danskega prebivalstva najbolj občutna v okolici Kobenhavna, kjer živi dobra četrtina vseh Dancev. Danska ima 4 milijone 400 tisoč •iudi. Danci so v glavnem živinorej-cl. poljedelci in ribiči. Poljedelstvo, i zlasti pa danska živinoreja sta vzor-Po'urejena.
Danski kralji so bili nekoč tudi Vladarji Norveške, Švedske in celo Anglije. Danci so zelo ponosni na svoje zgodovinske tradicije in na svoje kralje. Izrazu takega nacionalnega ponosa sem bil priča tudi sam, ko sta sedanji kralj Frederik IX. in kraljica Ingrid slavila v Kobenhavnu srebrno poroko.
Danci so veliki domoljubi. Skoraj Pe najdeš hiše, v kateri ne bi v dnevni sobi visela majhna danska Zastava. Zastava ima sploh pri njih jepmun. Izobešajo jo na ""drogu Pred nišo celo tedaj, kadar slavijo domač praznik.
Danci so vedno živeli svobodno. Zato ne morejo pozabiti nemških okupatorjev iz zadnje vojne. . Nemci so jim tudi kot turisti še danes nezaželeni.
Danci imajo visoko stanovanjsko I Kulturo, njihovi domovi so zelo lepo I o Okusno opremljeni. Povsod, celo | cerkvah imajo centralno kurjavo. | Ljubijo umetnost. Cesto visi v eni | Sami sobi po deset ali še več origi-1 “Jalnih umetniških slik. Skoraj vsaka 1 družina ima pianino, na katerega ti “b prvem obisku zelo radi zaigrajo I Nacionalno himno. Postrežljivi so in Sostoljubni. Prižgana sveča na mizi k obvezna, čeprav gorjio zraven še °stale luči, ki jih ni malo. Po velikosti stanovanj oziroma sob, posesti avtomobila ali televizorja lahko sklepaš, kdo je bogatejši. Revežev na uanskem ni. Se tako majhna vas •Pa banko oziroma hranilnico. Kolo Vdajo sicer še vedno. Uporabljajo ga Kot nacionalno prevozno sredstvo, toda do njega nimajo nobenega pravega odnosa. Zato ga lahko najdeš ob časti samotnega in nezaklenjenega, j ram res ni tatov koles, ker za kolo 1 d,1 nobenega posebnega zanimanja, •j Patov tudi sicer ne poznajo.
| Zaradi svoje lege ima Danska čudovite ceste in ni čudno, če ima celo Navadna vas svojo prodajalno avto-. diobilov. Zelo je razvita konfekcija, Ki se zgleduje po svetovnih modnih dišah. Hrana je v glavnem sladka, i takšne solate, kot jo poznamo mi, i Vanči ne poznajo. Radi imajo slad-j K6 kumarice, ribe, meso s češpljami i ‘d jabolki in krvavice z rozinami, l Polite z marmelado in slanimi bon-. j Poni. Takih jedi je cela vrsta; še naj-“oijži je sendvič, ki ga imenujejo Pomol« in je dolg tudi do pol metra,
•	,'a njem pa so naložene vse »dobro-
•	te@a sveta, v splošnem so Danci sendvičarji« in sendvičev ob nobeni Priložnosti ne manjka. Kruha v na-
smislu skoraj ne jedo. Režejo ga , Posebnim strojem na debelino do ? milimetrov! Pijejo zelo veliko kave o piva, ki sta njihova narodna Dl-Jdča. Po pivu je Danska znana po 'sem svetu, saj samo piva znamke J-arlsberg« izvažajo letno 100 milijo-1 v°y steklenic, dnevno pa jih proiz-
•	'plajo milijon! Pivovarn je na Dan-. iKem mnogo. Pivo izdelujejo iz žita.
I	delajo iz krompirja in ga
JPenujejo »špiritus«, kar tudi je!
•	, mo uvažajo in se pri njih največkrat srečamo s španskim ali francoskim. Seveda je ta pijača draga, tako
1 Pijancev na Danskem ni! Tudi v .Plošnem so zelo krotki ljudje. Kadi-to pa vsip kar jih je — od otrok na-P.rej. Da, ne smete se čuditi, če za-1 «mdate v tramvaju ali kavarni žensko i cigaro ali celo s pipo v ustih!
i « Se in še bi se dalo pisati o tej de-u11, ki sem jo letos že drugič prepo-Jrjjal z avtobusom vzdolž in počez, bQa pojmo še na obisk k tvrdki v,, .meister & Wain, kar bo za nas “Ckakor najbolj zanimivo.
Burmeister & Wain je vsekakor najbolj znana danska tvrdka ne samo v tej deželi, temveč tudi po svetu. Na Danskem je že dovolj, če poveš kratico BW in vsak bo vedel, za katero firmo gre. To je hkrati ena izmed najstarejših tvrdk na Danskem: obstaja že od leta 1843. Večji del podjetja je v Kobenhavnu: ladjedelnica, tovarna velikih d esel ladijskih motorjev in livarne, v Frederikshavnu pa je tovarna manjših diasel ladijskih motorjev, ki jih bomo po licenci izdelovali tudi mi. Firma zaposluje okrog 10.000 delavcev.
Leta 1958 sem obiskal lad jedel-n'co, letos pa vse ostale oddelke. Opisati B & W v teh nekaj vrsticah je nemogoče in upam, da bom imel za to priložnost drugič. Zlasti vplivajo na obiskovalca neštete zgradbe na otokih, izmed katerih je najbolj zanimiva livarna, ki ima zaradi svoje okrogle oblike podobo cirkuškega šotora; v njej so veliki obdelovalni stroji. Poseben vtis naredi tudi tehnika izdelave njihovih produktov, zlasti pa sami izdelki te frme.
Precej pozornosti posvečajo v tovarni skrbi za človeka. Delavci B & W imajo po tri tedne dopusta, ki ga plačajo 6,5 %> več kot normalno delo. V tovarni delajo 45 ur tedensko. Borijo pa se, da bi znižali delovni čas celo na 43 ur tedensko. Na delovnih mest h ni čutiti pritiska na podrejene. Na določeno število ljudi imajo po delavnicah tako imenovanega »človeka za kontakt« (kontakt-manden), ki opravlja prostovoljno to funkcijo dve leti; lahko pa se mu ta doba podaljša tudi na 10 in še več let. Navadno je to starejši delavec, preddelavec ali mojster. Zan ma se za vse probleme, ki jih ima delavec, hkrati pa pazi na izvajanje higiensko-tehničnrih predpisov in uporabo zaščitnih sredstev. Tesno je povezan z »varnostnim komitejem« (Sikkerhedskomiteen), od katerega dob.va vsa navodila. Varnostni komite, ki ima svoj plačani kader, analizira vse napake po oddelkih in izdaja posebne brošure in lepake o varnosti pri delu. Zanimivo je, da ambulante, kakor jo poznamo mi, oni ne poznajo. Tako imajo n. pr. v ladjedelnici, ki ima okrog 4000 ljudi, samo dva majhna prostora, kjer pride zdravnik s setro samo od 9. do 11. ure dopoldne. V ostalem času opravljata ambulantna opravila samo dva bolničarja, ki odpošiljata težje ponesrečence z rešilnim avtomobilom v mestno bolnišnico. Seveda se previjanje v B & W opravlja na najsodobnejši način. Rontgena nimajo. Posebno skrb pa posvečajo zaščitnim sredstvom — od čevljev do očal in čelade. Za popravila, zamenjavo delov
in razkuževanja teh sredstev imajo posebne delavnice.
Jedilnice imajo zelo velike, tako da lahko sprejmejo vse delavce hkrati. Če nimajo malice s seboj, jo dobe pri m zi, kamor jo pripeljejo natakarice z vozički. Hrana je zelo poceni, ker upravi kantine, ki dela samostojno, ni prva skrb dobiček. Kava je trikrat cenejša kot zunaj itd.
Kakor povsod po drugih tovarnah, ki sem jih prav tako obiskal, so tudi tu znač Ine centralne garderobe in kopalnice, ki so najsodobneje urejene. Imajo prhe, savne cin parne kopeli. Na razpolago so celo električni brivski aparati in brivec. V tovarni imajo tudi trgovino, v kateri sta obutev in obleka precej cenejša kot v mestnih trgovinah. Tovarna da delovne obleke brezplačno samo za najbolj umazana dela, vtem ko za zaščitne čevlje samo prispeva del cene. Čevlje, kakor tudi zaščitno delovno obleko, če jo hoče delavec imeti, odplačujejo na zelo majhne obroke. Tudi pri ostalih dajatvah, ki jih imajo delavc:, jih firma B & W denarno podpira. Imajo tudi svoj dom za razvedrilo, slikarski klub in lepa športna igrišča. Firma B & W se dobro zaveda, da se velika skrb za delavca dobro rentira in da je to hkrati zanjo najboljša propaganda. To pričajo tudi številne fotografije delavcev, ki so pri podjetju delali neprekinjeno 25 let in več; te fotografije so razobešene po hodnikih uprave.
Se skok v Frederikshavn, kjer sem se pogovoril z našimi tovariši, ki so se tedaj mudili tam. V tovarni Alpha diesel motorjev so tedaj bili Franc Poteko, Vlado Jankovič in Tone Miklavčič. Po prisrčnem srečanju so mi takole pripovedovali o svojih vtisih:
kam zahajajo delavci v večerne tečaje.
Na Danskem se delavci zbirajo v mestnih delavskih domovih, ki so razdeljeni po strokah. Tam so njihovi strokovni sestanki. S sekretarjem danskih kovinarjev Erikom Andersenom sem bil na raznih takih sestankih. Zanimiva je živahna diskusija, tako sivolasih delavcev, kakor mladih. Vse hočejo vedeti, za vse se zanimajo. Pred začetkom sestanka in po njem pa vsi zapojejo kako pesem iz »knjige delavskih pesmi«, ki jih imajo kar 328. Ta knjiga je doživela 13 izdaj in je tiskana v 190.000 izvodih. Delavci radi hodijo tudi v domove kulture po mestnih četrtih. Vsaka partija, v kateri je delavec včlanjen, ima svoj dan.
Ta razdvojenost po partijah je bila najbolj očitna na dan 1. maja. Medtem ko so tako imenovani »ruski komunisti« hodili z zastavami po ulicah Kobenhavna (teh je bilo kakih 30), so imeli n. pr. socialdemokrati velik miting v enem naj večjih par-
kov mesta, kjer so govorili najvišji predstavniki, kakor tudi sam predsednik danske vlade Viggo Kamp-man in predsednik Gane Tambo. Drugje pa so imeli miting »socialistični komunisti«. To partijo je osnoval Axel Carsen, bivši sekretar komunistične partije Danske. Ta njegova partija je veliko močnejša od »ruske«. Larsena imenujejo »titoista«, ker je zelo naklonjen Jugoslaviji. Prvi maj v Kobenhavnu mi bo vedno ostal v spominu, saj sem se takrat prvič srečal in govoril s šefom danske države glede povezave danskega mesta Kerteminde in našega Pirana. Se vedno ga imam pred očmi, ko je za govorniškim odrom potrpežljivo čakal, da pride na vrsto. Sedel je kar na stopnici brez preproge in kadil svojo nepogrešljivo cigaro. Predsednik Kampman je zelo preprost in simpatičen mož. Prav tako njegova družina. V času H. C. Hansena, ki je pred leti umrl, je sedanji predsednik obiskal tudi naše podjetje; tedaj je bil finančni minister.
SLIKA V NASLOVU PRIKAZUJE PISCA Z ŽUPANOM MESTA KERTEMINDE PO POTRDITVI MEDMESTNEGA PRIJATELJSTVA Z OBČINO PIRAN
Livarna firme Burmeister & Wain
Šport
»V Frederikshavnu so nas sprejeli izredno prijazno in smo takoj navezali prijateljske stike z vodilnim osebjem tovarne, ki nam gre v vsakem pogledu zelo na roko. Vabijo nas v svoje prijetne domove, saj smo zanje vsekakor redki gostje. Kažejo izredno zanimanje za Jugoslavijo, žal pa ugotavljamo, da je na Danskem slaba turistična propaganda za našo deželo; delati jo moramo kar po privatni liniji.
Pred nami nimajo nobenih strokovnih skrivnosti. Pri njih se mimogrede mnogo naučiš. Tovarna posluje izredno ekonomično na temelju preproste, a zelo uspešne organizacije, kar potrjuje njihova visoka produktivnost. Letno izdelajo za 55.000 KS ladijskih motorjev od 100 do 1050 KS. Seveda ima pri teh uspehih največ zaslug odlično izurjen produktivni kader, ki je vsestransko discipliniran. Povprečna doba zaposlitve enega delavca na istem delovnem mestu je 15 do 25 let. Fluktuacije ne poznajo.
Večina kadra je izšla iz njihove tovarniške vajeniške šole, katere pouk traja štiri leta. Vse šolanje ima izrazit poudarek na praktičnem delu, vtem ko jim teorijo nudi mestna šola. Ce primerjamo naše absolvente vajeniških šol z njihovimi, ugotovimo precejšnjo razliko. Njihov absolvent četrtega letnika je vsestransko izurjen in zanesljiv proizvodni delavec, saj gre, še preden prestopi prag vajeniške šole, skozi posebni trimesečni »filter«.
Generalna ocena poslovanja je edina skrb vseh. Delajo samo za proizvodnjo in njen čim večji uspeh. Medsebojni odnosi so zelo dobri.
Delajo po akordih, ki so zelo točni. Delo za doseganje akorda se odvija enakomerno in z določenim tempom. Delajo .v treh izmenah. Med delom imajo malico, ki traja pol ure na izmeno in ni plačana. Glavno breme proizvodnje sloni na pogonskem vodstvenem kadru, ki pa je proti pričakovanju zelo mlad in izhaja največ iz vrst delavstva. Delavci so pri njih izredno inteligentni in nikoli ne zanemarjajo svojega osebnega razvoja. Znanje si pridobivajo na večernih šolah. Zato nas ne preseneča, da je n. pr. šef proizvodnje v tej tovarni bivši strugar z dvoletno šolo za parne stroje. Je zelo ekspeditiven in uspešno vodi proizvodnjo že osem let. Svoj sedanji položaj je zasedel v tridesetem letu starosti.
Zanimivo je tudi, da izhaja mnogo iniciativ za izboljšanje proizvodnega procesa iz vrst mojstrov in delavcev, ki si s tem sami olajšujejo delo.
Seveda so v skladu z odgovornostjo urejeni tudi prejemki in bi lahko v ilustracijo navedli, da se vrh plač delavcev začne s plačo podmojstra v proizvodnji. Tako ima n. pr. pomožni delavec okrog 800 kron na mesec, starejši strugar ali monter 1400 Kr, podmojster 1500 Kr, mojster 2000 Kr itd. Štiričlanska družina pa porabi na mesec za hrano in stanovanje približno 400 Kr. Ostali denar gre za odplačevanje morebitnih kreditov.
Ce med drugim analiziramo vzroke njihovih proizvodnih uspehov, ne moremo mimo izredne kompetence vodstvenega kadra, ki zelo ekspedi-tivno opravlja svojo pravo funkcijo. Tako sega n. pr. kompetenca mojstra v nekaterih primerih celo v delokrog našega tehničnega direktorja. Direktive vodstva so zelo jasne in uspešne, to pa se odraža v ekonomskem stanju podjetja.«
Od naših litostrojskih »Vikingov« sem z avtostopom »vandral« po »deželi danski«. Ko sem se ponovno znašel v Ktibenhavnu, me je zanimalo,
Strelci pristopili k športnemu društvu
Pristop strelske družine k našemu športnemu društvu je že rodil prve rezultate. Strelci smo dobili ustrezno in urejeno strelišče z vsemi potrebščinami. Hkrati s tem pa je povsem jasno opaziti, da so se s to združitvijo začeli krepiti med nami športni duh, medsebojna povezanost in zdravi odnosi.
V zbirnem tekmovanju strelcev našega podjetja nam je uspelo sestaviti pet ekip, ki so dosegle tolikšno število krogov, da so se lahko uvrstile v polfinale. V finale sta se plasirali 2 ekipi iz prve in tretje tekmovalne enote.
Prvoplasirano društvo so »metalurgi«, ki so v tekmovanju premagali strelce pločevinarne z rezultatom 842 : 770.
Med posamezniki se je povzpel na prvo mesto M. Kompolšek, ki je od 200 možnih dosegel 173 krogov. Po številu krogov mu sledita brata Me-serko.	Franjo Kričaj
Tovariš Ivan Ambrožič je predsednik strelske družine že od leta 1957 in še danes uspešno opravlja svojo dolžnost. Ambrožič je eden najakt*vnejših strelcev in mu želimo, da bi ostal tak tudi v bodoče!
JUDO JUDI PRI NAS
2e v začetku tega leta je bila pri nas ustanovljena JUDO sekcija, ki se je priključila športnemu društvu. Za ta šport, ki razvija pri človeku mirnost, razsodnost, sigurnost in ekonomičnost gibov, vlada med našo mladino veliko zanimanje. Organiza-
torji te športne panoge menijo, da bodo z aktivizacijo sekcije vključili v športne vrste še ves preostali del neaktivne mladine. Judoisti bi za svoj trening potrebovali le večjo blazino, vse ostale potrebne rekvizite pa bi kuplii s svojimi sredstvi.
S D H
V okrajnem šahovskem prvenstvu je sindikalni šahovski klub Litostroj v prvem kolu premagal šahovski klub
Pirniče z rezultatom G : 2. V izločilnem srečanju se bo ekipa Litostroja srečala s šahovskim klubom Vrhnike.
Za nedavno razpisano medobratno šahovsko tekmovanje sredi junija se je prijavilo pet ekip, od katerih je imela vsaka po 4 igralce. Zmagovalna ekipa je bila EE metalurških obratov. Drugo mesto je zasedla ekipa EE Hidravličnih strojev, tretje ekipa IKS, četrto ekipa EE Oskrbovalni obrati in peto mesto ekipa Splošnega in tehničnega sektorja, ki pa igranja ni vzela dovolj resno.
Dne 21. VI. je šestčlanska ekipa Litostroja igrala na Športnem dnevu, ki ga je priredila Tovarna dekorativnih tkanin. Zmagali smo nad Uni-tasom z rezultatom 6 : 0 in nad TDT z rezultatom 4 : 2. Vsak član zmagovalne ekipe je prejel od prireditelja lepo praktično darilo.
Dne 15. t. m. smo v počastitev »Dneva mladosti« odigrali šahovski brzoturnir, ki ga je razpisala Komisija za razvedrilo in športne igre občine Šiška. Igrali smo v Samskem domu. Turnirja se je udeležilo sedem ekip, od katerih je imela vsaka štiri igralce.
Prvo mesto je zasedla ekipa Litostroja z 19 točkami od 24 možnih. Drugo mesto je zasedla ekipa Tovarne dekorativnih tkanin z enakim številom točk, samo s slabšim rezultatom na prvi plošči. Tretje mesto je zasedla ekipa Industrijske šole Litostroj, četrto ekipa šole »Hinko Smrekar«, peto ekipa tovarne Zvezda, šesto ekipa podjetja Kovinar in sedmo ekipa podjetja Torbica.
V počastitev »Dneva mladosti« je bil 17. t. m. v Samskem domu Litostroja brzoturnir posameznikov za prvenstvo Litostroja. Turnirja se je udeležilo 11 igralcev.
Prvo mesto je zasedel naš znani ša-hist Vlado Ivačič, drugo Jože Kačič, štvo našega glasila ob tej zmagi po-tretje Mušič itd.
Tovarišu Vladu Ivačiču je uredni-klonilo fotografijo udeležencev letošnjega državnega šahovskega prvenstva v Ljubljani z njihovimi avtogrami.	Anton Suwa
Razgledi po terenu
Faze izgradnje na našem terenu
Stanovanjska izgradnja na terenu stanovanjske skupnosti »Litostroj« je vse bolj intenzivna, saj bo v novi petletki zgrajeno skupaj 630 stanovanjskih enot. Ta izgradnja zahteva primerna sredstva za komunalne naprave, predvsem pa bo treba preurediti kanalizacijo in jo povezati z zbirnim kanalom Bežigrad—Dravlje, ki bo potekal skozi naselje Litostroja, nadalje pa upoštevati tudi spremembe urbanističnega načrta v letu 1958 in zazidave po njem. Tudi preureditev glavnega vodovodnega omrežja je nujno potrebna. Z izgradnjo stanovanjskih blokov XV in XVII ter otroškega vrtca bo ta predel gradbeno zaključen, pa tudi komunalno in parkovno urejen, nakar se bo treba lotiti izgradnje malih stolpnic ob Gorenjski progi.
Nadalje je v tej petletki predvideno rušenje barak v Korotan-skem naselju in pozidava stano-vaniskih blokov na tem mestu. Stanovanjski bloki so predvideni tudi vzdolž Djakovičeve ceste, kajti stanovanjski hiši Štrukelj in Špelič, ki ležita do sredine cestišča, bodo do leta 1962 porušili.
Po izgradnji zbirnega kanala bo mogoče zgraditi stanovanjska bloka IV in V stanovanjske za-
druge »Litostroj« štev. VI ter stolpnice vzdolž Celovške ceste, ki so predvidene v naslednji petletki.
Že v letu 1961 bo dokončana obratna menza »Litostroja« z dvorano za 400 sedežev in kuhinjo s 1000 obroki. Telovadnica industrijske šole »Litostroja« bo prav tako gotova v letu 1961.
Otroški vrtec za 100 otrok s kuhinjo in ostalimi pritiklinami bo ogrevan s centralno kurjavo po cevovodu iz osnovne šole »Hinka Smrekarja«. Vseljen bo septembra 1961.
Otroško in šolsko igrišče morata biti gotova do leta 1963.
Telovadnica osnovne šole Hinka Smrekarja bo končana najkasneje v letu 1962.
Močno se vsepovsod zanimajo za gradnjo kopališča v bližini našega naselja, zlasti če se ne bi prej lotili izgradnje kopališča v predelu športnih naprav kluba »Ljubljana« (bivši »Hermes«), za to lokacijo se namreč potegujeta ObLO Lj ubij ana-Bežigrad in Ljubljana-Šiška, Litostroj pa naj bi dal na razpolago dovolj ogrevane vode. Lokacija je zelo primerna, ker povezuje dve občini, ki bi vsekakor laže realizirali ta prepotrebni objekt.
amma
as ® ® ®
SMRT
ODŠLI
Dne 24. junija je tragično preminil 32-letni Jože PERHAJ. Tovariš Perhaj je bil zaposlen v našem podjetju 10 let kot skoblar. Pokopan je bil 27. junija. Na njegovi poslednji poti se je od njega poslovila množica Li-
tostrojčanov.
Miroslav Petek, Stjepan Gercučir, Franjo Novak, Jožica Serjun, Rudolf Zajc, Sukrija Suhonjič, Silvester Golf, Milena Kamernik, Valent Novak, Frančiška Pekolj, Bajro Caič, Serif Talič, Zenjo Horasin, Janez Miš-maš, Albin Papež, Janez Papež, Franc Meglen, Ivan Zadravec, Ivan Oseli, Mehmed Kitanič, Franjo Reše-tar, Dragotin Bednjak, Janez Baranja, Franc Ceglar, Ivan Sabolčec, Josip Sabolčec, Josip Skvorc, Maks Ti-šler, Arlf Babič, Salko Alicajič, Jože Tomažič, Munin Dantovič, Mira Kemperle, Franc Resnik, Hoze Caič.
PRIŠLI
Anica Brodarič, Jurij Muhič, Zdravka Berce, Tone Barlič, Silva Predovnik, Vida Seliškar, Dana Berčič, Marjan Urh, Greta Komotar, inž. Vladimir Drušany, Bruno Senc, Alojz Redek, Irena Vrhovec, Kristina Gašper, Selina Šabič, Bogdan Ivič, Alojz Turnšek, Viktor Grebenšek, Rudolf Smole, Branko Ratkovič, Aleksander Hariš, Zvonimir Cilič, Florjan Križman, Martini Horvat, Nikola Podre-barac, Anton Sopotnik, Janez Kralj, Janez Kogovšek, Jože Fir, Janez Petrič, Franc Volek, Dane Jugovič, Roman Stokelj, Ciril Korošec, Andrej Nahtigal, Rafael Breznik, Stane Sa-lunič, Friderik Stušek, Jože Drofenik, Stefan Hrcu, Gojko Mušič, Jože Kovaš, Alojz Možina, Tine Dermota, Anton Potočnik, Ivan Gruden, Ro-
>n i-ut-ucimi, ivcin
man Pirc, Božidar Najdek, Pavel Ko-
JOŽE PERHAJ
ZAHVALA
Ob nenadni bridki izgubi svojega moža Jožeta Perhaja se najtopleje zahvaljujem tovarišem Karlu Erženu, Vladu Belaku in Antonu Medvedu za njihovo pripravljenost, darovati kri za rešitev pokojnika, ter Ivanu Zgoncu za njegovo reševanje ob nezgodi. Iskreno se nadalje zahvaljujem vsem delovnim tovarišem pokojnika, vsemu delovnemu kolektivu »Litostroj a«, zastopnikom uprave podjetja, organov samoupravljanja in družbenih organizacij, ki so pospremili pokojnika na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem godbi in pevcem »Litostroja«, kakor tudi vsem darovalcem vencev, govorniku Francu Vogelniku in vsem drugim, ki so s svojo besedo lajšali mojo bol. Globoko me je presunila zbiralna akcija, ki jo Je izvedla sindikalna organizacija v pomoč družini, za kar se prav tako najtopleje zahvaljujem. Enako se zahvaljujem hišnemu svetu Samskega doma, ki mi je ob nesreči stal ob strani. Moja zahvala velja še vsem neštetim drugim prijateljem in znancem pokojnika, ki so me podprli in me tolažili.
Mira Perhaj
man trii V, DUŽ.IUCU lldJUtA, r avoi lar, Ignac Grum, Bogo Princ, Nikolaj Pivk, Edi Keržišnik, Ivan Beloše-vič, Hef Smajlagič, Alojzij Murn, Anton Bartol j, Andrija Eletič, Leopold Grah, Anton Starič, Jože Pavlin, Munin Dantovič, Ivan Jugovič, Albin Stegel, Andrej Tiršek, Martin Horvatinovič, Janez Rihtar, Vladimir Bišof, Cveja Vitanovič, Slavko Sever, Marjan Dernič, Jožica Udovič, Jože Keber, Ivan Bukovec, Anton Griglio, Jože Tomažič, Ferdinand Zorman, Zvonimir Kozan, Angela Ambrožič, Angela Mlakar, Zlatko Spoljarlč, Alojzija Žagar, Anton Klančar, Alojz Stupar, Alojz Grivec, Feliks Pograjc, Uroš Gros, Mijo Bilonič, Ante Lučič.
Vse novodošle v naši sredi prisrčno pozdravljamo.
I iV.
ROJSTVA
Dne 3. junija je rodila Ana ARSlC iz IKS — dečka. Čestitamo!
POROKE
Dne 18. junija se je poročil Radisan PETROVIČ iz livarne sive litine, dne 25. junija pa Janko BONKELHAR iz konstrukcije.
Obema iskreno čestitamo!
Nujno je asfaltiranje Obirske ulice in ureditev parka vzdolž nje. Z izgradnjo malih stolpnic ob Gorenjski progi bo treba asfaltirati tudi Goriško ulico. Po dokončanju komunalnih in parkovnih naprav v centru naselja bo vsekakor treba asfaltirati tudi poti. V petletki je treba predvideti tudi rekonstrukcijo Celovške ceste od odseka Na jami pa vsaj do Šišenske ulice.
Trgovski in servisni center »C« ob Celovški cesti je spričo tolikšne izgradnje stanovanj že nujno potreben. Vsi trgovski lokali v tem nredelu so premajhni, niti ne ustrezajo sanitarnim predpisom.
Danijel Čuk
KMALU SE BO TUDI TU DVIGNIL STANOVANJSKI BLOK
Na cesti nisi sam
CENTER ZA SOCIALNO SLUŽBO
Vedno hitrejši gospodarski razvoj ima za posledico povečanje motorizacije in s tem tudi naraščanje cestnega prometa. Če za primer pogledamo današnji promet po Celovški cesti in ga primerjamo s prometom pred nekaj leti, pridemo do zaključka, da sedanja Celovška cesta, posebno na odseku od Keršiča do mestnih blokov ni več primerna za nemoten in varen promet. Saj je bilo prav tam v preteklem letu 90 % od vseh prometnih nesreč na območju občine.
Ta ugotovitev je razvidna tudi iz poročila Sveta za splošne in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Šiška, o katerem so razpravljali odborniki na svojem zadnjem zasedanju.
Posebna komisija je prejela nalogo, da ukrene vse potrebno, da se čimbolj uredi varen promet po cestah in s tem zmanjša število prometnih nesreč, da proučuje problematiko v zvezi s prometno ureditvijo področja občine, zavaruje nevarna mesta, predlaga namestitev novih prometnih znakov, predlaga uvedbo enosmernih cest in organizira predavanja po šolah o prometni vzgoji mladine in po podjetjih in ustanovah prikazuje poučne filme.
Ta komisija je tudi predlagala Svetu ureditev kolesarske steze na Celovški cesti, omejitev nenačrtnega razkopavanja cest in odstranitev nepreglednega ovinka na križišču Medvedove ulice in ulice Milana Majc-
stvu, med katerimi je bilo 150 navadnih tatvin in 44 tatvin koles. Poudariti pa moramo, da je bila večina storilcev doma iz drugih krajev, največ pa je bilo sezonskih delavcev.
Tudi prekrškov je bilo precej. Postaja Ljudske milice je prijavila pristojnim organom 1.118 prekrškov, 210 intervencij pa so organi LM izvršili po raznih gostinskih lokalih.
Svet za varstvo družine občine Si' ška je pred nedavnim razpravljal 0 potrebi ustanovitve centra za social' no službo. Upravni organ in Svet za varstvo družine sta namreč občutila potrebo po širšem reševanju socialnih problemov, intenzivnem preventivnem delu in sanaciji družin, kar bi lahko najuspešneje opravljal center za socialno službo. Delo tega centra bi bilo v glavnem strokovno in
ga različne administrativne vezi bi preveč ovirale.
Prijetne počitnice za pionirje
Iz tega poročila je tudi razvidno, da je bilo v času od 23. I. 1959 do danes izvršenih 356 kaznivih dejanj, ki so bila javljena pristojnemu tožil-
Že vrsto let prireja občinski odbor DPM otroške kolonije za predšolske in šoloobvezne otroke na Pagu, v Poreču in na Srednji Dobravi pri Bledu. V letnih počitnicah se tako zvrste v treh izmenah vsi otroci, ki so se prijavili članu komisije za kolonije pri terenskem odboru DPM. Za tako obsežno akcijo je treba mnogo priprav in še več požrtvovalnega dela ljudi, katerim je ljubezen do otrok glavna skrb, zadovoljstvo otrok pa edino plačilo za vloženi trud. Zadnje dni meseca aprila je bil prvi sestanek na občinskem odboru DPM, kjer so se funkcionarji dogovorili o bodočem delu, razdelili obrazce za prijave in vprašalne liste. Od takrat je delo steklo, a ne povsem gladko, saj so tudi tu težave, kot povsod drugje.
Društvo se je pri letošnji organizaciji kolonij zavedalo pomena dobre in pravilne izbire oseb za vodstvo in delo v kolonijah. Tako so sprejema-
li za vodiče kolonij vse, ki so se Že. v preteklih letih izkazali kot skrbn3 vodiči in katerim ni vseeno, kje s° otroci in kaj delajo. Menda bo naj; mlajši vodič tovarišica Ludvika, ki Jj je komaj 17 pomladi. Sla je na P3» s prvo izmeno malih cicibanov, s katerimi ima veliko veselje. Taki, k?1 je ona, bodo vsi vodiči, saj so 3\n izbrali med prijavljenci, ki so starti' ši kot 20 let in ki imajo priporočil3 družbenih organizacij. V vsaki izme' ni je razen pedagoga tudi medici1*' ska sestra in ostalo pomožno osebje-
Starši navadno prav radi pošiljaj3 otroke v kolonije, saj vedo, kako so malčki srečni, ko se zabavajo soncu, na morju in v skupni igri. P3 tudi starši sami se v tistem času spočijejo, ko jim ni treba vedno pospravljati za malimi razposajene!.
Na terenu Litostroj se je prijavil0
110 otrok, in sicer v prvo izmeno
Šišenska »teritorialna« vojska
Od 13. do 24. junija je Odsek za narodno obrambo občine Šiška organiziral v Vikerčah pri Ljubljani taborjenje, ki se ga je udeležil tudi član našega uredniškega odbora Marjan Stancar in nam poslal o tem reportažo.
V ponedeljek, 13. VII., se je iz Šiške proti Vikerčam pomikala kolona 180 mladincev — obveznikov predvo-jaške vzgoje. Mladi fantje, oprtani s težkimi nahrbtniki, šo odhajali na dvanajstdnevno taborjenje, ki ga je organiziral Odsek za narodno obrambo občine šiška.
Ze prvi dan smo v Vikerčah pričeli z vojaškim življenjem. Predavatelji
ljen iz 3 oddelenj. Komandir voda je bil tovariš Iršič, ki je dobil za svoje »vojake« dva šotora, kamor smo se naselili.
V sorazmerno kratkem času smo se naučili raznih vojnih veščin: streljanja z vojaško puško, premikanja po bojišču, lova za diverzanti, uničevanja desantnih enot, maskiranja ipd.	*
Pozorno smo sledili tudi političnim predavanjem in predavanjem za splošno izobrazbo. Predavateljem je treba priznati, da so s pestro vsebino vzbudili pri poslušalcih zanimanje.
Obvezniki predvojaške vzgoje so zadnji dan uspešno opravili tudi izpite.
v drugo 41, v tretjo 21 otrok. Na terenu Sercerjevo pa imajo kar prijavljencev (po izmenah: 42, 64 1“ 37). Za drugo izmeno je bilo največ prijav, a od krajev je najbolj cenje” Poreč. Letovanje traja 21 dni.
Tritedeneska preskrba s prevozoi” stane 7.000 dinarjev. Te cene pa n2 plačajo vsi starši. Delež staršev )c odvisen od števila otrok v družin1’ od skupnih prejemkov družine zdravstvenega stanja prijavljene!!2 otroka.
Za tiste, za katere je zdravstven2 komisija ugotovila okrevanje, plač2 delno stroške OZSZ, za druge prispeva občina in ostale družbene organizacije. Tudi naša sindikalna P?" družnica je pokazala razumevanje i" je nakazala 20.000 dinarjev terenskemu odboru DPM terena Litostroj.
Pričakujemo, da nam bodo o svojih doživljajih v kolonijah pisali pionirji sami in nas tako seznanili ’ svojimi vtisi. Vsem pa želimo, da o* prijetno preživeli te počitnice in se zagoreli in zdravi vrnili na svoje domove.	Miro Stalowsky
Občina - i/Mivcem
15,—17. VII. agleški cinemascope film »Interpol«
18.—19. VII. francoski vlstavision film »Velike družine«
20.—21. VIL ameriški kriminalni film »Detektivska zgodba«
22.-24. VII. francoski barvni vista-vision film »Parižanka«
25.-26. VII. francoski film »Ogledalo z dvema obrazoma«
27.—28. VII. argentinski film »Andaluzijska ljubezen«
29.—31. VII. nemški barvni film »Pot v raj«
1.—2. VIII. jugoslovanski film »Razpoka raja«
3.—4. VIII. mehiški film »Jokala bom jutri«
5.—7. VIII. italijanski barvni cinemascope film »Arrivederci Roma« 8.-9. VIII. francoski film »Tatovi draguljev«
10.—11. VIII. ameriški barvni film »Davy Crocket in pirati«
12.—14. VIII. jugoslov.-ital. barvni cinemascope film »Beli vrag«
15.—16. VIII. ameriški barvni cinemascope film »Trojanska Helena«.
so nas razporedili v oddelenja, ki so iz svojih vrst izbrala komandirja. Uvedli smo tudi stalno straženje tabora.
Litostrojčani, ki nas je bilo 27, smo se zbrali v 3. vodu, ki je bil sestav-
NOVI PREHODI ZA PEŠCE
V zvezi z varnostjo prometa je Svet za splošne zadeve in notranjo upravo sprejel sklep, da se zarišejo prehodi preko Celovške ceste med Dražgoško in Sojerjevo ulico, Tugomirjevo in Djako-vičevo, pri Kebetovi ulici, pred postajo Ljudske milice, pri gasilski cesti - in pri Ruski ulici.
L:tostrojčan
S tem, ko boš prispeval v sklad
Društva zavarovancev za pr mer
smrti majhno vsoto, bo dobila
družina umrlega prepotrebna de-
narna sredstva za pogreb.
1. in 2. volilna enota. Za ureditev cestišč na periferiji so letos v proračunu predvidena večja finančna sredstva.
17.,	18. in 19. volilna enota. V letošnjem letu bodo urejena trolejbusna postajališča pred tržnico ln občinsko palačo, ob Tugomirjevi ulici in Dja-kovičevi cesti. Se v tem letu bo podjetje Ljubljana-transport nabavilo večje število vozov tipa »Montral«, s čimer bo rešen promet v času konic v jutranjem in popoldanskem času.
Okolico blokov postopoma urejujejo. V letošnjem letu bo dokončana zelenica v Rozeti 1, pri ilirijanskih in deloma mestnih blokih.
21.,	22., 23., in 24. volilna enota. Ceste in nekatere ulice v občini bomo letos deloma rekonstruirali oziroma temeljito popravili. V prihodnjem letu pa bomo opravili protiprašno škropljenje nekaterih ulic in cest, na katerih ni večjega prometa.
Celovške ceste delavci ne razkopavajo brez potrebe. Največkrat so jo delavci razkopali zaradi kanalizacijskih in PTT del. Vsa prekopavanja so bila nujna in izvedena po načrtih.
Telefonska govorilnica na Djakovi-čevi cesti bo postavljena še letos.
Gradbeni provizorij »Megrada« ob Celovški cesti je odstranjen, treba bo pa še odstraniti stanovanjsko barako.
Dovozno cesto k stanovanjskemu bloku Litostroja št. 12 bomo uredili.
Križišče Obirske in Celovške ulice bomo uredili. Obirska cesta pa bo nasuta in delno izvaljana.
26. In 27. volilna enota. Potok Pf' žanjec bomo v letošnjem letu sanira' 11; če pa bodo dopuščala finančfl2 sredstva, bodo dela tudi končan2’ vodnikova cesta bo dokončana že >2' tos. Urejena bo do zgradbe telovaO' nega društva Partizan, celotno cest1' šče bo iz asfaltnega betona.
30. in 31. volilna enota, z ureditv1' jo Vodnikove in Šišenske ceste bod” vse težave v zvezi z dohodom ln prometom odpadle. Razumljivo pa ie’ da je Šišenska cesta zaradi mnog11 gradenj v slabem stanju.
e
k
t
r
5. in 6. volilna enota. Robniki * Gubčevi ulici so položeni, urediti 1
treba samo še cestišče, material že pripravljen.
STADION ZSD BO VZDRŽEVALO MESTO
Ker je uprava telesnovzgojnih od'
jektov mesta Ljubljana prevzela
upravo Ilirijo in Kolezijo, Central’ stadion, športni park Tivoli in st* dion ZSD Ljubljana, naši občini y bo več treba odvajati sredstev 1 vzdrževanje stadiona ZSD Ljubljadf Za nove štiri telesnovzgojne organ■ zacije v občini, to je za TaborniSJ, odred Rožnik, šolski športni drust Zvonko Runko in Hinko Smrekar >v za Športno društvo Litostroj bo bodoče skrbel naš svet za teles11 vzgojo.


V španski Španiji
|7
Med temi je treba omeniti »Tobogan«, dokaj veliko restavracijo na trgu Puerta del Sol, kjer si Postrežeš sam. Na dolgi mizi so razpostavljene najrazličnejše hladne in tople jedi z označenimi cenami. Ogledaš sii jih lahko najprej iz ozadja — s tem je zelo ustreženo neodločnežem; potem greš ob mizi in si naložiš na pladenj vse zaželeno z jedilnim priborom vred, pijačo in kozarec.
Na koncu te dolge mize plačaš, nakar greš s pladnjem v otoedni-co. Za 40 pezet imaš obilno kosilo s 6 decilitri cerveze ali 4 decilitri vina in mineralno vodo. — Mimogrede: v Španiji je mnogo mineralnih voda, toda naše Radenske .in Rogaške nobena ne dosega. Opombe na steklenicah, da vode »niso umetno prepojene 2 ogljikovim dvokisom«, so zgovorno jamstvo, da niso povsem naravne.
Takšna restavracija s samopostrežbo ima mnogo prednosti: ni ti treba čakati natakarjeve milosti ne pred obedom ne po njem in ni se ti treba ubadati s kuharskim izraz oslovj em. Skratka: hitro opraviš in nisi v nevarnosti, da bi naročil nekaj, za kar ne veš, kaj je. — Mislim, da bi tudi Ljubljančani »Tobogan« prav tako cenili in obiskovali, :kot ga obiskujejo Madridčami.
Za izdatnejše izločanje slin nekai ^ostavk s španskih jedilnih listov:
Callos a la madrilena — vampi na madridski način, pripravljeni z obilico česna. Jesti jih mora vsa družba ali pa nihče. Cocido madrileno — piščanec z dušenim grahom, madridska Posebnost.
valenoian paella — rižota s koščki ribjega in govejega mesa, perutnin'e in školjk. Če naročiš enkrat, si privoščiš potem še večkrat.
Calamares en su tinta — sipe pripravljene v lastnem temnem izločku. Pogled na jed ni lep, toliko boljši je zato okus. Če zamižiš ob prvem zalogaju, si prodan . ..
G-amfoas — mali raki na žaru. Tortilia champignon — omleta z gobami, posebno prikladna za razposajen apetit.
Lacon con grel os — svinjska noga z zelenjavo.
Judias verdes — droben stročji fižol.
Rlan — omaka iz smetane in jajc, zelo priljubljen desert.
Gaspecho — hladna zelenjadna juha — primerna za vroče dni. Kaj Španci pijejo? Pri tistih, ki nimajo avtomobilov, je najboli v modi Coca-Cola ali domače to rez-Uikoholne pijače, redkeje vino — Seveda pomešano z vodo — ali Pivo, ki pa je dražje kot vino. Tisti, ki imajo avtomobile, pijejo šampanjec, seveda ne v »Toboganu«.
Se praktičen splošen napotek: Patakarja prikličeš s ploskanjem. Ta postopek velja kot dostojen samo v gostinskih obratih, ki žele ohraniti nekai španske izvirnosti. V boljših lokalih, ki po sili tišče v posnemanje zahodne Evrope, Ploskanje ni primerno. Vendar ga tudi tu vsaj tolerirajo, če gost Zaploska v utemeljeni nevolji zaradi dolgega čakanja na natakarja,
EL ESCORIAL
Človeka preseneča daljnovidnost španskega kralja Filipa II., Li je že v 16. stoletju spoznal, da brez nič ni nič in da je pač treba Pokaj investirati, če naj kdaj postane Španija privlačna za tujce tudi po zgodovinskih zanimivostih, S svojim naziranjem je Pspel in leta 1563 je začel graditi samostan El Bscorial. Svoji okolici, ki ni bila tako napredna, ni Povedal, kaj pravzaprav hoče; Potrebo po zidavi je utemeljil z bolj razumljivimi razlogi: hotel le postaviti bogu cerkev, svojim staršem grobnico iin sebi stanovanje. Seveda zaradi svojega skritega hotenja ni smel ostati skromen. Velikopotezno je zasnoval palačo, dolgo 207 m in široko ml m, ki j'e razen cerkve, grobne in stanovanj obsegala še Marsikaj.
, V El Bscorial romajo danes ^Panci trumoma, da bi si od
blizu ogledali spomenik nekdanje španske mogočnosti. Tudi vsak tujec, ki pride v Madrid, obvezno napravi še 50 km do El Escoriala, da ga obišče in tam pusti 200 pe-set za vstopnino in vsaj desetkrat toliko za kosilo v luksuznem hotelu kraljevega imena. Ne vem, ali se je tega kralja prav zaradi tega oprijel priimek »Razumni« ali morda zato, ker mu je us,pelo Španijo tako okrepiti, da je leta
Pogled na El Escorial (Skica prof. A. Strune)
1557 odločno premagal Francoze prav na praznik svojega velikega zaupnika sv. Lovrenca. Spomin na zmagovito bitko in zahvala svetniku sta mu dala hvaležen povod za začetek del.
Tudi kraj za samosten je razumno izbran: 1028 m visoko na pobočjih gora, s prostim razgledom proti jugu in vzhodu. Filip II. j e seveda mislil na vse; zato ni čudno, če se je poleg samostana razvilo letoviško mestece S ant Lorenzo.
Kralj je bil star 46 let, ko je pričel z gradnjo, a 21 let je bil starejši, ko je bil samostan dokončan. Z bližnjega hriba je nadziral delo. Še dandanes vidiš tam v skalo vsekan sedež, kamor so v poslednjih letih gradnje prinašali kralja že kot betežnega starčka. Ni čudno, če je sedež dobro zglajen: samostan ima namreč 16 dvorišč, 11 shramb, 88 vodnjakov, 13 (dvoran, 7: obednic, 86 stopnišč, 300 -sob, 9 stolpov, 1600 slik in 2673 oken.
Stavba, ki so jo ustvarili španski arhitekti, učinkuje edinstveno s svojo razsežnostjo, preprostostjo linij in geometrijskim ravnovesjem. Notranjost pa, ki so jo okrasili tako španski kot italijanski mojstri, je natrpana z deli visoke umetniške vrednosti.
Pri ogledovanju se moraš podrediti precej strogi disciplini. Takoj v prvem prostoru ti odvzamejo fotografski aparat. »Zakaj« najde svoj »zato« že v naslednji sobi, kjer prodajajo fotografije in diapozitive samostana, ki predstavljajo njegovo zunanjost v vseh potankostih. Lahko si kupiš tudi .poseben vodič, da se bolje znajdeš na nekaj desetin kilometrov dolgem ogledu. Sam se ne smeš potikati po hodnikih in dvoranah. Ogleduješ si samostan lahko samo v skupini pod vodstvom izšolanega vodnika.
Ko pretečeš nekaj dvorišč, dvoran, hodnikov, stopnic, cerkev in zakristijo in si ogleduješ privatno stanovanje Filipa II., se že kar prileže, če se spustiš skrivaj, čeprav le za trenutek v kraljevi stol. Pri tem lahko ugotoviš, da je njegovo veličanstvo sedelo precej neudobno. Tudi preprosta oprema stanovanja priča o — imenujmo jo tako! -—■ skromnosti kralja, ki se je oblačil vedno samo v črno in je trpel okoli sebe samo črno oblečene ljudi. Po drugi plati pa z malim ni bil zadovoljen: zahteval je, da se je z njegove baldahinske postelje videlo' na glavni oltar cerkve. Na - tej nostelji, ki stoji sredi nepre-velike spalnice, je kralj 1598. leta tudi umrl. V enem izmed sosednjih (prostorov je pod steklom ohranjena tehnična risba, na kateri je gradbenik iskal reši-tev za kraljevo mu-hasto zahtevo.
Razen kraljevega stanovanja si je miogoče ogledati tudi sobo bolehne kraljeve hčere Izabele Klare Evgenije. Njeno stanovanje je bilo prav tako preprosto kot očetovo. Nekaj slik in drobnih umetniških predmetov ohranja spomin na nežen ženski okus in dokazuje, da je princesa rada molila. Upadel in bled portret pa priča, da je bila po vsej verjetnosti tu-
berkulozna. Tako za molitev kot za tuberkulozo so bll-i slabo zračeni prostori v neposredni bližini cerkve na moč prikladni!
Pravo nasprotje kraljevih privatnih soo so sooane, kjer se je odvijal službeni del kraljevega življenja: sprejemnice, 'edilnice, dvorana za poslance, govorilnice, prestolna dvorana itd. Vse so bogato opremljene z dragocenim pohištvom, stropi so preslikani s freskami in stene pokrite z velikimi preprogami, ki so izdelane po zasnovah znamenitih umetnikov.
Posebno se vtisne obiskovalcu v spomin tako imenovana bojna dvorana, ki je sprva služila kot stanovanje samostanski zaščitni četi. Na steni te dvorane je nad JU m dolga in približno 5 m visoka freska, ki predstavlja zmagovite bitke španskih kraljev, med njimi tudi Filipovo zmago nad Francozi. Če so bili v 16. stoletju honorarji umetnikom talko visoki kot danes, potem tudi bojna dvorana ne govori v prid kraljeve skromnosti.
Kakor več ali manj v vsakem samostanu, so tudi v El Escorialu zbirali slike priznanih umetnikov. Te so danes na ogled v štirih velikih dvoranah. — Večjo vrednost kot zbirka slik pa predstavlja samostanska knjižnica, ki vsebuje nič manj kot 44.742 različnih knjig, med njimi 2000 starih arabskih in na roko pisanih, prav
toliko latinskih rokopisov, 580 grških in 72 hebrejskih. Ko si ogleduješ orumenele pergamente, razstavljene v steklenih omarah in na drobno prekrite s skrbno pisavo, kjer je mojstrovina že vsaka črka posebej, zavidaš nekdanjim pisarjem potrpljenje in čas, ki ga jim je dovoljeval počasni tempo življenja. Cenim, da se je bilo treba sklanjati nad tako zajetno knjigo vsaj nekaj let, preden je roka potrpežljivega prepisovalca z gosjim peresom zarisala poslednjo črko. — In kaj je slutil mojster iz Florenče o raketah in satelitih, ko je pred dobrimi /100 'leti izdelal leseni model nebesnega svoda, ki je postavljen oo vhodu v knjižnico?
Če se spustiš po marmornih stopnicah v prostore pod centev, se znajdeš v imenitni družni: tu spi nevzdramno spanje lu špan-sidh kraljev, 28 kraljic, 30 princev in prmcez ter 32 hedoraslih otrok kraljevega rodu, — Naj bogatejše opremljena je ,pač grobnica kraljev, velik osmeroKotni prostor z dvema korintskima stebroma v vsakem vogalu in visoko kupolo, katere konica leži natančno pod glavnim oltarjem. Izmed osmih sten grobnice zavzema eno vhod, nasprotno oltar, v ostalih šestih pa so po štiri police druga nad drugo in na vsaki polici je marmorna krsta z imenom pokojhega. »V tej grobnici so pokopani samo kralji in kraljice matere,« pripoveduje vodnica skupine, kateri sem se pridružil. »Desno so kralji, levo 10 kraljic. Edina izjema je Elizabeta Burbonska, ki počiva na strani
kraljev, in to na izrecno željo njenega soproga Filipa IV.«
Tudi v določitvi števila kraljevskih krst se izraža jasnovidna modrost graditelja El Escoriala: če se poslednji španski kralj Alfonz XIII. ne bi bil naveličal dolgočashe dvorske etikete in si izbral za poslednje bivališče zabavnejšega Marseilla, bi bile polne vse krste. Tako je ena ostala prazna.
Trupla ostalih plemenitih pokojnikov in pokojnic počivajo v devetih podzemnih sobanah, ki so ustrezno podrejenemu položaju umrlih nekoliko skromnejše, vendar še vedno zelo razkošno ure-j'ene. V poslednjih 'treh sobah počivajo med drugimi tudi španske kraljice, ki jim ni bilo usojeno, da bi se njihovi sinovi povzpeli na prestol. Kar 17 jih je. Skupno s kraljicami-materami prekašajo torej število kraljev skoraj trikrat. Temu se menda ni treba čuditi. Milo je razmeroma mlad izum, z vodo se je umivalo samo umazano ljudstvo, kralji in kraljice so se .oblivali z dišavami. Sepse po porodih, narahlo kombinirane s kraljevo brezobzirnostjo so pomagale vladarjem vedno znova do svežih žena. Naš Filip II. je imel kar štiri. Oto glavnem oltarju samostanske cerkve ga kažejo marmornati kipi v naravni velikosti in na vrhu njegove telense moči, klečečega v molitvi kar skupaj z vsemi štirimi ženami hkrati. Neprizadetost, ki odseva z lepih obrazov Marije, Elizabete, Ane in četrte nesrečnice, katere imena nisem mogel ugotoviti, napravi nepozaben vtis spričo svoje lažnosti...
Inž.
MARKO
KOS
Od Rima do Kalkute
Letališče Santa Cruz je zelo daleč od Botmbaya, nad 30 km. Pot v mesto vodi skozi najsiromaš-nejše predele, asfaltirana cesta je izredno slaba. Kdor se prvič pripelje v Indijo, je ves prestrašen zaradi ogromne množice ljudi, ki sede ob cesti, hodijo sem in tja, oblečeni v srajce in belo blago, ki je zvito okrog ledij in beder tako, da napravlja vtis nekakšnih »zračnih« hlač, imenovanih »doti«. Zenske so oblečene v »sari-je«, oblačilo iz 6 metrov dolgega kosa blaga, ki ga nosijo na poseben način zvitega okoli života. Moška noša je za naše poglede nemogoča, medtem ko je ženska okusna in eksotična. K množici ljudi se pridružuje smrad po močvirju in vlagi, ki neprestano cesti 'in m'ed kolibami. Če dodaste še vročino, potem mora biti prvi vtis zelo porazen. Bil sem že v Indiji in me zato to ni več prizadelo. Nasprotno, ugotovil sem neko zboljšanje: najbolj umazane koče so izginile in sredi lesenih nizkih kolib so se porazdelile koloniji novih večnadstropnih stanovanjskih hiš v sivih barvah; opazil sem obilico novih podjetij, ki so zrasla na vseh straneh v takšnem obsegu, da že na pragu Indije srečaš kipečo industrializacijo.
O Bom.bayu je bilo že veliko napisanega, zato tega ne bom ponavljal. Na splošno je treba reči, da bralec iz takšnih opisov niče-
vlagi, ki s'e dviga iz neštetih mlak ob
sar ne izve in si tudi ne more ustvariti prave predstave. Najbolje je, če gre gledat film o mestu in si z njim ustvari zelo živo in neposredno sliko. Tako so našemu človeku zelo dobro znani kraji v Italiji, ker jih tolikokrat vidi v filmih iz raznih perspektiv.
Bombay leži na dolgem polotoku, ki se zajeda v morje. Polotok je zelo hribovit in skalnat. Dva mogočna hrbta — Malabar Hill in Kambala Hill — sta pokrita z ulicami, velikimi palačami in krasnimi vilami, v katerih stanuje obilica bogatih ljudi. Obala je skalnata in zelo razčlenjena. Ob njej se nizajo klubi s kopališči, bolnišnice, palače raznih maharadž, kakor na prhrier iz Gvvaliorja, Hyderabada in Jai-pura. Nato se do centra mesta vije v ogromnem loku največja avenija — Marine Drive z vrsto visokih palač. Med obema obalama polotoka je stari del mesta z ogromnimi površinami ozkih ulic, starih, na pol razpadajočih hiš delavnic, barak in prodajal-nic. Na ulicah je na desettisoče ljudi, vozil, kolesarjev in krav. Občutek je vsekakor zelo živahen, a človek se oddahhe, ko je v hotelu in se lahko skoplje. Ogledov lahko napraviš dovolj: razne palače, muzeji, templji, na Malabar Hillu je pokopališče Farsi jev (zelo visoka 'kasta ljudi z narodnostnim poreklom iz Perzije, ki imajo odločujoče pozicije v trgovini, industriji in bančni-
Kafedžija
štvu); tam razpostavljajo v visokem stolpu mrliče ujedam, ki jih v kratkem času raztrgajo. Ogromni ptiči sede vsenaokoli na drevesih in podrtoi zidovih ter preže na plen. Vsa kopališča so v klubih in so zaprtega tipa. Imajo svojo restavracijo, parke ob skalnati obali, filtrirano morsko vodo, bazene, ki so zunaj ali v pokritih dvoranah, medtem ko 20 metro stran hrumi burno Indijsko morje.
V kopališču Bridge Cande.v, ki je rezervirano samo za belce, se srečujejo Jugoslovani, ki žive v Bombayu. Tu sem srečal profesorja tehnične uporabne matematike iz Beograda: predava na tehnološkem inštitutu kot delegat UNESCO. Govoriva o indijskem prijemu znanosti, kar je posledica večstoletne zaverovanosti v višje sfere, v nebo in mistične probleme. Njihova matematika je samo teoretična, ne znajo je uporabljati za praktično življenje kot uporabno sredstvo za reševanj'e raznih realnih tehničnih problemov. »Matematiko morate poznati zato, da lahko z njo rešujete svoje tekoče probleme. Ne za znanost kot samo sebi namen. To je moj moto dela. Toda težko je z njimi,« doda profesor. Spomnil sem se na govor Nehruja na kongresu Vsemdijske kongresne Stranke o novem petletnem planu, češ da je plan sad večletnega študija dejstev, statistike in raziskav, a vse to pomeni bodočnost Indije. V takšnem študiju dejstev je siKrit ključ bodočnosti in ne v palmistriji (nauku o skrivnostih dlani), oscroiogiji, mistiki in drugih okultnih vedah, v katere se zatekajo ogromne množice Indijcev. To, da Indijec ni nagnjen h konkretnemu in materialnemu razmišljanju, k sklepanju po dejstvih in logiki, je velika težava. Za vsako odločitev je treba vprašati zvezde, treba je iti k astrologu in se ravnati po njegovem priporočilu. Tudi mnogi izobraženci se tega dosledno drže. V današnjem veku logičnega, teh-nologističnega mišljenja je skoraj težko verjeti, da je tako.
Po horoskopu odločajo takšna življenjska vprašanja, kakor so poroka, potovanje ali pa prodaja kakšnega predmeta ali nepremičnine. Astrolog pove, ob kateri uri mora biti poroka. Pravili so mi, da se sicer da vplivati tudi na zvezde. Lahko daš denar in poveš astrologu, da bi želel imeti poroko ob 9. uri zvečer in zvezde bodo sigurno zadovoljne ...
(Nadaljevanje prihodnjič)
POSETNICI
RUDI O. JACINI STROJNIK PELISTER
FRANC ANELE TRGOVSKI POTNIK »LEČA«
LUČE
V gornjih posetnicah se skrivajo imena nekaterih izdelkov naše tovarne. Poiščite jih. Pravilne odgovore obeh posetnic bomo izžrebali in nagradili s 1000 dinarji. Odgovore s poln m naslovom vrzite v nabiralnike najkasneje do 23. julija. Ime izžrebanega reševalca bomo objavili v prihodnji številki.
REŠITEV POSETNIC IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Pravilna rešitev posetnic iz prejšnje številke:	Hidravlične
dvigalke in Kaplanova turbina. Posetnici je pravilno rešil tov. Gvido Colja, ki služi vojaški rok.
Z nogometne tekme
»Kar v prsi ga bom sunil!«
»Ali mi daš ,Dravo’?« — »Saj veš, da ne kadim!« — »Vem, a jaz sem mislil na elektrodo.«
Brez Besed
Uredila sta medsebojne odnose
Šef HTZ službe tov. Ahačič je nekega dne — kot že tolikokrat prej — opazil v strugami delavca, ki je brusil rezilni nož brez zaščitnih očal. Stopil je k njemu in vprašal:
»Kje pa imate očala?«
»Jih nimam.«
»Zakaj pa ne?« je vrtal naprej tov. Ahačič.
»Le zakaj naj jih nosim, saj še kar dobro vidim.«
Znano je, da pri nas zelo primanjkuje šolanih kvalificiranih delavcev. Če bo še dolgo tako pomanjkanje kadrov, bo treba ukreniti tako, kakor si je zamislil naš karikaturist...
Drobne iz
SEMINAR ZA SEKRETARJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK
V dneh 21., 22. in 23. j unij a je tovarniški komite ZKS organiziral seminar, ki so se ga udeležili vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK in člani sekretariata TK ZKS.
Glej ga! Tale je tudi eden izmed tistih, ki pobirajo gumijaste te-snilke iz ventilov za zrak, s katerimi se igrajo njihovi otroci ali pa oni sami v avtobusu na poti domov!...
(Za »domačo uporabo« je le teh samo v jeklolivami zmanjkalo 500 komadov v treh tednih! Op. ur.)
■f M - -
»Prijateljstvo« med sosednimi vaščani — ali ponedeljek zjutraj na avtobusni progi Mokronog— Ljubljana
PREGOVOR
Pregovor pravi: Pametni odneha.
Modri pa reče: Če odneham jaz, bo obveljala bedakova.
Kje je voznica avtokara v ...
TEHNIKA Časopis »Tehn ka« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
G. Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
D. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih.
Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka:
1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
Litostrojčan
Vpiši se v Društvo zavarovancev za primer smrti. Jutri si lahko na vrsti ti...
kolektiva
Poslušali so predavanja o mestu *n vlogi članov ZKJ v družbenem življenju, o vlogi osnovne organizacije, metodi dela in organizacijskih vprašanjih, o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah in o tehniki in metodi vodenja sestankov.
PRIZNANJE LR ROMUNIJE PETRU KOCJANČIČU Dne 28. junija je prvi sekretar romunske ambasade v Beogradu Vasile Sandre predal Litostrojčanu-fotoama-ter ju Petru Kocjančiču plaketo in diplomo v znak priznanja za III. mesto, ki ga je dosegel na II. mednarodni razstavi fotografij v Bukarešti. Tov. Kocjančič je dosegel to mesto s svojo fotografijo »Koncert v jaslih«, ki smo jo objavili v našem časopisu v eni izmed prejšnjih številk.
Plaketa, ki jo je naš fotoamater prejel pred nekaj dnevi, je v njegovem 30-letnem umetniškem delu P° številu že osemdeseta!
Tov. Kocjančič je dosegel svetovni sloves le s kakimi 25 do 30 fotografijami.
OJ TA VOJAŠKI BOBEN
Od tov. Gvida Colje, ki služi vojaški rok v Sisku, smo prejeli zahvalo za pošiljanje našega časopisa s tole opombo:	»Tudi jaz, kakor mnogi
drugi, sem prepričan, da je prav ta naš časopis zveza med vsemi nami. ki smo morali začasno zapustiti naše delovne tovariše v podjetju, zato izkoriščam to priložnost in naj lepše pozdravljam vse, s katerimi sem živel med delom v Litostroju.« Tov-Colja nam je poslal tudi rešitev obeh posetnic iz prejšnje številke, o čemer poročamo na drugem mestu.
Od tov. Janeza Kotarja iz Sombora pa smo prejeli daljše pismo, v katerem nam sporoča med drugim: »V Somboru služimo vojaški rok trije Litostrojčani. Janez Ramovž in jaz sva v gasilski četi, Egon Humar Pa je v meteorološki. Včasih je tu prav prijetno, saj sodelujemo v kulturnem in športnem življenju naše enote-Sem član odbojkarske sekcije in pev-^ skega zbora. Odigrali smo že nekaj tekem z ostalimi četami, naš zbor Pa je imel že nekaj uspelih nastopov v Somboru.«
KLOPI V NAŠE PARKE
Julijsko sonce žge. Z vso svojo i močjo se upira v zidove tovarniških poslopij in razgreva delovne prostore.
Med odmori se vsuje na naše cesto na stotine in stotine delavcev, ki se žele naužiti svežega zraka in sonca-Večina jih posede po travi ali na k°' se zarjavelega železa. Mnogim pa se zdi škoda uničevati obleko; zato tiste pol ure, kolikor traja odmor, hodiJ0 kar po cestah.
V tovarni imamo velike in lepe parke, ki so povsem neizrabljeni-Pravzaprav jih lahko samo gledamo-Prav bi bilo, če bi vodstvo tovarne (in morebiti tudi organi samouprav- ! ljanja) začeli misliti na to drobno zadevo, in čimprej ob naših cestah m v parkih postavili klopce.
Mali oglasi
DESKO KOLO — italijansko (rabljeno) poceni prodam. Naslov na tel-številki 209.
STANOVANJE z dvema sobama, dnevno sobo, kopalnico in predsob0 v litostrojskem bloku na Djakovl' čevi cesti zamenjam za dvosobno v centru mesta. Naslov po telefonu.
2 m’ GRAMOZA prodam po ugodni ceni. Naslov po telefonu št. 454. VEČJE KOLIČINE ZAGANJA ima na razpolago modelna mizama. Interesenti naj se zglasijo v pisarni. MLADA ZAKONCA iščeta sobo — P° možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite v uredništvo pod šifro »Visoka nagrada«.
PRODAM dvojna, železna vrata, težka 90 kg, po zelo ugodni ceni. Ogled ob nedeljah popoldne na Zidovski stezi (ne ulici) št. 2/II.
125 ccm LD damsko Lambretto P° ugodni ceni prodam. Naslov v uredništvu.
GRADBENI LES prodam. Naslov v uredništvu.
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije,
strojne industrije Slovenije.
* Prinaša aktualne članke iz strojništva,
pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov,
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
Časopis »Litostroj« izhaja meseči)0 v nakladi 3.800 izvodov — UreJ) ga uredniški odbor — Odgovoru* urednik Peter Likar — Telef°n uredništva 39-011 do 39-019, i**' terno 343 in 458 — Cena posamezni številki v prodaji 10 din Poštnina plačana v gotovini Rokopisov ne vračamo — Tisk-tiskarna ČZP Primorski tisk v Kopru
V veleblagovnici
NAMA
pri pošti
najugodneje kupite vse, kar potrebujete za sebe, za družino in za opremo stanovanja.
Posebno Vam priporočamo
veliko izbiro KOLES, moških, ženskih in otroških, sobno in kuhinjsko POHIŠTVO in ŠIVALNE STROJE vseh znamk.
Oglejte si veliko izbiro KONFEKCIJE lastne izdelave po solidnih cenah.
PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP,
NE POZABITE OBISKATI VELEBLAGOVNICO NAMA PRI POŠTI