štev. 49 Cena 15 din PTUJ, 16. december 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk; tednik«, zavod s samostojnim fman.siranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8. Telefon 136. čekovni račun pn Komunalni banki Maribor, podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. flokopisov ne vračamo. Tiska .Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina la tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din. Že sedem let trajaijo boji v A> žirti, toda dogcdikt v mestu Alžiru in Orana so biili nekakšen nepi- san referendum alžirskega ljud- stva za osvobcdilnia gsbanje. Mu- sldmani v ipredmestjih so vzkli- kali — živel FLN, živela začasna vlada alžrslkie republike. aižiTSiki' Alžir, živel Krim Bei'kasem in po- dobno. Policija in vojska sta stre- ljala v množice in po francoskih podatkih so ubili 90, ranili' pa nad dva tisoč ljudi. Pet sto hudia ra- njenih je v bciln šniici in koliko bo cd teh še umro. Vse to se j'e zflodulo pred očmi predsednika franooske republike de Gaulla, k( s svojo pckivičarsko politiko, sre- dinsko pclitiko, noče dati prav ni'ti cisvobodilnemu guban ju nit' skrajnežem v vrstah koloniali- stov. Do nemtrov je .prišlo preteklo eciboto, ko ye prišel v Alžtr gene- ral de GaTj-Ile. Najprej so tam- kajšnja Francozi, skrajneži orga- niziirali stavko, nato pa so pršk na ulice m vzkliikailt — francoski Alžir. Hoteli so, da bi' z njimi vzklikali tudi dicimaom^ toda ti so molčali, ker so proti francoskemu Alžiru, puškine cevi in kcipita~pa so jim onemogočala, da bi da!t duška svojemu prepričanju takoj. Napeti franccski rar^ sti so nato pcpcdrli v muslimanska četrti in začeli izziivatL Vdiraili so v kavar- ntoe in v stamcivanja ter zahtevali od domačmov. da povedia svoje mnenje, to je, da izrazja svojo privrženost Franciji. Zaradi žali- tev Francozov in upiranja doma- činov so padli prvi streli in p:- tem so muslimani z>drvels. na u'i- ce. Tud: eni so vzklikali, tcda ne francoski, pač pa a'žirski Alžir. V tem trenutku je policija, ki je iproti belim demonistrantom po- stopala dokaj blago, uperila pu- ške m strojnice na Alžirce ter za- čela streljati. Žrtve so padals. Padale so v soboto, medel jo in po- nedeljek. Včeraj, v torek, so jih pckopali. Kaže, da je de Gaulle spoznal bistvo dem^onstraicij in da so po njegovem narcJČilu do- volili pogreb, ne da bi se palicisti vmešavalt. Gnev ljudi je btl tak- šen, da bi cb pcgrebu lahko zmleli nešteto policistov in Francozov, če bi pKDskušali ^.zzivati. Ozadje zadnjih alžirsikih dc- giotdkov je znano: de Gauille bi rad izvedel referendum, po kate- rem naj bt pcjtal Alžir neodvisen, toda ne pod vodstvom začasne alžirske vlade, temveč pod bajo- neti francoske vojske in pariških uradnikov. S tem se seveda ne strinjata nti osvobodilno gibanje niti francnski priseljenci. Prvi trdijo, da b s takšno ureditvijo razdelili Alžir na dva dela — v prvem, bogatem, bi hvA Francozi, v drugem, rsvnem n goratem, za življenj=> neormemem, pa bi lahko boroi alžirske osvobodilne voj?ke ustanovili svojo drža^vo, ki b.' bila nerdvrsTia. enaknpravna in suve- rena, FLN se ne pusti izigrati in zato zahteva referendum ped okrljem Orqanizacye združenih narodov, kajti kakšen naj bi bil de Gauliov referendum pod pri- tisk-m 800 tisoč voja'kov. Konqo v zagati Najnovejši dcgcdki v Kongu kažejo, da je OZN izgubila svoj ugled v takšni meri. da so začele št?vilne države umikati svoje čete. Dejstvo ne bi bVo tako hudo, če ne bi te čete doslej brzdale prav tste pozitivne sile, ki so se uDiraile Črmbeju, Kalondžiju in drugim Z umikom čet je naistala nevamoLSit praznrloie, in to prazni- ne, ki lahko privede dio držav- ljanske vojne. Tega se vsi izred- no bojijo.. Ikajti Mobutujeve čete so vendar preslabe, da bi se uprle splošni ljudski vstaji. To je med drug m dovolj teh- ten drkaz, kakšno vlogo od- igra.e čete OZN v Kongu. Niso ščitile Lumumbe in njegovih ijud.i, pač pa Čombeja, Kalondžija Iti Mobutuja pred Lumumbovimr; pri- staši. S proglasitvijo^ Stanleyvilla za kongošk-i glavnio mesto in G:- zenge za predsedn ka vlade bo p-ložaj postal še bolj zapleten, ker mnoge države bodo lahko podpra"e tamkajšnji? gibanje in jrm pošil.jale orožje ter ljudi. Splošno osvobodilno gibanje je zajelo takšne razmere, da se proti n.Temu ne more upreti mti še ta- ko hnoat bel Oljski kolonializem aaneinšk. imperiakzem. Ob 28. seji obeh zborov občine Piiuj v lQeO. letu ospcino i|o$podaricni€ f obdnl V ponedeljek, 12. dec. 1960, sta se za letos predzadnjič sestala zbora občinskega odbora Ptuj z glavnim namenom, da bi 6 občinskih svetov se- znanilo odbornike z uspehi in problemi gospodar- stva v občini v 1960. letu in da bi oboje pravilno ocenili ter dali pobude za uspešno delo v prihod- njem in naslednjih letih. Na tej seji so dobili odborniki slJko o staiaju industnje in obrt:, kmetijstva in gozdarstva, blagov- nega premeta m turizma, komu- nalnega in stanovanjskega g^ospKO- darstva, urbanizma ter s p<;diroč- ja dea ;n odmere dcholnine ter občinske dcklade za 1960. leto. Predsedniki sve"-ov so ss potru- dil: in so v svojih pciročilih prika- zali, ka'ko je svet ccenjeval in ikako reševa; pereče probleme s svojega delovnega. p:dročja. Vsa poročila so ,pr'cjeld cdborniki; že skuipno z vabilom na sejo, da so jih lahko že dcma preštud.ra.i in dali na seji svoje pchvalns m kritične priipcm.be. Obojih je bilo na seji precej, zato je tudi bila seja zelo živahna. V zvezi z uspehi industrije in obrti v občini v 1960. letu je svet posebej p-^udsrli, da ima cbrt tudi v ptuj-iki občini m'^ž- ncsti razšritve dejavnosti in po- vpčainja števila kolektiva, pove- čanja premeta ter tehnične izprv- polaitve. Potrebno .je znati te možnosti cdkoiti, jih pravilno •oce- niti in pr.^vilno tf>r pravočasno na- vezati stike z industrijo zaradi so- delrvve.nja s svojimi storitvami. Več 'obrtnih obratov v občini je to že storiirv iin že imajo uspehe. V5Fk,ik I- pa imajo cfortni obrati v bi'ž ni tovarne glnice in alumini- ja »B:;m Kidrič« v Kidričevem sedal cb rckcnstrukcijil in razši- ritvi tovarne, možnosti sodelova- nja. Prevzeli bi lahko nekatera dela. To večje sodelovanje z in- dustrijo kot ga je bilo doslej, bo v vsestransko korist. Iniciativa je prepuščena obrtnim pod.jetjem, ki bodo s tesinejšimi stiki z indu- stnijo lahko icdkrili možnosti skup- nega dela. Enake stike kot s to- varn.« glinice in aluminija hi lah- ko navezah obrati z ostalo in- dustrijo v občimi Z razširjeno de- javnostjo si bodo otbrati lahko zbrali potreben strokovni kader in bodo sposobni prevzeti tudi zahtevna dola na raznih gradbi- ščih in v iraznjh krajih občine, kjeir je po cbrtJiiških ur,lugah ve- liko povpraševanje. Izvrševanje, sedanjih uslug ne bj smelo biti zaradi razširitve poslovanja za- postavljeno Obrtni obrati (pome- nijo pcleg tindustnije v občini vse za mladino, ki se ie odbčila za izučitev in zaposlitev v 1'lkalni industriji in obrti. Ob omejitvi obratov na dnločene dejavnosti Hn določeno števi'lr> l.jiidi, na iz leta v feto enak prrmet itd., so za- prtp mažni>sti za vzgajanje nove- ga kadra, in za zaposliitev drugod usposobljenih kadrov v občini Ptuj, kjer bi mnogi radi delah glede na razne okoliščine. Obrtni cbratl, ki že imajo tozadevna po- ztiivne izkušnje, lepo napreduje- jo in s *€m silijo še ostale, naj se ohrabrijo in naj jim sledijo. V zvezi z gcistinstvcm je hio na seji poudarjeco, da se Tia tem področju opaža predvsem pcmanj- kanje višje kvalificranih gostm- skuh delavcev. To pomanjkanje pa b:> iz leta v leto še bolj ob'rutnr\, ko jih bo rabil pnleg sedanjih obratov še nov hotel in bližnja letovišča grad Bori in grad Šta- tenberg. Nadalje se ugortavlja, da se na- ša gostišča ne morejo .postaviti s iposebrami specalitetami — je- stvmami, ki jih pričakujejo od njiih zahtevnejši djomači in mc- z)em.ski gostje. Na to bi mora'a misliti tud:. podjetja živilslke in- dustrije, ki doibavljajo gosbščem sv^oje izdelke. Ko bo v Ptuju nov hotel, kit je že v gradnji, bo ta zahteva še glasnejša. S podrnčja urbanizma pa je bilo na seji posebej poudarjeno, da bi morali v bodoče pri Ickacšjah za novogradnje zlasti na podeželju preprečevati graditve na osamlje- nih parcelah, kakor se to še vedno godi (po občini. Krajevni uradi bo- do morali v bndnče občinskemu ljudskemu odboru pomagati pre- prečevati tak urbanističen nered, ki povzroča nepotrebne težave zla- sti glede komunalnih objektov. Ceste, ki so speljane skazil vas: in naselja, naj služijo vsem m- vim objektom, ne pa da bi moral. za nje graditi nove ceste. Parceh med hišami v vaseh in naselili- bodo pozidane in ne bo več samo- tarjev sredi polja. Na tej sej: so biii cdborniii< sc- znan.iei.ni z analizo cdmere do- hodnine in občin.ske dokiade za leto 1960. Po dobro utem;ljenth predlogah sta zbora na ločenih se- jah potrdila zaključni račun o izvršenem proračunu občine Ptu.i za 1959. leto, cdobrila ustanov tev zavoda za zaposlcvanje delavcev za območje Ptuj in Ormož. Odo- bnia sta tudi nakup, prenos ter dodelitev zemljišč SLP ^po pred- loženih prošnjah občanov. Odobri- la sta poroštva za posojila neka- terih go-spodarskih in drug.ih or- ganizacij ter posojila za gradtev hotela v Ptuju, 36-stanovanjsk&- ga bloka v Ciril-Metodovem dre- voredu in poslovno-stanovanjske zgradba pri Belem križu. Rešila sta še nekaj drugih vprašanj. VJ. Muzejski pariic tik pred prvim sne grm Ftzični obseg proizvodnje se je v letošnjem letu zadovoljivo dvigal. Večina podjetij je svoje plane iz- polnila, nekatera so jih znatno prekoraaila. Zelo lep uspeh je dosegla tovarna strojil Majšperk, ki je svoj največji povojni plan kljub močni Izrabljenosti <.-xsnov- nih sredstev izpolnila že v okto- bru. Tudi TGA Kidričevo je iz- polnda letni plan v novembru. Na tako ugodno gibanje indu- strijske pronzvodnje je vplivalo več činiteljev, med drugim sti- mulativnejši načm nagrajevanja, boljša izraba, proizvodnih kapaci- tet in pa nemotena preskrba z energijo, gorivom in surovinam«. Investicije v industriji v letu 1960 znašajo nekaj nad 800 milijr;nov dinarjev. Na prvem mestu je TG.^ Kidri- čevo, kjer je bilo vloženih nekaj nad 700 milijonov dinarjev. Te investicije predstavljajo že del rekonstrukcije te tovarne. Rekon- strukcija tovarne se je zakasnila zaradi zakasnitve zveznih kre- ditov. Ker mora tovarna prispe- vati k rekonstrukciji tudi lastna sredstva, je z zakasnitvijo kredi- tov prizadeto tud; podjetje, ker bo moralo daljši čas uporabljati svoje sklade za lastno udeležbo m jih tako ne b-g moglo razporejati za druge p>otrebe podjetja, vsaj ne v večjem obsegu. Celotne in- vesticije za rekonstrukcijo bo>do znašale 9 milijard dinarjev. Re- ko^nstrukcija bo trajala verjetno vso razdobje drugega perspek- tivnega plana. Ko bo končana, se bo zmogljivost podjetja povečala za 100 %. Ker bo rekonstrukcija zahtevala obsežna dela, med dru- gim tudi montažna in inštalater- ska, obstoji ugodna možnost za- posliti pri teh delih naša toza- devna obrtna podjetja in delav- nice. To pomeni na druge strani realno možnost za razširitev ob- stoječiii obrtnih organizacij. Za- devo je treba čimprej proučiti, da se lahko obrtna podjetja pravo- časno pripravijo na ta obsežna dela. Na drugem mestu glede inve- sticij je tovajma strojil v Maj- sperku, ki je investirala cca 3,5 milijonov dinarjev. Večji del in- vesticij je bilo uporabljenih za zgraditev sanitarij, ki jih to pod- jetje sploh ni imelo m so se s tem delovni pogoji mnogo zbolj- sali. Del investicij pa je bil po- rabljen pri strojnih napravah. Podjetju je s tem uspelo povečati izplen ' tanina od povprečno 6 % na 7 %, kar pomeni 20 % pro- izvodnje. To je izreden uspeh podjetja pri tako izrabljenih osnovruh sredstvih. Podjetje je prav tako priprav- ljalo elaborate za racionalno iz- koriščanje odpadkov, t. j. izluže- nega lesa. Raziskovanja so poka- zala, da je možno iz teh odpad- kov izdelovati kairton in papir ali lepenko, prav tako pa tudi ve- zane plošče. Glede na potrebe, trga ima izdelovanje vezanih plošč najboljše perspektive. Ta variamta zahteva tudi najmanjša investicijska sredstva. Znatne investicije je vlažila to- varna avtomobilske opreme Ptuj. Znašale bc^do cca 3-5 milijonov di- narjev. Porabljene so bile izključ- no za nabavo strojev. S temi in- vesticijami bo zaključena prva faza rekonstrukcije te tovarne, ki je po programu znašala 72 mi- lijonov dinarjev. Vsa ta sredstva so bila uporabljena za nabavo opreme. Podjetje se je s tem v celoti preusmerilo na izdelovanje avtomobilske opreme. Podjetje pripravlja sedaj obsežen investi- cijski program za nadaljno re- konstrukcijo. Investicije za to bi znašale okrog 3 milijarde dinar- jev, in bi se izvajale postopoma v obdobju 10 let. Take investicije bi bile v skladu z razvojem avto- mobilske industrije s pogojem, da ostane podjetje še nadalje glavni dobavitelj avtomobilske opreme. V kolikor podjetje pozneje samo ne bi moglo izvrševati vseh del je nujno, da gre v kc>operacijo z raznimi drugimi podjetji, samo pa obdrži organizacijo celotne proizvodnje. S tem bi se podjetje ob koncu rekon.strukcije razvilo v veliko podjetje avtomobilske oipreme z brutto produktom pre- ko 10 milijard letno. Tovarna volnenih izdelkov Maj- šperk je investirala letos okrog 20 milijonov dinarjev. Sredstva so bila porabljena za 20 tkalskih -strojev. Podjetje je izdelalo pro- gram rekonstrukcije in ga že predložilo repub!r.ški komisiji za r>otrjevanje investicijskih progra- mov. Rekonstrukcija bi .stala 5,4 milijarde dinarjev in bi bila iz- vršena postopo.m5. .S to rekon- strukcijo bi se število zaposlenih povečalo na 1000 in seveda tudi ustrezno povečal brutto produkt. (Nadaljevanje na 2. strani^ _ ...^ Pri stružnici v Tovarni avtoopreme v Piuju V soboto 10. decembra 1960 po- poldne je bila svečana otvoritev kluba sindikatov v Ptuju Svečane otvoritve se je udeležilo veliko število predstavnikov sindikata, ZKS, SZDL in »Svobod«. Delavski klub sindikatov v Ptuju, je med prvimi v okraju. Kmplu bodo od- prli delavska kluba še v Kidriče- vem in v Majšperku. Ob otvoritvi delavskega kluba je govoril podpredsednik Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj Jo- že Skerlovnik. Seznanil je udele- žence z vlogo in nalogami kluba in izrekel priznanje delovnim kolek- tivom, ki so sodelovali pri ureja- nju in opremi prostorov. Posebno se je v imenu Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj in vseh članov sidikalnih organizacij ptujske ob- čine zahvalili Občinskemu sindi- kalnemu svetu Jesenice, ki je po- klonil Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj za delavski klub, dra- goceno sliko Jesenic, ki bo odslej krasila prostore kluba. Klub je izročil svojemu namenu tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Sloveni- jo trrvariš France Borštnik. Ob tej priliki je izrazi' željo, da bi klub služil delavcem za izobrazbo in razvedrilo, predvsem pa razvijanju družabnosti med delavstvom. Izra- zil je prepričanje, da bo klub raz- vil nove oblike dela sindikalnih organizacij in da bo postal glavno središče, kjer se bod<" delavci zbi- rali, razpravljali, se i/obraževali in istočasno ob dobro organiziranih kulturno-zabavnih prireditvah tu- di razvedrili. France Borštnik je nato prerezal vrvico in udeleženci ob otvoritvi so odšli v prostore kluba. V prostorih kluba se je raz- vil med gosti prisrčen razgovor o vsebini in oblikah dela kluba. V klubu so nato gcstje priso- stvovali prvemu sprejemu televi- zijskega sprejemnika, mnogi pa so segli po časopisih in revijah. Posebno pozornost je vzbudila velika slika Jesenic, ki bo vedno spominjala na iskreno prijatelj- stvo delavcev jeseniške in ptujske komune. Klub sedaj redno posluje in slu- ži našim delovnim ljudem za izo- brazbo in razvedrilo. V klubu bo delovala Sindikalna politična šola. pravna posvetovalnica za člane sidikata, organizirani bodo razgo- vori s predstavniki političnih or- ganizacij in ljudske oblasti, vr- šila se bodo razna posvetovanja in razgovori Članstvo sindikalnih organizacij bo imelo vedno na raz- polago dnevno časopisje, revije, šah. domino in druge igre. Prav tako bo vedno v popo.ldanskem ča- su spremljalo televizijske progra- me, programe radijskih postaj, in drugo. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda-Jože Lacko« Ptuj pa bo organizirala kulturno življenje v klubu, kar bo vsebino dela še bolj obogatilo. F. B. Tajnik Republiškega sveta ZSJ Franc Borštnik otvarja ptuj- ski delavski klub Strcsn 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 16. DECEMBER 1960 1300 km cest v občim. Ptuj je skupno Skoraj 1300 km cest. ki jih morajo vzdr- ževati ObLO n krajevni odbori. Na teh cestah so tud.i micstcivi in večjt propusti, katerih število še mi uflo^ov.jenio. Vprašanjis cest do pred nekaj leti še ni bilo tako pereče, ker so se ceste uporab- Ijalie z navadnimi voziili, za ka- t;eri namen so bile grajene 'n vzdrževane. Tempo naipredka v kmetijstvu, qo'Zdarstvu in mctcd- zaciji prom'8ta je daleč prehitel vzdrževanje in nekcn^trukci jo ob- činskih cest ter m-:stov. Komaj 20 odst. ravnali prebivalci sami. V Ptuju je bila nova razsvetljava napravljena po Masarykovt cesti, preurejena in dopolnjena pa v Trstenjakovi ul. Stroške preureditve v Trst en Jako- vi ulici je krila občina, na Ma- sarvkovi cesti pa DES sam, ker občina nima za to potrebnih sred- stev. Več prošenj krajevnih od- borov za ureditev javne razsvet- ljave ni bilo ugodno rešenih za- radi pomanjkanja sredstev. Gradnfa m vzdrževanje stanovanj Na območju občine je trenutno v gradnji skupno 282 stanovanj. Če k temu prištejemo še 58 sta- novanj, ki so bila tekom leta že prevzeta, je v letošnjem letu bilo v gradnji skupno 340 stanovanj. Privatni sektor je v tem številu zsBtcpan s 114 stainovanji. Od 168 stanovanj, ki so finan- arana iz stanovanjskega sklada in deloma iz lastnih sredstev, je 16 enosobnih, 37 dvosobnih in 115 trosobnih. Gradi se torej preveč tro in več sobnih stanoiv&nj, dvo- sobniih za delavce pa premalo. V bodoče bi naj povečali gradnjo dvosobnih stanovanj vsaj na 60 odst. celotne stanovanjske izgrad- nje. Na oddelku za gospodarstvo ObLO Ptuj je ca. 900 prošenj za stanovanja, za 'i; fotore- porter aprila letos v ladjedelnici »5. maj«, kjer so takrat dokon- čavali to 25.600-tonsko ladjo. Na sliki: pogled s poveljniškega mostu na palubo ladje. (Foto J. Gal) PTUJ, 18. DECEMBER 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Sindikalni prapor Strojilke v Majšperku Za dan republike. 29. nov. 1960 je delovru kolektiv Tovarne stro- jil Majšperk svečano proslavil naš državni praznik in 10. obletnico delavskega samoupravljanja. Ob tej priliki so svečano razvili pra- por sindikalne podružnice m od- prli novo .sanitarno poslopje. Ob tej priliki je poročal o raz- vojvi podjetja predsednik sindi- kalne podružnice, tov. Ludvik Lampret. V referatu je orisal te- žavno pot delovnega kolektiva skozi obdobje obstoja do uspe- hov, ki jih delovni kolektiv do- sega v zadnjem obdobju. Po re- feratu je bilo razvitje prapora sindikalne podružnice. Prapor je razvil predsednik delavskega sve- ta, tov. Peršuh Leof>old. ki je ob tej priliki izrazil željo, da bi sin- dikalna organizacija še v nadalje tako uspešno izpolnjevala svoje naloge. Prapor je sprejel predsednik sindikalne podružnice Ludvik Lampret ter ga izročil s primer- nim nagovorom praporščaku. Nato je v imenu Občinskega sindikalnega sveta pozdravil de- lovni kolektiv predsednik Občin- skega sindikalnega sveta, tov. Jo- že Šegula. Čestital je delovnemu kolektivu za dosežene delovne uspehe v izpolnjevanju nalog in predvsem poudaril vlogo sindi- kalne podružnice pri razvijanju in izpolnjevanju nadaljnjih na- log. V znak priznanja, kot naj- boljši sindikalni podružnici na območju občine Ptuj je pripel na prapor trak Občinskega sindikal- nega sveta. V imenu sindiksilne podružni- ce delovnega kolektiva Tovarne glinice in aluminija Kidričevo, je čestital delovnemu kolektivu ob dnevu republike. 10. obletnice de- lavskega samoupravljanja in raz- vitju prapora, tajnik sindikalne podružnice Tovarne glinice in alu- minija Kidiičevo, tov. Ivan Ma- zera, ki je v imenu sindikalne podružnice pripel trak sindikal- ne podružnice Tovarne glinice in aluminija Kidričevo na praipor. V imenu delovnega kolektiva Jugotanin Sevnica, je pozdravil delovni kolektiv predstavnik dele- gacije, k; je prav tako pripel trak na prajx->r. V imenu delavskega sveta To- varne strojil Majšperk, ki botru- je prap>onj sindikalne podružnice, je pripel trak delavskega sveta, tov3'me strojil Majšperk, tov. Per- šuh Leopold, predsednik delav- skega sveta. Po razvitju prapora so gostje in člani kolektiva odšli pred novo sanitarno poslopje, ki je bilo v počastitev dneva republike in 10. obletnice delavskega samouprav- ljanja svečano izročeno v up)orabo članom delovnega kolektiva. F. B. Elektrifikacijski odbor na Gomili zaključuje elektrifikacijska dela Leta 1954 je odbor pričel z gradnjo svojega EDV in TP pri Gomili. Leta 1957-59 so zgrajeni odcepi nizkonapetostnega omrež- ja. Radi hitrejše graditve in med- sebojnega vaškega tekmovanja je pri odboru ustanovljenih kar se- dem delovnih pododborov. Vsi _ imajo demokratično odmero pla- čilnih obveznosti, pri pristopnini in pri hektarskem prispevku za svoje interesente. Odborom so bile od leta 1954—1958 dodeljene tudi dotacije in dolgoročna posojila po nižji obrestni meri. Dne 4. decembra 1960 ob 8. uri dopoldne je bil pr; tov. Rojht Otiliji dobro obiskan sestanek elektrointeresentov za šesti in sedmi omrežni pododbor za vaška naselja Moravski vrh, Moravčak m .Spodnji Senčak. Sestanek je otvo- ril in vodil predsednik pododbora tov. Fras Jože. Tajnik tov. Voršič Ivan ej podal delovno poročilo, bla- gajnik tov. Osterc Alojz »pa bla- gajniško poročilo. Sestanku sta prisostvovala tudi občinska odbor- nika tov. Holc Franc in tov. Fili- pič Franc ter predsednik Občinske- ga L. O. Gornja Radgona tov. Branko Zadravec in predsednik Občinskega L. O. Ljutomer tov. Truden Tone. S pomočjo obljubljene dotacije DES-a in občine Gor. Radgona ter občine Ljutomer bodo še v letu 1960 elektrificirana zadnja hribov- ska vaška naslja na turističnem območju Gomile, Moravčak, Morav- ski vrh in spodnji Senčak. Dopisnik: Holc Franček V TEKU BETONIRAN.I.\ TEMEFJEV Zk HOTEL V PTUJU Nov hotel na vogalu Masa- rvkove in Trstenjakove ulice v Ptuju bo zavzemal precej pro- stora med zpradho »Petovie;< in Masarvkovo ulico. Zameljska dela so končana in pričela je že betoniranje temeljev. Trj?ov- sko podjetje ;>Javor<^ je na svo- jem prejšnjem skladiščnem prostoru in velikem dvorišču močno utesnjeno. Iz Trstenja- kove ulice že no more več do- važati in izvažati drv in mu ne preostane drugega, kot da si začasno pomaga z dovozom čez dvorišče gradbenega podjetja »Drava«. Teren, kjer bo stal hotel, je v glavnem naplavina zemlje in peska, zato bo pod- jetje »Drava« tudi pri tej zgradbi trdnost zgradbe zago- tovila s posebnimi temelji. »MERKUR JEVA« POSLOVNA STAVBA PRI BELEM KRIŽU ŽE LEZE V NADSTOPJE (jraditve poslovne zgradbe »Merkurja« pri »Belem križu« ni moglo zadržati slabo vreme v minulih dnc^h. V teku so že dela za I. nadstropje zgradbe in iz dneva v dan postaja kup zidne, od dežja sicer prilično namočene opeke, vodno manjši, zidavi pa vedno višji in ne bo dolgo, ka ])ada iz severo-zalioH- ne strani zastrli zadnja stran zgradbe Belega križa . NOVA ZGRADBA KOMUNAL- NE BANKE BO IMELA ZELO MOČNO BETONSKO KONSTRUKCIJO Po doslej zgrajenih stebrili iz armiranega betona in po ve- likili odprtinah namesto zidov se vidi. da bo to lepa. moderna zgradlja Komunalne lianke, v kateri bo pravi užitek delati. Svetloba bo v uradne prostore banke prihajala skozi razsež- ne steklene stene. Samo zgrad- ba bo za ta del mesta pravi okras. Del hiš med Miklošiče- vo „in Lackovo ulico, ki so med novo zgradbo Banke in Zadruž- ne hranilnice bo predstavljal ostanek starega Ptuja v senei novih zgradb, ki sčasoma pol- nijo stavbeni otok med Lacko- vo, Miklošičevo in Trstenjako- vo ulico. ŠE EN ~>2-STANOVANJSKI BLOK V KOLODVORSKI ČETRTI Med stanovanjsko zgradba v ("iril-MetacIovem drevoredu, ki jo je prvo zgradila v kolodvor- ski četrti nekrlanja Potrošni- ška zadruga Ptuj. katere pred- sednik je bil takrat pokojni Mirka Ogorel(>e in med stano- vanjskim blf)kam /a pripacbii- ke jLA je začela craditev "2- stanovanjskcga bloka, ki bo iz- polnila vrzel med prvima dve- ma blokoma in zmanjšala za tolika števila stanovanj ptujsko stanovanisko stisko. Ko V)ada v tem delu mesta pozidane šo razpoložljive vrze- li, bo novo naselje dobilo še vvi- frebne komunalne prostore kot so predvideni po načrtu inž. arh. Kocmuta iz Maribora ter posajene z okrasnim drevjem, da bo lahko tudi po odstrani- tvi starih kostanjevih dreves ohranjeno ime drevored. VODOVODNA EKIPA ŠIRI VODOVODNO OMREŽJE Vodovodna ekipa Zavoda za komunalna dejavnost v Ptuju je te dni prodrla s speljavo vodovoda iz Lackove ulice pod železniško progo na Rogoško cesto, da bo nova pekarna ab Rogozniški cesti priključena na mestno vodovodno omrežje. Iz meseca v mesec je v Ptujn več hiš priključenih na mesfni vo- dovod. Kljub vsemu pa je po- trebno še obnoviti nekatere stu- dence v mestu v predelih hiš, ki še nimajo sredstev za mon- tažo vodovodnega omrežja za potrošnjo vode. Ob raznih razkopavanjih ni- so delavci našli nikakih po membnih zgc>dovinskih kamnov ali drugih ostankov daljnje ptujske preteklosti. KIDRIČEVO Uvajalni tečaji se dobro obnesejo Izcbraževa ni center v Tovarni glinice rn aluminija »Bar:'s Ki- drič« Kidričevo je začel v novem- bru 1960 z uvajalnimi seminarji za novasprejete delavce, k tra- jajo po 3 dni in so med delov- ni.m čascm. Že ob prvem ttčaju se je izkazalo, da je tak nač'n''^ izobraževalnega dela kdnsten n:- vcisprejetim in sami tcivarni. O važnosti delovnih mest, procesa proizvodnje, ne varno-ti pri delu, zaščitni h merah, o delu organ.v delavskega .samoupravljanja in ■ribstoju ter delu društev .'n orga- nizacij v tovarni seznanjeni novc- sprejeti delavci niiso starejšim de'avcEm in predipostavljenimtuji, nepoučenii, ampak v glavnem o vsem seznanjeni novi član; kolek- tiva, ki se laže privadijo TKvim razmeram v službi tn udi laže dojem3.;o strokovne m o ta-e n-i- .svete starejših .s<:delavcev in stro- kovnih vodij ter poitičnh delav- cev v tovarni. Prih-dnji uvaja.'ni tečaj bo predvid:ma januarja 1961. ko bo tcvarna .sprejela nove delavce. Nadaljevali bodo tudi s strokovnimi tečaji Izobraževa'ni center Tovarne glinice in aluminija bo po planu predavanj prčel v začetku leta 1961 z vsemi strokovnimi preda- vanji, ki so p>otrebni za priznanje višjih kvalifikacij delavcev, ^ti še teh nimajo. Izobraževalni center je kmalu po ustsnovtvi v '.etcš- njem letu sestavd imaort predavanj za delavce, ki želijo ditiseči pol- kvailifikacrjo, kvalifikacijo :n vi- ■oko kvalifikacijo za delovno m.e- sto. Z dcslsdnim izvajanjem 'tega načrta b-? prineslo leto 1961 prej zamujene možmnsti v napredova- nju na podagi novcdo^eženega teoretičnega in praktičnega zna- nja. SIN DIK A L \- A POL f T Ič NA .ŠOLA PTUJ V torek. 20. dec. 1960. ob 16. uri tema: Zakaj imamo delav- ci svojo strokovno organizacijo in njena zgodovina«. Predava tov. Drago Zupančič. V petek, Th. dec. 1960, ob 16. uri tema: Kadrovsko-socialna služba. Predava član Predsed- stva Republiškega sveta ZSJ /a -Slovenijo tov. Branko Babic iz Ljubljane. Opomba: Vsa predavanja Sin- dikalne politične šole Ptuj bo- do v Delavskem klubu sindika- tov Ptuj. v sindikalnem domu železničarjev — Ormoška ce- sta. onnnnnnmmnnni n ii ii n nr Vojaki Črešnik Franc. M^ži- na .Stanko in Bezjak Karel, ki odslnžujemo kadrovski rok pri VP 1560 Skopi je. želimo delov- nemu ljudstvu iz ptujske ob- čine zJasti pa vsem domačim in znancem iz vasi Spuhlja. Go- rišniea in Drstelja srečno in uspeha polno fltjvp Ifito., 1961« . na ptujskem živil-^kem trgu v sredo, 14. decembra 1960. POVRTNINA: krompir 18^-20, čebula 60, česen 160, rdeča pesa 40, korenček =50—60. liiščen fižol 60, špinača 80—120, solata v gla- vah 70, kislo zelje =50. zelje v glavah 1=5—20. ohrovt "50, solata endivija 40—=50, koleraba 20, črna redkev 50. por =50, rdeče zelje 30—40, zelena 60. SADJE IN S.\DEŽI: jabolka 40—50. hruške 60. orehi 250. ŽITARICE IN MLEVSKI IZ- DELKI: koruza >5—40. proso 60, koruzni zdrob 50. ajdova moka 60. koruzna moka 40. MLEKO IN MLEČNI IZDEL- KI: mleko 40, smetana 200. sir 60—100, surovo maslo 600. PERUTNINA IN JAJCA: ko- koši 500—700, piščanci 600- 700. pnrani 800—1400. jajca 25 din za komad. NAŠA ZAHVALA Občinski sindikalni svet se naj- iskrenejše , zahvaljuje delovnim kolektivom, ki so s svojim prosto- voljnim delom in z vloženimi fi- nančnimi in materialnimi sredstvi uresničili sklep plenuma Občinske- ga sindikalnega svofa Ptuj, da se v počastitev 10-obletnice delav- skega samoupravljanja ustanovi delavski klub sindikatov v Ptuju. Iskreno se zahvaljujemo in iz- rekamo priznanje delovnim kolek- tivom: Sliko-pleskarskemu podjet- ju »Pleskar« Ptuj, za opravljena pleskarska dela ob ureditvi pro- storov delavskega kluba; delovne- mu kolektivu Splošnega mizarstva in žage Ptuj za izvršena mizarska dela; Obrtnemu podjetju Elektro- radio Ptuj za opravljena električ- no-inštalaterska in monterska de- la; Obrtnemu podjetju Vodovodne inštalacije za izvršena vodovodna inštalaterska, monterska dela in Tovarni avtoopreme Ptuj za oprav- ljena klučavničarska dela; delov- nemu kolektivu Trgovskega po- djetja »Merkur« Ptuj; Industrij- sko lesnemu podjetju »Les« Ptuj; Trgovskemu podjetju »Panonija« Ptuj; Obrtnemu podjetju Elektro- radio Ptuj in Kmetijskemu gospo- darstvu »Haloze« Ptuj, ki so pri- spevali glavni delež za opremo kluba. Nadalje se iskreno zahvaljujemo delovnim kolektivom, ki so s fi- nančnimi sredstvi podprli nat>avo opreme in ureditev prostorov: Pe- karni-mlinom «Vinko Reš« Ptuj, Trgovskemu podjetji »Izbira« Ptuj, Tovarni strojil Majšperk, Mestnemu kinu Ptuj Opekarni Zabjek, Tovarni glinice in alumi- nija Kidričevo, Občinskemu ljud- skemu odboru Ptuj. mizarskemu obratu »Remontnega podjetja Re- mont« Ptuj, Trgovskemu podjetju »Panonija« Ptuj, Gradbenemu pod- jetju »Drava« Ptuj, Trgovskemu podjetju »Slovenske gorice« Ptuj, Tovarni perila »Delta« Ptuj. Tek- stilni tovarni in barvarni Ptuj in Nadzorništvu JŽ proge Ptuj. Najiskreneje se zahvaljujemo sindikalnim podružnicam železni- čarjev ki so z razumevanjem od- stopili svoje prostore v Sindikal- nem domu železničarjev za delav- ski klub sindikatov. Vsi omenjeni delovni kolektivi so omogočili, da je bil klub sindi- katov 10. dec. 1960 izročen v upravljanjem sindikalnim organi- zacijam in da služi delavcem za izobrazbo in razvedrilo. Občinski sindikalni svet Ptuj Uspela predavanja o NOV na Hajdini in Kidričevem Krajevna organizacija ZVVl Hajdina-Kidričevo je sprejela v počastitev 15. obletnice ustano- vitve ZVVI več pomembnih nalog. Med drugimi tudi predavanja iz NOV za svoje člane. Ta predavanja so uspela. Predavatelja tov. Jamer Ernest in Cestnik Jurij sta znala živo opisati borbo našega ljudstva za svojo osvoixxiitev. Orosilo se je skoraj vsako oko. To uspelo pre- davanje je dalo organizaciji po- vod, da je sklenila organizirati še predavanja za šolske otroke. S pomočjo požrtvovalnega šolskega upravitelja tov. Iglarja in celotne- ga šolskega kolektiva osnovne šole na Hajdini so bila do sedaj že štiri taka predavanja. Vsako izmed teh, je nad pričakovanje uspelo. Tišina v razredih je potr- dila, da se naši najmlajši resno zanimajo za dogodke, ko je tukaj okupator krvavo gospodaril in po- bijal na zverinski način naše si- nove in hčere. Taka predavanja bodo še v šoli Kidričevo. Pomoč pri tem je obljubil tudi borec NOV tov. »Elsner. Tako bo organizacija ZVVI Hajdina-Kidričevo v celoti izpolnila svoje naloge v počastitev 15. obletnice ustanovitve. Ob kon- cu uspešnega leta namerava še primerno nagraditi svoje člane, kot je to že njena tradicija. -ič. SfreSst vo v počastitev praznika republik; — 29. novembra — se je pretekle dni pričelo z tekmovanji po pro- gramu, ki ga je izdal Obč. strel, odbor Ptuj. Tekmujejo 5-čIanske ekipe z zračno puško. Družine so razde- ljene v 5 skupin, ki najprej tek- mujejo medsebojno, prvaki skupin pa se bodo v nedeljo, dne 27. t. m., ob 9. uri na strelišču SD T.^^P na Bregu pomerile za naslov pr- vaka. Po doslej prejetih rezultatih nam je znaho, da je v I. skupini zmagovalec Delta, v II. Gorišnica, ki je za 4 kroge razlike premagala Cirkulane, v III. Drava, ki je pre- magala Remont s 760:654 krogi. V IV. skupini pa se je postavila ia čelo ekipa TAP-a, ki je prema- gala ekipo Železničarja s 832:825 krogi. Prvak V. skupine, kjer se bosta z ostalimi pomerila favorita Tur- nišče in Kidričevo, pa še ni znan Dosedanji potek tekmov. je po- kazal, da v skupinah niso sodelo- vale vse družine in sekcije, med temi: ObLO, Perutnina, Petovia in TETO. Ker odsotnosti niso niti opravičili, kritiziramo njihova vod- stva za tako malomarno obravna- vanje tega tekmovanja. K. A. Prepovedani dvojezični napisi v Doberdobu Goriški prefekt dr. Nitri je raz- veljavi sk';p občinskega sveta v Dri3erdobu z dne 6. nov. 1960. da bedo pcstaiviili na območju občine dvojezične napisne table, ker je prebiva'.stvo v tej ■ctbč-ni skoraj 100 % slovensko. Županu v Doberdobu je perfekt nal:žil do'ž- nrst, da izvrši t-y njegovo od- redibo o razevljavitvi .siklepa. Najzanimtvejše je to. da sod^vo- jezičn' naptst na Goriškem pre- povedani, dovoljeni pa so na ob- močju Gornjega Posdižja in Val d' Aoste, kj;r živita nemška in francK-.ska manjšina. S^c^venska kulturno-g'Osp>oHar- ska zveza je protestirala proti od- loku o razveljavitvi navedenega sk epa občinskega sveta v Dober- dobu in je •cistro obsodila krvric:, kii jo je prefekt prizadel Slovencem ter je zahtevala, da se končno za- ustavi raznarodovanje v duhu ra- sističnih zakonov iz leta 192.3, Na svidenje I. 1961! Med slovenskimi iziseljenci v ZDA je že sedaj živahna ag^itaci- ja za vsMk izlet v lepo Slovenijo, ki ga pripravlja Slovenska na- rodna podprna encjta v Cleven- andu — OHIO za meseca maj in jun j 1960 z letacm JET in z lad- jo »Oučen Mary«. Udeleženci tega iz'eta .se bedo .sesta-i 4 julija 1961 na pikniku v Po'hovem Gradcu. Družba Svvisair vabi jugoslo- vanske rojake na uq-den in udo- ben 17 zimske »zlet v Jugoslavt- jo in nazaj za obisk s:ircdnikov in znancev. Dornava ob Dnevu republike v nedeljo. 27. XI., je bila v Zadružnem domu proslava v po- častitev Dneva republike. V okvi- ru proslave je bila tudi oddaja »Pokaži kaz znaš«. Po uvodnem govoru sekretarja SZDL Dornava je mladina nastopila s pevskimi, recitacijskimi. glasbenimi in fol- klornimi točkami. Za najboljše točke je tukajšnje Prosvetno društvo pripravilo nagrade. Prvo nagrado je dobil dijak Belšak Ja- kec iz Dornave, k; je recitiral lastne pesmi. Ostalih sedem na- grad pa so sprejeli nastopajoči za najboljše pevske, recitacijske. za glasbene in folklorn- točke. Dne 29. XI. pa je igralska sku- pina Sind. podružnice v Domu za duševno defektno mladino v Oor- navi predvajalo dramo »Via ma- la« v 6 dejanjih. MInda igralska skupina je zahtevno delo dobre izvajala. Posebno' dobro sta bil? prikazana lika Hane in Niclasa Enakomeren razplet drame dosež« svoj vrh ob lahni glasbeni moti- vaciji, ki podkrepi Haninp duševne stanje in njeno pretresljivo izpo- ved. Aplavz ol-)činstva v rabito poln dvorani, pri obeh prireditvah, pr naj bo skromno priznanje reži serju in nastopajočim in vzpod buda za nadaljnje delo. JI. SINDIKALNI koledar V četrtek, 8. decemlara 1960, je bila v Ptuju prva konferenca dele- gatov sindikalnih podružnic sindi- kata prosvetnih in znanstvenih delavcev ptujske občine. Konfe- rence se je udeležil podpredsednik Občin.skega sindikaln^a sveta Ptuj tovariš Jože Skerlovnik. Konferenca je obravnavala delo sindikalnih podružnic in probleme nagrajevanja prosvetnih delavcev. Konferenca je izvolila za delegate za občni zbor Republiškega odbora sindikata prosvetnih in znanstve- nih delavcev Slovenije; tovariša Adolfa Praprotnika, Kristino Še- pec in P^ranca Ogrinca. V Svet za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru pa sta bila izvoljena kot predstavnika Sindikata: Adolf Praprotnik in Rudolf Čeha. V ponedeljek, 19. decembra 1960. ob 16. uri bo v sejni dvorani na magistratu V. redno posveto- vanje tajnikov sindikalnih podruž- nic. Na posvetovanju bo glavna razprava o organizacijsko-politič- nih nalogah v predpripravah na letne občne zbore in nalogah v zvezi z izdelavo letnih statističnih poročil in zaključnih računov ter proračunov sindikalnih organizacij. Tekom tedna bodo sindikalne podružnice spremljale in analizi- rale osnovne probleme, ki vplivajo na standard delavcev in uslužben- cev v delovnih kolektivih. V zvezi s tem so bili izdelani posebni sta- tistični formularji, ki omogočajo sindikalnim podružnicam zbrati potrebne podatke za izdelavo ana- liz, ki jih konkretno rabijo v delu organizacije. ŽRTVE VIŠINSKE BOLEZNI Sedemdeset posebnih podlasic, katerih • kožuhe uporabljajo za ženska modna ogrinjala, je pogi- nilo v letalu na poti iz Chicaga v Hamburg. Za drag denar je neka tvrdka kupila živalice, da bi iz- boljšala pasmo. Podlasice so za- čele poginjati, brž ko se je letalo povzpelo 6000 m visoko. Podlegle so tako imenovani višinski bolezni. Kdo je najboljši ptufskl športnik v letu 1960? Uredništvo »Ptujskega tedni- ka< bo tudi letos omogočilo iz- brati najboljšega športnika v Ptuju in okolici v letošnjem letu. Mnogi naši športniki, kot na primer: nogometaši, roko- metašice. rokometaši, strelci, šahisti. kegljači. pripadniki TVD Partizan so dosegli na raznih domačih prireditvah vrsto odličnih uspehov. Športna rubrika >Ptujskega tednika« omogoča svojim bral- cem, ki vestno zasledujejo športne dogodke v Ptuju, da sami odločijo in izberejo naj- bolj zaslužnega športnika, ki je dosegel največje uspehe v letu 1960. Pozivamo vse prijatelje šjior- ta. da v čimvečjem številu so- delujejo v naši anketi z izbiro najboljšega športnika 1960 in s tem na uajbolj objektiven na- čin pomagajo oceniti uspehe naših najboljših športnikov v letošnjem letu. Izpolnjene anketne liste iz- režite, izpolnite in pošljite ali dostavite osebno na uredništvo Ptujskega tednika. Ptuj, Lac- kova ulica S. najpozneje do vključno 26. decembra 1.1.. da l)i lahko v lota^nji zadnji šte- vilki tednika objavili rezultat ankete. Tanker „Petar Zoranič" eksplodiral v Bosporu (Nadaljevanje z 2. strani) Pri trčenju obeh tankerjev je pla- men zajel tudi turško ladjo »Tarzus«, ki je bila zasidrana kakih SOO metrov od mesta, kjer sta trčili jugoslovan- ska in grška ladja. Jugoslovanski tanker, ki je sinoči ob šesti uri zvečer še zmeraj gorel, se je spremenil v razžarjeno razbiti- no. Tovor nafte in bencina se je raz- li! po morski površini, tako da še ni minila nevarnost nadaljn)ih požarov. Grška ladja je sicer tudi hudo poško- dovana, vendar znatno manj kot p« naša Očividci so pripovedovdli, d« »e j«. v trenutku eksplozije plamen z obeh tankerjev dvignil ver deset metrov vi- soko. Močne eksplozije so prebudile na deset tisoče ljudi v Carigradu, ta- ko da se je kmalu na obali zbrala ve- lika množica ljudi. Obstajala je ne- varnost, da se bo vnelo tudi skla- dišče bencina in nafte na bosporski obali. Gasilci so to nevarnost prepre- čili .vendar so zgorela nekatera po- slopja v neposredni bližini obale. Po trditvah tiska — ki pa še niso uradno potrjene — je ob tej veliki ne- sreči izgubilo življenje okrog 60 lju- di. Točne podatke o številu žrtev in vzrokih nesreče je težko dobiti, ker turška policija, ki to raziskuje, oe da- ; podrobnejših obvestil. V Carigradu smatrajo, da je za nesrečo kriv p>o- veljnik grške !ad)e, ki je vozUa brez turškega pilota, kot je to običajno za vožpjo skozi ožino. Obstajajo pa tudi druga mišljenja. Posadki obeh ladij pa sta še preveč pod vtisom nesreče, da bi lahko povedali kaj podrobnejšega. .lugoslovanski tanker »Petar Zora- nič« je bii dograjen sredi letošnjega leta v reški ladjedelnici »3. maj« in je bil največja plovna enota jugoslo- vanske trgovske mornarice. Njegov poveljnik je bil Antc Sabljič, Ici je doslej že \eč kot dvanajst let plovil po morjih in si pridobi! velike izkuš-^ nje. Njegova usoda še ni poznaaa. Stran 4 PTUISICI TEDHfK PTt*J, 16. DECEMBER O duševni higijeni otroka Ob pr.hodu v šolo s.i>ozna otrok novo osebo, ki bo poleg star- šev usmerjala njegov duševni razvoj m katere se bo otrok okle- nil, to je — učitelj. V zgodnji šolski dobi se da še takšnega otroK3, ki si je zaradi nepravilne vzgoje prilastil navade, ki se pozneje lahko razvijejo v asocial- ne tendence, usmeriti na pravo pot, tako da bo zmožen zadostiti zalitevam življenja. V tej dobi sta zelo važna uči- teljeva osebnost in njegova spo- sobno.^t, ki mu cmogočata: poglobiti se v vsakega posa- meznega otroka v rszredu; zanimati se za njegovo okolje doma; dajati staršem, ki se ne zave- dajo nepravilnosti pri vzgoji svo- jih otrok pravilne napotke in doumeti težnje, probleme in nespro^-ja, ki se [-K^javljajo v du- ševnem življenju otroka. Zato mora biti v prvi vrsti uči- telj sam duševno zdrav, kajti uč.t?'M, ki postanejo nevrotiki ali celo psihopati, ogrožajo otro- kovo duševna zdravje. Otroci si naj hitro pr.svojijo to, kar vidijo pri svojih vzgojiteljih. Nervozen učitelj torej pri vzgoji oirok mno- go b.V.j škoduje kot koristi, saj povzroča pri otrocih samih živč- nost, ki ima za posledico poleg cstalih m t^nj še neuspeh v šoii. Pri. cti-ccih ne morejo uživati ne- omejene avtoritete m ugleda. Otroka m.':'ramo za življenje v šoli pripraviti, in sicer s skupno pomočjo staršev in učitelja, kajti šola predstavlja otroku popolno- ma novo okolje, na katerega se nekatsn otroci lahko, drugi zopet težko prilagodijo. Specialni mentalno higienski problem, ki se pokaže pri neka- terih otrocih že v prvem razredu je pisanje z levico. Levičnost ima svoje osnove v centralnem živč- nem sistemu. Zato je napačno, če levičarja silimo, da piše z d-esnico, ker tega ne zmore. Po- gosto učitelj ni poučen o tem problemu m dnevno otroku pri- go\'arja, n^j piše. kot ostali otro- ci. To pa Ishko vzbudi v otroku občutek manjvrednosti, ki se iz- raža v odklonu do pisanja ali ce- lo do šole. Ko je otrok že spoznal šolo, mu mora učitelj vliti zaupanje v sa- mega sebe in ga prepričati v nje- gove sposobnosti ter mu nuditi priložnost, da občuti srečo uspeha. Zato učitelj ne sme nalagati otroku dela, ki ga le-ta ne zmore, temveč učiti snov, ki odgovarja povprečni duševni razvitosti otro- ka gotove starostne dobe. Tc učno gradivo bo otrok z veseljem in z nekoliko truda osvojil. Me- nim, da bi se moral v osnovni šoli otrok naučiti v glavnem vse predmete v šoli itj bi smel pora- biti doma pol do ene ure časa za ix>navljanje. Če so otroci pre- komerno obremenjeni z nalogami cli drugim delom, nimajo časa za športno udej.stvovanjn, spreho>de in seznanjanja z naravo, kar za- vira njihov telesni in duševni razvoj. Z mentalno higienskega stališča sem proti obremenjeva- nju otrok z domačimi nalogami preko nedelje. Otrok ima pravico do nedeljskega počitka, ker je ta počitek važen za otrokovo na- daljnjo delovno zmogljivost. Odnos med otrokom in odraslim je zelo važen faktor v otrokovem duševnem razvoju. Odrasli mora- ,lo otrokom nuditi priliko, da se razvije.jo v samostojno osebnost in nikakor ne smejo zasmehovati in podcenjevati stvari, ki se zdijo otroku važne in katere on ceni. Vpriišanja. ki nam jiih stavlja mo- ramo pojasniti in razložiti tako, da jih bo lahko razumel. Naše delo pa bo samo takrat uspešno, če si bomo pridobili tudi njegovo spoštovanje. Resen problem v šoli predstav- ljajo plahi otroci. V šoli so uči- telji ix>gosto zelo zadovoljni s ta- kimi otroki, ker so pridni, ubog- i.jivi in lepega vedenja in jih stav Ijajo ostalim preveč razgibanim za vzgled. Plahost pa je zelo ve- lika ovira pri izgradnji osebnosti in zato jo moramo pri otroku od- praviti. Večkrat je treba, dati otroku nalogo, ki ne bo presegala njegovih moči ter jo bo lahko uspešno opravil. Pri tem ga je treba pohvaliti in tako utrjevati njegovo samostojnost. Če je otrokova dejavnost pre- pogosto zvezana z neuspehom ali če je okolje mslodušno do otro- kovega uspeha, se lahko porodi pri njem občutek manjvrednosti, na katerega reagira z uveljavlja- njem samega sebe na način, ki se mu pač zdi najbolj uspešen. Ob- našanje takega otroka je ravno nasprotno njegovemu notranjemu doživljanju, skusi gospodovati v svoji okolici, postane neubogljiv, samovoljnež in tiran okolice. Ne- kateri se prično hvaliti, da bi iz- silili priznanje svoje okolice in na ta način dobik zaupanje vase. Velikokrat se starši pritožuje- jo zaradi trme otrok. Ne vedo pa, da to nelcpo lastnost včasih sami vzbude s svojim nepravičnim rav- nanjem. Otroku moramo dati svo- bodo, da dela včasih kar sam hoče in se ne smemo vtikati v njego- vo delo in mu ukazovati, kaj naj dela. Tudi otrok velikokrat čuti pKJtrebo, da bi sam razpolagal s svojim časom. Če mu starši tega ne dovolijo, se v njem vzbudi od- por, ki ga ne more izraziti dru- gače kakor s trmo, ki se je niti sam ne zaveda. V obliki izraza >močem« tiči izraz »ne morem«, čeprav bi rad. ■ Nevarno je, čo stavljajo starši ali učitelji enega otroka druge- mu za vzor, ker F>ovzročajo lju- bosumnost in sovraštvo med otroki. Vsi si želimo, da bi bili naši otroci pogumni in se ne bi plašili in bali vsake malenkosti. Odrasli se morajo kazati napram otrokom vedno pogumni, kajti le tako bo- do otroci dobili občutek varnosti, ki jim je nujno potreben. Dom in šola jim morata predstavljati trd- njavo, kjer se jim ničesar ne mo- re zgoditi. Pri šolskih otrocih se mnogo- krat pokaže sebičnost pri obla- čen.ju. Z mentalno h gien.skega stališča sem prepričana, da je najbolje uniformiranje deklic (šol- ske halje) v šoli, ker se tako za- brišejo socialne razlike, ki so med starši učencev. Uniformira- nje ne zavira razvoja individual- nosti, ki je vsekakor nujen fak- tor za napredek, temveč krepi enotnost in onemogoča prednost socialno krepkejšega sloja. Dragi starši in vzgojitelji! Ni- mate pravice zahtevati od otro- ka, da je boljši, odkritcsrčnejši in bolj pošten kot je otrokova okolica in nimate pravice kazno- vat; otroka zaradi laži. če se je odrasli kron nieoa vsak dan po- služujejo. Če bomo pa otroku v vseh lepih lastnostih za vzgled in bomo otroka res razumeli, se bo med otroki in odra.slrmi raz- vilo prijatpli-stvo, ki bo temelj zdravega duševnega razvoja. D". Milica Gaišek Komar in lev Kcmgr je priletel k levu in re- k3l: »Šment, mis'iš, da si moč- ns.jši cd mene? Kje nek ! Kakš- na pa je tista tvoja si'a? Da praskaš s kremplji in grizeš z zobmr? Jaz ssm močnejši od te- be. Če ti je prav, pa se d^jva!« in moar je zatrc^bl in jel pi- kati leva po golem gobcu in po nosu. Lev je mahnil po svojem obrazu s šapami m se praiskal s kremplji. Izpraskal si je do krvi veis obraz in obležal onemogel. Komar je zatrobil od veseija in cdletel. Pr,- tem se .je zapletel v pajčevino. Pajek mu je je! sesa- ti kri. K:mar je rekel: »SHno zver, leva. sem premagal in glej, cd suhorebrega pajka moram po- giniti.« I ROKOMETNI KROŽEK PIONIRSKI ODRED TONETA ŽNIDARIČA PTUJ V našem pionirskem odredu, imamo svojo rokometno ekipo. V tem času smo tekmovali za ob- činsko prvenstvo. Priborili smo si ga. Razdeljeni smo bili v dve sku- pini. Prva skupina je tekmovala v Ptuju, druga pa v Gorišnici. Rezultati prve skupine so bili naslednji: Hajdina : Ptuj IV 7:12 (4:5); Ptuj I. A : Ptuj III. 13:5 (2:4); Ptuj III. • Hajdina 4:5 (3:3); Ptuj IV. : Ptuj I. A 9:13 (4:5); Hajdina : Ptuj I. A 9:12 (3:7); Ptuj IV. : Ptuj III. 11:5 (7:4). Rezultati II. skupine so bili naslednji: Ciorišnica : Ptuj II. 9:4 (4:4); Ptuj I. B : Cirkulane 3:7 (1:2); Gorišnica : Cirkulane 7:3 (4:2); Ptuj I. : Ptuj II. 4:i3 (3:7); Cirkulane : Ptuj 3:10 (2:7); Gorišnica : Ptuj I. 8:3 (3:1). Najzanimivejša je bila tekma, ko smo se borili za prvo in drugo mesto z rokometno ekipo iz Go- rišnice. Tekmovali smo v dežju. Na igrišču je bilo polno luž. Tek- me pa nismo odpovedali. Vodo je brizgalo na vse strani, po blatnih tleh je polzelo. Sredi največje luže je Črtu zmanjkalo tal in pošteno je bil blaten, ko se je dvignil. Čič pa se je dvakrat skopal. Kar pred_ stavljajte si ga, kakšen je bil! Ko se ,ie tekma končala, smo bili blatni do ušes, pa nič zato. Zma- ga je bila naša. Jurkovič Peter, osemletka »Jožeta Lacka« Ptuj Delavska univerza Ptuj 19. XTI. 1960. TC Hajdina: Pra. viini in nepravilni odnosi v družbi (diafilmi, t'"epin Gvido) ob 18."S0 v šoli. 20. XTI. 1%0. Cirkovci: Vpra- šanje kmetijstva po svetu in pri nas (diafilmi. Zoreč ing. EfTon) IC Ptuj, Šola za starše TI. stop.: Kaj jo trebu vedeti o igri (fAifrarič Milica), mafristrat, ob 19. uri K" Ptuj, Šola za življenje: Zdrav zakon (Pavličev dr. Na- da) .Vlladika ob 18.uri ICi Vičava: Odnosi v družbi (Cepin C.vido.D om, ob 19. uri) dinfilnii 21. Xil. 1960. Ki Rogozniea: Razvoj \OB na .Štajerskem (Rojie Vida. dvorana ZD oh 17. liri), diafilmi. inairnetofoii. skice iC Polenšak: Pravilni in ne- pravilni odnosi v družbi (Ce- pin (ivido, Gas. dom oh IS."50) diafilnij IG Ptuj: Šola za starše f. st. Skriti sovzfjojevalci naše mla- dine (Zupančič Dra.sfo, .Mladika ob 19. uri) 22. Xil. 1960 IC^ Majšperk, Šo- la za starše: Duševni razvoj mladejra človeka od rojstva do piihertete (Horvat Stane, »Dain Svobode^ ob 14. uri ]C: Brejr—Tiirnišče: Pravilni in nepravilni odnosi v družbi (Cepin Gvido. ZD Breg (vh 19. uri) diafilmi 21. XII. 1960. IG Dornava: Alkoliol. mi in mladina (s filmi, Feldin Meta, šola oh 19. uri) IC Moškanjci: Razvoj NOR na Štajerskem (fliafilmi, ma{?ne- tofon. skice, Hojic Vida, dvora- na KZ oh 19. uri 25. XII. 1960. Filmska predva- janja za IC: Desternik ob 8. uri (dvora- na Prosv. doma) Vitomarci ob 8. uri (šola) Leskovec ob 8. uri (šnla) Stoperce ob 8. uri (šola)- Opomba: Vse morebitne spre- membe bodo javi j ene izoliraže- valnim centrom. IG Cirkovci naj javi čas, ki je primeren za predavanje. Delavska univerza Ptuj. Trg mladinskih brigad štev. 4-1, te- lefon 225. VEČERNA POLITIČNA ŠOLA KIDRIČEVO Ponedeljek. 19. dec. 1960, ob 16.30 tema A5: Tendence v raz- voju sodobnega kapitalizma. 1. del — predava Borut CARLl. Četrtek. 22. dec. 1960, oh 16."0 tema A5: Tendence v rn/voju sodobnega kapitalizma. II. del — predava Borut GARLT. Opomba: predavanja A^P.Š Ki- dričevo bodo v sejni dvorani DS Kidričevo. VEČERNA POLITIČNA ŠOLA PTUJ Torek. 20. dec. 1960. oh 16. uri tema A5: Tendence v razvoju sodobnega kapitalizma. I. del — predava Borut (^iARLI. Petek, dne 23. dec. 1960. oh 16. uri tema A5: TiMlence v raz- voju sodobnega kapitalizma. II. del — predava Borut CARLL MLADI .NSKA POLITIČNA ŠOLA PTUJ Ponedeljek. 19. dec. 1960, oh 16. uri tema I C6: Mednarodno mladinsko gibanje. I. del — predava Franc TETICKOVIC. Četrtek. 22. dec. 1960, oh 16. uri tema I G6: Mednarodno mladinsko gibanje. II. del — predava Franc TETICKOVIC. Opomba: predavanja VPŠ Ptuj in MPŠ Ptuj bodo v m.^li dvorani občinskega komiteja ZKS Ptuj. Pripovedka o rakih Ujel je deček v pc^toku deset rakov, jih polcžtl v košaro, na \Thu zavezal ruto in jih odnesel dom:.v. Rak. v košari pomazijo in išče- ji3 p:t. na prosto. Dva raka sta našla cdprtcno in sklenila, da po- begneta. Ležeta, se pre;rrivata, pre- pletata klešite, tc-da izmuzniti se n-B moreta. Drug drugemu sta na poti. Prvi reče: »Jaz zlezem prvi.« »Ne,« odgov-ori drugi, »najprej j#z. petem t .(( »Jaz sem luknjo prvi zagledal, zatD imam jaz prednrst.« »Ne, jaz .. .« »Ti mi že ne b-š ukazoval . . .« se razjezi prvi in pcmoli rep iz košare. »A tako!« zakrči drugi, pograbi S škarjami prvega za brke in ga vleče naza.i v košaro. »Nehajta, bedslka!« zakriči na- nju star rak. »Vseeno, prv' ali drugi. S(Cer bomo zaradi vaju vsi pogini:!!i!« Toda bilo je že prjkasno. Med- tem ko sta se prepiraa m ruvala, je prišsl deček domov m raki so končali v loncu. Volčja obljuba Plazil se je volk k čredi m zašel v past.. Naj je b 1 še tako meščan m zv»:t, iz pasti nii mogel. Legel je in začel tuliti. Drugo jutro je volka v pasti nasei iov&c, dvignil puško m p'- m«n! vanj. Zajoka voilk in prosi: »Da, kr.v sem, .. Zaslužil sem k«€n! Tcda, n kar me ne ubijaj, dovolj s«m ze kazn^an, ker sim se ujel v past. Toda, drag-i moj, kd« ne greš; ? Spusti me. pa boš vt^el: četudi poginem od lakote. m'»s* se več ns dotaknem!...« Uwec .1« ver.-ie! volko'/i obljubi m g« s^pustii. Vo'k je ci veseija pcskociil v zrak z vsemi štinini in .jo ucvrl čez dm in strn. Beži tako ves dan in se zlačm, da se mu kar tema dela pred očmi. — Oipcteka se sem in tj:a in od la- kote škrta z zobmi. Tedaj ugleda svinjo, ki se valja po luži in za- dovoljno kruli. Razveseli se vo'k in reče: »Kruli al' ne kruli, če si v vo- di, pomeni, da si riba. Za ribe pa Se z lovcem nisva pogodila.« Zinka: Skrb in smrt Ze v davnih časih smrt je kot danes po svetu hodila, pa se pri .skrbi ustavila Je, da hi še njo umorila. Skrb ji pravi: grem rada s teboj aP strašna žeja me muči, prosim, hodi dobra tako kozarec mi vode natoči: Smrt vzela posodico je, da skrbi hi vode zajela. a na nesrečo pri studencu je v mrr/o nastavljeno ujela. .Smrt je poni/no tedaj skrb za milost prosila. Skrb pravi: takoj izpustila tc hom, če me ne boš nikdar umorila. še danes smrt po s\etn hodi tu in tam koga umori. Ic skrb od nekdaj je živela in šp sedaj živi. SLON PROTI AVTOBUSU Požar v bližini Ahmedahada v Indiji je preplašil nekega slona, ki je napadel avtobus in ga prevrnil. Avtobus je bil rdeč, kar je slona verjetno ie bolj razjezilo. K sreči so pot- niki opazili, da slon drvi proti avtobusu in so pobegnili, pre- den jih je slon lahko dohitel. ŠTUDENTSKA KRONIKA Na minuli se.ii skupščinskega odbora za prosveto in kulturo LRS so posvetili posebno prglavje problemu štipendiranja v našem šo"stvu. Kaikio rešiti probleme šti- pend,iranja? Okrog tega vpraša- nja se .je napletlo mncigo pamet- nih miisli. pripomb, načrtov m iz- kušenj — vse to s ciljem, de bi si stem štipendiranja čimprej in č m smctrneje uredili. Predsednik skupščinskega odb ra za prosveto i'n kulturo Franc. Percv.šek .je med drugtm deja': »M-:?d vprašanji, ki jim bomo v tem letu posvetili posebno prz:r- ncst, je štipendiran,]« v sredn.jth višjih in visokih šo'ah. O tem do- slej nismo posebej razpravljal, čeprav je to važna postavka v šo- lan.ju ni-ših bodočih str-kovnja- kov, postavka, ki naj ne daje sa- mo možnosti, temveč naj bo spod- budnik bo'jših učnih rezultatov.« In kaj mrsii.jo o tem vprašanju študentje ? »Štip-^ndiija naj sp':'dbu.ja štu- denta k intenzivnejšemu in si- strmiRtičnejšemu delu. Fakultetne uprave, k izplačujejo štipendije, bi m-ra'e imeti tesnejše stike ^ dajai'c! štipendij ter temeljito pregledati _ uspehe posameznih študentov. .Študent.je nasprotujejo lineairnemu dajianju štipendij. Pridnsjši naj dobi boljšo štupon- di.io! Dej:S'tva vsekakoir ne govonj-- v prid študentom. Povprečna šti- pendija študienta ljubljansike uni- verze je 6400 dinarjev. Za sta- novanje in hrsTio v štjd^ntovskem domu pacaj3 8400 dinarjev. Pr.- vatna stnnovanja pa so neprimer- no dražja. Če k temu prištejemo še učna potrebščine in obleko, dobmio kaj žalostno sliko. Take so ekon.-mske c-ne. Nastaja torej razlika med študentovimi prejem- ki' in izdatki, ki jih bo treba v .prihodnje na nek način izravna- ti. Tore.],, kako naj uredimo šti- penoilfje, da bomo omogočili red- no de"o in življenje študentov, hkrati pa zagot:'vi"i prepotreben strokovni kader? Družba daje v ta namen ogromna sredstva. Kljub pvarastu povprečja štipe^n- drij pa ugotavljemo, da višina šti- pendij še vedno ni v pravilnem sorazmer.ju z nairaščajočim« živ- l.fenskimi stroški v študentovskih domovih, kaj šele izven dcma. Razum'jivo .je torej, da bo štipen- dije pctrebno zvišati' in jrih vskla- dtti z naraščajočimi življenjskimi stroški. Večina dajalcev štipendij .je že izjavila, da ni preti zviša- nju štipendij, le da bo zahtevala od študentov temelj t in hiter študij. Na univerzitetnem odboru pa predlaga.jo. da naj dajalci šti- pendij dobijo štipendije pred- vsem za tista študijska pcdročja, za katera kažejio študenti iz leta v leto manj zanimanja. To' so zla- sti fakultete, ki vzgajajo peda- goški koder. Taka in podobna so vprašanja ter ugotovitve, o katerih bo treba še dalje razpravljati m najti ustrezno rešitev. Sorazmerno niz- ke štipendije bo dobro zvišati ter s tem omogočiti študentom redno delo. Hkrati pa bo dobro zaostriti podeljevanje štipendij: štipendija naj bo resnično spcdbudnik in nagrada za intenzivno študentovo delo, hkrati pa naj študent za- čuti moralno obvezncst do dajai- ca in do celotne družbe. Ponekod dopolnjujejo štipendi.- .js z brezcjbrestnimi posojili, subvencijami .n pod-bnim. Tako delajo že v mnogih skvenskh podjetjih. Dajejo brezcbrestna pcsojila, ki jih morajo štipendi- sti po dckončanem študiju in za- poeilitvi vrniti. Tu ni dcdočeniii pravil: boijši so učni uspehi, več.-jrl je prispevek. Boijši so štipendiH stovi delovni uspehi v proizvod- nji, man.i9a .je obveznost vračiia. Morda bedo po tej pametni poti, ki študentom vsestransko mnogo koristi, š!i v prihodnje tudi dru- gi dajatelj štipendij. In kako je s ptujskimi štipen- disti na ljubljanski univerzi? Menda ni nobenega, ki ne bi redno spremljal vseh teh novosti, navodil, menda pa tudi ni nobe- nega, ki ne bi verjel v to, da bodo tudi ptujska občina in iK>djetja v njej sledila zgledu drugih da- jalcev štipendij. To so zagotovili člani štipencJi.jske komisije z ob- Ijuoo, da bodo v^dno in po naj- boljših močeh skrbeli za svoje varovance ter jim omogočili čim uspešnejši študij. -tf Miskioev3'<"z'ior Obrtnik v Ptuju pnired: v ponedeljek, dne 19. de- cembra, ob 20. uri svoj samostoj- ni koncert v Narodnem domu. Ze dalj časa smo v Ptuju pogrešali te naše pevce na samostojnem nastopu, dasi smo jih slišali ob raznih priložnostih s posameznimi točkami. Saj skoraj ni svečane proslav.e in prireditve, kjer ne bi nastopile. L?insko leto na tekmo- vanju najboljših pevskih zborov Slovenije v PCranju se je uvrstil ta naš zbor med najboljšimi. Na občnem zboru pevskega društva Obrtnik, k; ga je imelo pretekli mesec, se je šele videlo, na kolikih prireditvah in prosla- vah so ptujski pevci sodelovali. Letos so si zadali nalogo, da pri- rede svoj koncert na čast 25-let- nega umetniškega delovanja zna- nega slovenskega skladatelja in dirigenta Rada Simonitija. Zbor ho izvajal v prvem delu programa same slavljenčeve skladbe pod vodstvom svojega priljubljenega dirigenta prof. Jožeta Greaprca. Zanimivo pre- davanje v počastitev 10. decembra — Dneva človekovih pravic, je pri- redila Delavska univerza za mesto Ptuj predavanje »Polet v vesolje«. Uvodne besede je spregovoril tov. Šepec Karel, okrajni prosvetni inšpektor, kot zastopnik Delavske univerze. S svojimi l^^sedaml je poudaril in razčlenjal najbistve- nejša mesta Deklaracije o člove- kovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948. leta. Mir, ki ni samo izogibanje vojni in za katere se borijo tudi naši narodi, mora temeljiti na enako- vredni pravici vseh ljudi na svetu. Smo v dobi tehnične revolucije, ko postaja svet majhen s svojimi hi- trimi prometnimi sredstvi in zve- zami in pomeni mednarodno sode- lovanje, bolj kot kdajkoli osnovo za mir. Smo v dobi, ko si človek osvaja prostor izven naše zeml.}e. Naj bi bil ta prostor osvojen z razčiščenimi pojmi o odnosih med ljudmi, na temelju enakopravnosti med vsemi! Na uvodne besede tovariša Se- pca Karla je naniza! svoje preda- vanje »Polet v vesolje« tovariš Črepinšek Ljubomir. Predavanje je bilo podano tako, da je pritegnilo zanimanje slehernega v polni meri, pa najsi je že imel pojme o osno- vi, ali ne. Skoda, da obisk nf zdaleč bil tak. kot bi si to za- služili. Alternativa: Znanost obeta člo- veku življenje v sreči in blago- stan.ju, obenem pa grozi z mož- nostjo, da izbriše človeka s sveta. Doseči prvo, pomeni: graditi človekovo prihodnjost na temelju njegovih pravic. F. M. i V Moškanjcih so proslavili Dan Letošnji dan republike 29. XI. so Moškanjčani in okoličani sve- čano proslavili. Zbrali so se v svoji društveni dvorani, ki dobro služi svojemu namenu. Program proslave je bil skro- men, vendar jedrnat. Po sveča- nem nagovoru tov. sodnika r^sj- zeta Donaja so se vrstile recita- cije (Šoberl Dragec, Ivanuševa). Nastopil je tud; na novo ustanov- ljen mladinski pevski zbor pod vodstvom tov. Angelce Šoberl. Prvemu delu proslave je sle- dila še komedija »JEZIČNI DOH- TAR PETELIN«. Komedijo so zaigrali domači fantje in dekleta. Za režijo je po- skrbel tov. Franc Antolič. Komediji je sledila prosta za- bava. L. 2. Tudi v postnem nabiralniku na Slovenskem trgu se dnevno nabere mnogo pošte PTUJ. 16. DECEMBER 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Zgcdovinarji pripovedujejo, da so bili med savnim: možmi tudi sliadcikusci. Tako lahko beremo o cbijju v shrambah Aleksandra Ve- l'kega in njegovih bogato oblože- nih mizah, saj se je na svojih zmagoslavnih pohodih seznanil z raznimi posebnostmi Orienta. Cezar je F>cznal jajca, pečena na ,»vcilovsko ck:« :n so pcsebej za njegovo kuhinjo pošiljali iz Etio- pije nojeva jajca. Eden izmed njegovih ljubimcev je bil Rimljan Apicus, ki nam je zapustil pisano kuharsko knjigo. In F>o tej kuharski knjigi se- stavlja iznajdljivi rimski huhar še danes pcjedine, tako imenova- ne »Cezarjeve bankete«, na kate- rih postrežejo s petnajstim« jed- rni: kuhanimi oapigami, pečeni- mi pclhi (priljubljena Cezarjeva jed), zelo pikantno merjaščevo pe- čenko, flamingi pečenim, na olju, in sploh vsem, kar si lahko za- želi srce sladokusca antene dobe. Rimski bc'gataš Luku', ni zapu- stil zgodcvini svcjega imena za- radi slave na bojnoročl.jiivo sredstvo za čiščenje ovratnike v pri mo- ških oblekah, plaščih in podobno, ki je sicer zelo zamudno opravi- lo. V ta namen si priprav te pe- pel ovo vodo, iin sicer tako: v po- sodo denomo pet žlic prese.janega pepela (seveda sam'0 lesenega), na katerega poli.iemo 1 liter mrzle vode. To pustimo čez noč stati. Naslednji dan precedtmo in s pre- ce.ienim očistim^o ovratnike, ka- tere nato še splaknemo s čisto vodo. Čudile se bcste, kako hitro bodo izgrinili vs. madeži. Če vam ostane še kaj tekočine, .jo lahko shranite v steklenia, da imate tako vodo za čiščenje piipravlje- no za drugič. Strol namesto ln|ekcijskih briz V civiliziranem svetu je postalo masovno cepljenje prebivalstva proti raiznim nalezljivim boleznim že običajen zaščitni ukrep, ki ne povzroča več posebnih preglavic; ekipe zdravstvenih delavcev ga opravijo sistematsko in po načrtu ter brez prevelikih težav. Druga- če pa je v gospKKiarsko nerazvitih deželah, kjer je tudi osebna hi- giena na nizki ravni. Dosti.-crat tam ni mogoče uspešno opraviti masovnega cepljenja prebivalstva, čeprav so običajno prav v takšnih deželah zaščitni ukrepi ob izbru- hih raznih epidemij nujni. Maso- vno cepljenje prebivalstva posta- ne tedaj resen tehnični problem, saj za uspešno zaščitno akcijo primanjkuje izvežbanega osebja, pa injekcijskih igel in brizgalk ter še nazadnje — prevoznih sredstev, ki bi z njimi prevažali mnogoštevilne zdravstvene ekipe iz kraja v kraj. Vehko pomoč za takšne prime- re pomeni poseben stroj za ma- sovno cepljenje prebivalstva, ki so ga pred nedavnim uspešno upo.rabili amerišiki zdravstveni strokovnjaki v Siamu, ko je tam izbruhnila epidemija kuge. Ome- njena naprava omogoča zaščitno cepljenje brez injekcijske igre; točno odmerjena količina zaščit- nega cepiva vbrizgne iz naprave skozi ozko šobo ped tako močnim pritiskom in v tako tenkem cur- ku, da cepivo kar samo prodre skozi kožo. Masovno cepljenje s to napravo poteka zelo hitro, saj ob vsem tem odpade tudi preku- havanje injekcijskih igel, ki je bilo doslej zelo zamudno. HLAČE ZA ŽENINE v Omanjs.ki pri Doboju še ved- no hranijo dolge mioške hlače, sešite pred 150 leti. Nekoč so bile te hiače edine svoje vrste v vaisi — vaščani so ncsiJi doma predene in tkan?, jahalnim hla- čam podobne dokolenke — zato so si jih ženini izposojali za po- roko. Pravijo, da so se skoraj vsi vaški ženiini pred drugo svetovno v-ijino poročili v teh hlačah, ki i,o si jih izpoEO.ja.M pri vaškem kro- jaču. g Neuspešen natečaj = v Oregonu v ZDA so orga- ^ nizirali tekmovanje v vljudno- p sti med sprevodnik: avtobusov. W, Zmagovalca so izbrali na po- = sebni svečanosti. Nagrado bi p m.u moral izročiti župan Ko p je srečni sprevodnik pristopil = k županu, je ta ogorčeno M vzkliknil; % »Kaj, kako si drznete stopiti M predme? Ko sem zjutraj hotel p vstopiti v avtobus, ki ni bil % poln, ste mi pred nosom ztiprli ^ vrata in me udarili po glavi«! ^ In tako je nagrada splavala = po vodit. VOLJA JE nmmšk piioteza Pred časom je prišla v ured- ništvo moskovske Pravde skupina ameriških novinarjev. Poiskali so novinarja in književnika Polevoia in ga ogovorili- »Mister Polevoj. mi ameriški novinarji smo stavili 1000 dolar- jev, da je glavni junak vašega ro- mana ,Povest o pravem človeku' neka izmišljena osebnost!« »Kakšne dokaze želite,« jih je hladno vpraša! pisec romana, »o hrabrem mladeniču, ki je postal pilot lovskega letala, general in heroj Sovjetske zveze, čeravno je bil brez obeh nog?« Polevoi je zavrtel telefonsko številko in čez pol ure je prišel na uredništvo Pravde slavni leta- lec. Hodil je, kot bi ne imel pro- teze. Presenečeni Američani so ga ničkolikokrat slikali. »Kako pa ste mogli tako, s pro- tezami upravljati lovsko letalo?« so ga vprašali. Hralorj letalec se je nasmehnil in dejal: »Volja je najboljša proteza!« Tistim pa, ki so stavo izgubili, je svetoval, naj nikdar ne stavijo, kadar gre za stvaritve človeške volje. NEVSAKOArim POT TISOČAKA Uslužbenec okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Subo- tioi. Dimi tn je Peric, je bil ne- običajno presenečen, ko je listal po dokumentih za invalidsko po- koja no Terezi.ie Peric in našeJ kuverto, v kateri .je bi nezloženi tisočak. Čeprav ni na kuverti nič pisalo, je Dimitri.je »prebral«, da je bankovec namenjen uslužbencu, da bi čirh hi tre.je napisal in izdal re.šitev o pokojnni. Uslužbenec ui mnogo pomiš- l.ial. Zložil je poio paprja iin na- pisal poroči'o o tej neobiča.jn: najdbi, priložil tisočaka tn predail vse skupaj svo.iomu šefu. Šef je FKjhvall uslužbenca in •cd'cčil, da se, skuono z -cdkčbo o pokojnini, preda Tereziji Peric tudi banko- vec za tisoč dinar.jev. KRONA V KOVČKU španska grofica Fabiola de Moi- ra y Aragon je z letalom odletela iz Madrida v Bruselj, kjer se bo 15. decembra pvoročila z belgij- skim kraljem Baudouinom. V svoji prtljagi je nosila kraljevsko kro- no iz čistega zlata in platine, okrašeno z briljanti, smaragdi in drugim dragim kamenjem. Krono ji je podarila žena generala Fran- ca kot »darilo španskega ljud- stva«. Koliko je krona vredna, n^o objavilL SVETOVMI PORABA fOLME Po cenitvah Mednarodnega se- kretariata za volno, ki ima svoj sedež v Londonu in ki je zbral podatke o porabi volne v 14 raznih državah, porabijo največ volne na enega prebivalca v Veliki Brita- niji, in sicer 6,3 Ib letno (llb — 453,59). Druga največja potroš- nica volne na enega prebivalca je Švica, kjer znaša ietna poraba volne po prebivalcu 5.6 Ib. Švici sledi Francija s porabo 5,1 Ib na enega prebivalca, njej pa slede Zvezna republika Nemčija s 4,6 Ib, Belgija s 4,3 Ib, Italija s 3 Ib in druge države z manjšo povprečno letno potrošnjo na prebivalca. Za- nimivo je, da znaša letna poraba volne na prebivalca n pr, v Kana- di navzlic njeni veliki irdustrijski razvitosti in hkrati tudi severni zemljepisni legi le 2,5 Ib medtem ko znaša na Japonskem 1,9 v Indiji pa le 0,1 Ib. LJUBLJANSKO LETALIŠČE DOBI RADAR Ljubljansko letališče je v je- senskih in zimskih mesecih spet dočakali o svo.jo neprijetno uso- do — meglo. Skoraj ne mine dan brez nje, tako da je pristajanje letal skcraj cnemiogočeno. Leta- lišče že ima radar, vendar na njegovo pomoč ne more računat pred novim letom, ker ekipa mon- ter.jev še ni končala s postavlja- njem radarskih naprav na tito- gra.jskem letališču. Njen prihod v Ljubl.jano pričaku.iejo kmalu po novem letu in bo radar usmerjal pristajanje in vzlet letal najkas- neje sipomladi. »Romantika« - ukradena Popevko »Rctmantika«, ki so jo na festivalu v Sam Remu nagradili s prvo nagrado, so končno pro- glasili kot plagiat. Po večmesečnih razpravah je rimsi'/C.o sodilšče iz- reklo sodbo o zaplembi te skladbe in o zapkenb« vseh dohodkov od prcda.je gramofonskih plošč. Kmalu po izročitvi nagrade v San Remu so pričrfe krožiti govo- rice, da je skladatelj popevke »Ro- mantika« Renato Ruscel pravza- prav samo predelal stare man.j znane popevke. Sodišče se .ie pri svoji odločitvi opiralo na izjave strokovnjakov tn odločilo, da je popevka »Romantika« po refrenu in melodiji pravzaprav identična s skfaiflbo N'1'ccle Feste »Angiulella«. Kozmetilca Ali ste že opazili, da so žen- ske pozimi manj lepe? Ker so namireč izpostavljene tisočerim neprijetnostim mraza. Prinašamo nekaj nasvetov, da se boste ob- orožile proti, tem nevšečnostim: 1. Prehod z mrzlega zraka v topl-cto kurjenih scto ima za po- sliodico, da p'ane kri v cbraz. S čaiscm postane obraz trajr.o rdeč, česar prav gotovo ne marate. Če hočete to preprečiti, si vsak ve- čer polagajte cbkladke iz mlač- nega čaja, skuhanega iz slezovih (ajbrševih) koreninic. 2. Pczimi so reke pogosto rde- če in nabrekle. Da to preprečite in da boste pcživili krvni cbtok, dv'ign'te kdiaj pa kdaj roke kvi- šku, hiitro razklepajte in sklepaj- te prste in krožite z zapestji. 3. Če so postali vaši nohti krh- ki, kar se pozimi pogosto zgodi, opustite loščenje vsaj teden dni in vsak dan natirajte nohte z jo- dovim alkoholom. 4. Ozebline so najčešče posledit- ca pomanjkanja vtamina C v te- lesu. Lahko si pa bolečine omi- lite, če jih natiraite s tem-le ma- zilicm: 2 g resorcina, 2 g evka- liiptovega o!.ja, 2 g terpentincve- ga cJja in 16 g kolodija. 5. Trepalnice se v mrazu rade 'cmijo. IMažite si jih z nicinuso- vim cljem. TUDI JAPONSKI IN KITAJSKI UMETNI SATELIT Na tehničnem inštitutu tokijske univerze dokončujejo pripravljalna dela v zvezi s konstruiranjem 7 metrov dolge in po' metra »de- bele« rakete, ki jo bodo nato združili v trofazno raketo. Le-ta naj bi ponesla na krožno pot okoli Zemlje prvi japonski umetni sa- telit. Tudi na Kitajskem delajo v tej smeri. Po vesteh od tam priprav- ljajo kitajski strokovnjaki — kaj- pak ob pomoči strokovnjakov iz SZ — načrte za raketo, ki naj bi najpozneje v dveh letih omogo- čila tudi Kitajcem izstreliti v vse- mirje njihov prvi umetni satelit. UNIVERZALNO LETALO Britansko letalo Short SC-7 »Skyvan« lahko služi za opravlja- nje kaj različnih delovnih nalog. V izvedbi potniškega letala lahko pelje 15 ljudi, kot transportno letalo 1360 kg tovora, lahko pa ga preuredijo tudi v »leteči urad« ali pa »letečo razstavo«. Mimo tega lahko s tem letalom preva- žajo manjše traktorje, poljedelske stroje, ali pa ga opremijo z na- pravo za razprševanje kemičnih sredstev proti rastlinskim škod- ljivcem. »Skyvan« je opremljen z dvema batnima motorjema in leti s hi- trostjo med 112 in 320 kilome- trov na uro. Dolet letala, obteže- nega z 1 tono tovora, je blizu 1500 km; letalo pa lahko vzleti z 800 m dolge vzletne steze. -k. ZSSR POVABLJENA NA NEWYORŠKI VELESEJEM Sovjetski zunanji minister Gro- miko je 11. decembra 1960 sprejel skupino ameriških poslovnih lju- di. Razgovorom je prisostvoval tudi ameriški ambasador v Moskvi Thompson. Šef ameriške skupine je potem na tiskovni konferenci izjavil, da je izroči! Gromiku službeno urad- no vabilo, naj Sovjetska zveza sodeluje na velesejmu, ki ga or- ganizirajo ob 300. obletnici New Yorka. PODZEMELJSKA ŽELEZ- NICA V ROTTERDAMU V Rotterdamu, velikem nizo- zemskem pristaniškem mestu, so začeli graditi prvo p>odzemeljsko že!eznicx) v deželi. Osrednja proga bo pKjvezovala mestno središče s 5 km oddaljenim južnim pred- mestjem. Prvi podzemeljski vlak naj bi peljal leta 1966. Pravijo, da bo promet popolnoma avtomatizi- ran; avtomati bodo potnikom od- pirali vrata, brž ko bodo vrgli voznino v kovancih v režo in z vso težo stopili na prvo stopnico. HORMONSKO ZDRAVILO Profesor Carl Gemzeli iz Stock- holma je baje našel učinkovito hormonsko zdravilo za žene, ki ne morejo imeti otrok, pa si jih že- lijo. Uspeh je bil čudovit: dve pa- cientki, ki ju je zdravil s svojim novim preparatom, sta p>o dolgih letih zakona brez otrok rodili obe dvojčke. Zdravilo, ki ga daje zdravnik v obliki injekcij, zdaj preizkušajo na prostovoljkah že kak-šno leto. Če se bo obneslo, bo prav gotovo nastalo romanje v Stockholm. UMETNO ZLATO PREDRAGO Znanstveniki na švedski uni- verzi v Upsali so uresničili davni sen alkimistov — izdelali so umetno zlato. Eksperimentirali so z radioaktivnostjo in pri tem bombardirali svinčeno atome. Pri tem je uspelo, da so dele atom- skega jedra odstranili, s čimer so dobili atom zlata. Vendar pravijo, da je ta metoda, s katero so iz- delali »zelo majhne količine zla- ta«, mnogo predraga in da se iz- delovanje zlata po tem postopku ne izplača. VEČ KOT GENERAL Tomy Heyes, ki so ga mobili- zirali v neki pešadijskj polk v Londonu, prejema trikrat večjo plačo od svojega nadrejenega ge- nerala. Še vedno namreč prejema redne prejemke direktorja dru- štva za registracijo lahko glasbe, ki znaša 15 milijonov dinarjev letno. Njegove starešine so o tem uradno obvestile višjo komando in zahtevale navodilo, kako naj ravnajo s tem vojakom, in če je to sploh dovoljeno. Kmalu so do- bili iz štaba divizije odgovor: »V Angliji ni zakonskega predpisa, ki bi mobiliziranemu angleškemu dr- žavljanu prepovedal sprejemati civilno plačo in naj bi bila ta še tako visoka.« STOLETNI HRASTI - ZAKLONIŠČA Trst eni šk i izletniški kraj Topo- Ijak, na poti za Ljubljano, .je znan po svojih sto'etnih debih, med katerimi je tudi več desebn topo- lov in hrastov, katerih stapcst ocen.juje.jo na do 500 let. Ta dre- vesa »starčki« predstavljajo praivcato atrakcijo za turiste in izletnike, imajo pa tudi korist- no stran. V prcstramh duplinah nj hovih debel si poiščejo mnogi izletniki, posebno dijaki, sigu^mo zaklonišče, ko jih med spreho- dom preseneti dež a'i neurje. V Tcpo.!jaku ,je odprlo lovsko društvo »Trsienik« res+avrao jo za ob'sko'va'ce in majher/ zoio'ošk; vrt s srnami, zajci, |>tiči in dru- gimi živailmi. Jedilni list vsemirskega potnika v nekem ameriškem astro- navtskem centru so proučevali prehrano bodočega astronavtskega potnika na njegovi poti, ki bo trajala dva do tri dni. Tri dni pred vzletom bo vsemirski potnik prešel na režim prehrane, ki bo sestavljena iz proteinov in drugih živil, ki imajo malo neizkorišče- nih ostankov. Vsemirski potnik bo namreč potreboval hrano, ki jo bo lahko organizem skoraj v celoti absorbiral. Osnovo take prehrane predstavljajo- meso, riž, jajca, sladkor, manjše količine sadnih sokov, čaj in kava. Neposredno pred vzletom bodo astronavti mo- rali vzeti hrano, ki bo bogata z ogljikovimi hidrati z zmerno ko- ličino proteinov in malo maščobe zaradi povečanja sposobnosti pre- našanja velike višine. Na takem jedilnem listu so oranžade, zmrz- njene jagode in slaščice. V nepravem trenutku Sodni izterjevalec :z Stutgarta v Nemčiji naj bi zapečatil tele- vizor, katerega lastnik ni redno plačeval obrokov. Prišel pa je v nepravem trenutku, ko je televi- zija prenašala neko nogometno tekmo. Po krajšem prepiru je 15 navdušenih gledalcev tako pre- teplo rubežnika, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. STANOVANJE IZ KAMENE DOBE Sovjetski arheologi so na skraj- nem severu evropskega dela SZ odkrili sledove človeškega biva- lišča iz kamene dobe. Paleolitski človek, ki je pustil te sledove, je živel s svojo družino v neki svetli, obširni in suhi votlini ob reki Pečori. Ta najdba zavrača mišlje- nje, da v paleolitiku ljudje niso mogli biti naseljeni tako daleč na severu zaradi prtcstre klime. Zdi se pa, da je skrajni sever Evrope v dobi, iz katere izvira najdba, imel razdobje mile zime med dve- ma ledenima dobama. In prav v času, ko se je v Evropi talil led, je verjetno človek odšel dalje proti severu in se nastanil ob reki Pečori. ČRNI BISERI S POMOČJO GM1A ŽARKOV Na Inštitutu za industrijsko teh- nologijo v Napoji na Japonskem se je strokovnjakom posrečilo, da so po dolgoletnem preizkušanju izdelali prve črne bisere. Naravni biser so približno 16 ur obsevali z gama žarki iz kobalta 60. Strokov- njaki, ki jim je uspelo izdelati prve črne bisere na ta način, pra- vijo, da je obsevanje naravnega bisera spremenilo molekularno strukturo naravnega bi.sera, s tem pa tudi koeficient vpijanja svet- lobe. Rojstva, noroke In smrti NA MTIČNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA: Dečke so rodile: Kristina Veselic, Pestike 4 — Mar- jana; Marija Kancler Šikole 69 — Francija; Marjeta Zebec, Turški vrh 58 — Marjana: Vida Dreo, Mostečno 5 — Ivana; Terezija Jaušovec, Zamušani 30 — Franca; Roza Čeh, Kungota 9 — Marjana; Otliija Slana, Litmerk 18 — Ivana; Marija Ropič, Belski vrh 38 — Ivana; Pavlina Škrlec, Hrastnik 248 — Smiljana; Marija Zmauc, Zagorc 72 — Andreja; Ivanka Vnuk. Vinica — Vlada; Marta Sku- hala, Tomaž 10 — Danijela; Mari- ja Bezjak, Grajenščak 85 — Silva. Deklice so i;pdile. Albina Filipič, Brezovec 74 — Barbaro; Ana Fir- bas, Hvaletinci 15 — Mileno; Ana Petrovič. Podvincj 8 — Marijo; Elizabeta Lovrec, Strmec 4 — Marico; Cecilija Klemenčič, Apače 13 — Zdenko; Matilda Lisjak, Ožbalt — Dušanko; Marija Flajs, Apače 78 — Jožico; Jožefa Trste- njak, Ivanjkovci 28 — Štefko; Angela Kaučič. Juršinci 11; .Neža Neržič, Moškanjci 58 — Elizabeto. POROKE: Viktor Hliš. Tržeč 21 in Ana Jerič, Ptuj. Miklošičeva 4; Ljubomir Lukič. Ma.^šperk 10 in Leopoldina Vaupotič Breg 14. Majšperk: Jakob Štucl Jadranska 11 Ptuj in Katarina Podbreznik, Ptuj, jadranska 11; Avgust Holc, Kočevje in Štefanija Sutiič. Zetale 1; Anton Gregorin, Maribor, in Otilija Matjašič. Ptuj Dravska 3; Matevž Cestnik. Ptuj. Mejna cesta 20 in Angela Pere, Ptuj Lacko- va 3. SMRTI: Ivan Notersberg, Hra- stovec 132, roj. 1960, umrl 4. 12. 1960; Neža Kolarič, Skorba 49, roj. 1886, umrla 4. 12. 1960; Lob- nik Jože. Ptuj, Lackova 1. roj. 1910. umrl 4. 12. 1960; Vid Puk- šič, Kog 53, roj. 1944, umrl 3. 12. 1960; Martin Marguč Vintarovci 55, roj. 1905, umrl 2. 12. 1950; Janez Horvat, Tro Svobode 1, roj. 1912, umrl 1. 12. 1960; Neža Ra- kuša, Moravci 44, roj. 1901, umrla 29. 11. 1960. ROJSTVA- dečke so rodile: Ana Emeršič, Paradiž 46; Marija Fric, Stari grad 16 — Srečka; Benjami- na Jurič, Runeč 37 — Primoža; Silva Mohorko, Sp. Polskava 7 — Jožefa; Marija Furek, Prepelje 28 — Danila; Angela Emeršič, Veliki Okič 52 — Jožefa; Milka Roškar. Moškanjci 32; Terezija Veit, Bu- dina 11; Marija Unuk, Zg. Jablane 38 — Franca; Anica Vuk, Po- brežje 90 — Zvonka; Marija Pod- vršek, Kidričevo 38 — Stanka; Jožefa Draškovič Krčevina 6 — Miroslava. Deklice so rodile: Ana Ribič, Krčevina 10 — Silvo; Ma- rija Skrobar. Ljutomer — Ksenijo; Angela Predikaka, Naraplje 16 — Jožef o; Silva Vaupotič, Gajevci 17 — Silvo; Jelka Seljak, Ormož — Jelko; Kristina Lozinšek. Brstje 37 — Milko; Neža Hrncc. Sedla- šek 20 — Viktorijo; Milica Kolar, Stojnci 39 — Ireno; Neža Prigl, Trnovski vrh 7 —. POROKE- Ivan Preac, Ptuj, Ze- lenikova 1 in Stanislava Horvat, Ptuj, Vičavska pot 20; Feliks Va- lenko. Ptuj, Zagrebška 57 in .Mar- tina Vidovič, Ptuj, Zagrebška 67. SMRTI: Ivan Jurgec Gruškovec 4. roj. 1897, umrl 20. 11. 1980; KaroUna Čeh. Biš 18, .-oj. 1917. umrla 19. 11. 1960 Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 16. DECEMBER 1960i Mestni kino Ptuj MESTSI KINO PTUJ predvaja od 16. do IH. decembra 1960 ame- riški barvru film »CAJ IN SIM- PATIJA«; od 20. do 22. decem- bra 1960 jugoslovanski iflm »VOJNA«. K\m »»Svoboda« Kidričevo KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 17. in 18. decembra 1960 amerivški barvni film »POT V RAJ«; 21. in 22. decembra 1960 ruski barvn*; film »KOMU- NIST«. Kino Najšperk KINO MAJŠPERK predvaja 17. in 18. decembra 1960 jugoslo- vanski film »II-8«. KINO MURETINCI predvaja 17. in 18. decembra 1960 ameriški film »ŠPIJONSKI LOV«. NOV! KRVODAJALCI Dne 6. decembra so darovali kri prebivalci Borove in okolice. Vsem darovalcem m crganizato,.- ki tov. Bezjak Nezki se iskreno zahvaljujemo. Darovalci .so: Novak Marija. Horvat Lt.za. Peklar Terezija, Fo.štnerič Marjeta, Muršič Janez, Muršec Než3, Kuhar Marjeta, Obran Marija, Bratec Angela, Ar- nejčič Krista, Grabar Marija, Horvat Nežka, Cvetko Marija, Glsdež Ana, Šegula Ivana. Dne 8. decembra pa .so daro- vali kri prebivalci GorrJšnice in okolice. Organizatorka je tov. Ci- glarič Marija. , Darovalci so: Meško Marija, Goričan Ivana, Krajger Ana, KUnc Marija. Petek Terezija, Bratušek Marija, Bratušek Elizabeta, Ko- larič Marija, Ranfl Juhja, Rajh Amalija, Visenjak Terezija, Fegu:, Ela, Simko Ivamka, Matjašič Nez i Vajda Otilija, Medved Marija, Hr ga Ivana, Kureš Marija, Šegula Marija. Ranfl Roza, Vajda Marje- ta, .Fištravec Franc. Rožmarin Ja- nez, Šmigoc Miha, Korošec Ivan, Roškar Martin, Majenio .Alojz. Belšak Alojz, Bezjak Stanko, Bez- jak Alojz, Petek Ivan, Gavez Ana. Vsem darovalcem in požrtvo- valnim organizatorjem se iskreno zahvaljujemo. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Za vstopnice boljših filmov je v Ptuju gneča mlajših, ki jo je težko reševati z besedo. Z uvedbo abonentskih vstopnic se pritisk na blagaj no ni zmanjšal LJUBLJANA N-EDELJA, 18. DF.CEMBR.\ 6.00—6.30 Nedeljsfci jutr.inU pozdrav — vmes ob 6.05—3.10 Poročila, vre- mcn',Ua napoved in dnevni koledar. 6.30 Vedri napevi. 7.00 Napoved časa. poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved m ob.ava dnevnega sporeda. 7.15 Rekla- me. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.33 Igra Kmečka godba. 8.00 Mlad-aska radijska igra — .Aleksander Po;5ovič: Strašile stvari. 8.30 Slavtii moj- stri piSejo za otroke. Klavirske skladbe P. I. Cajkovskega tn S. Frokofjeva. 8.45 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.45 štiri antične artie. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Lo.jze Jakopič: Trme pn(J Kumom. 10.30 Iz vokalne beležmice Da- nila Bučarja. 10.45 Spoznavajmo svel ■'n domovino! fPosnetki javne oddaje z dne 15. decembra 1950). 11.45 Zabavni orkester Helmut Zacharias 12.00 Naši poslošalcj čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poiočila, vremen- ska napoved in objava dnevne?:a spore- da. 13.15 Obvestila in za!>avna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert p« vas dcina z orkestrom Faphaele (^ovi posnetki) 14.15 Naši p-js'.uin.lci česti- tajo in po-zdravljajo — II. KS.no Kapoved časa. poročila in vremenska napove.d, 15.15 Reklame. 15.30 Zvofn.i panorama. 15.00 Humoreska tega tedna — Georgii Papašvili: Za srečo v zakonu. 16.20 Ve- liki valčki. 16 40 Kar radi poslušaj 17.10 Peli so jih mati moja. . . SkjJšt ske narodne pes^i. 17.30 RadijskaT^;'.! —^Jonathan Sv/ift: \ si;;3osvetovalnioa bo po- slovaa 16, 12, 1960 v Ptuju, 20. v Grajeni — Seia, 21. v Gorišnici in 22 v Vitomarcih — Trnovska vas cd 13.30 dalje. Hišne ob ske naroča.jte v do-. p;ldan.skrh urah. Pozneje naročeni hišni cbiski se bedo izvršili samo v nu.jnih primerih. Vse informacije na naročila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, telefon številka 80. Proti tuberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje dVi n.idaljnjeo,^ razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bolriih na TBC in zdravljenje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob .sob-tah od 7. do 13. uro. Ob sredah so rentgenski pregledi pljuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante poslu- jejo: Internistična dnevno razen sre- de in sobote od 12. do 14. ure. Očesna specialistična ambulanta ob t^orkih od 17.30 dalje, oh sredah in sobotah od 13. ure dalje. Specialistična ambulanta za uše- sa, nos in grlo ob sredah in so- botah od 13. ure dalje. Neurološka specialistična ambu- lanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje; Vanerološka ambulanta cb tor- kih in sobotah cd 13.30 do 16. ure. Dermatoioška ambulanta ob so- br-tah od 13.30 do 16. ure. Rentgenski pregledi želodca so ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do 1 2. ure. Zdravstvena postaja v Juršincih posluje vsak ponedel.jek od 14. do 19. ure, ostale dneve pa od 8. do 13. ure. Hišne obiske na področju Zdrav- stvene postaje .luršinc: naročajte osebno pri ZP Juršinci po možno- sti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tudi telefonično na po- što. Zdravnik ZP Juršinci bo vršil obiske na domu na področju KU Juršinci, KU Polenšak in KU Vi- tomarci ter bližnje okolice v po- poldanskih urah. Zdravstvena postaja Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Zdravstven- dem Ptuj Lunme spr@mci?ibe In vremenska napoved za čas od 18. do 25, decembra t. I. Mlaj bo dne 18. decembra 1960 ob 16,46, Med 18. m 22. decem- brom se pričakuje mrzlo vreme in dež, kar bo povzročilo pole- dico. Glede na letošnje muhasto vreme pa je možno v tem času tudi južno vreme z dežjem, nato pa lepo in toplo. Čižmeka Stjepana Zalužje 16, je podrl avto in mu poškodoval glavo in levo roko; Horvat Marica, Zabjak 15, se je popekla z vročo vodo; Lorbeka Ivana, Korenjak 32. je nekdo napadel in ga poškodoval; Hržiča Franca. Vel. Nedelja 40, je nekdo napadel in ga poškodo- val po glavi in levi roki, Kocuvan Ana, Lahonci 133. je padla in si poškodovala desno nogo; Klanečka Jožefa, Skorba 52, je nekdo napadel in mu poškodovii: glavo; Gojčič Franc, Slovenja vas 45, se je poparil po levi nogi; Zumer Jakob, Cirkovci 27. je padel pod voz in si poškodoval prsni koš ter ključnico; Babušek Rudi, Lovrenc 86, je padel z vlaka in si poškodoval glavo in desno roko; Hrašovec Janja, Ptuj, Maribor- ska 35, je padla s kolesa in si poškodovala levo nogo: Poštrak Feliks, Loperšice 33. je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo; Bedrač Franc, Stanošina 28, se je s sekiro vsekal v levo roko; Brodnjaku Marjanu, Gorišnica 15, je vrgel sošolec kamen v glavo; Polajžar Štefka, Pobrežje 58, se je s sekiro vsekala v desno nogo; Glušič Peter, Središče 188, je padel s kolesa in si poškodoval levo roko; Satler Alojzija, Ptuj. Ljutomer- ska 2. se je s sekiro vsekala v levo roko; Kopše Jožefa, Čermožiše 15, je nekdo udaril s kolom po glavi; Pišek Franc, Lovrenc 117, si ie pri drsanju poškodoval nogo; ^Kaučič Peter, Kajžar 1, je padel z* voza in si poškodoval roko. Rojstva, poroke in srr^rti NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA: dečke so rodile: Ro- zalija Kmetec, Jurovci 20; Marija Horvat, Desternik 38 — Slavka; Terezija Milošič, Cirkulane 32 — Srečka; Angela Vtič, Sitež 27; Te- rezija Šuper, Jelovica 21 — Du- šana. Deklice so rodile: Ivana Smre- kar, Vodranci 1; Alojzija Cizerl, Zagorci 73 — Sonjo; Martina Za- muda, Zamušani 26 — Darinko; Zdenka Satler, Stanošina 21; Jo- žefa Kristl, Ljutomer — Ljubico; Marija Sok, Moškanjci 7 — Ma- rijo; Ljudmila Leber, Ptnj, Lidijo; Marija Sisinger. Formin 55 — Marijo; Barica Leskovar. Selci 13 — Dragico; Frančiška Švarc, Ptuj — Janjo. POROKE; Matija Opara, Vičava 21, Ptuj in Genovefa Simonič, Va- raždin; Jakob Gabrovec, Ptuj. Or- moška 1 in Elizabeta Hržič, Ptuj, Ormoška 1; Janez Čuček, Ptuj, Muršičeva 7 in Darinka Hlupič, Mestni vrh 78. SMRTI: Marija Majcen, Mlinska 9, Ptuj, roj. 1885, umrla 7. de- cembra 1960; Verica Mihelič, Gra- jenščak 69. roj. 1960, umrla 8. decembra 1960. Uprava »Ptujskega tednika « razpisuje sledeča delovna mesta: i 1. NOVINARJA PRIPRAVNIKA \ 2. BLAGA.TNIKA in 3. HONORARNEGA RAČUNOVDD JA 1 Sprejemni pogoji: ad 1. končana srednja šola ter veselje do, novinarskega poklica, ad 2. končana va.ienska šola trgovske! stroke, administrativna šo la in vsaj 3 leta službe v trgovski^ administrativni ali finančni stroki; ad 3. priporočilo društva] kn.iigovodij v Ptuju. 1 Plača po pravilruiku zavoda- Nastop službe s 1. ali 15. ja-j nuarjem 1961. ] Ponudbe sprejema upr ava do 25. decembra 1960. j Upravni odbori Komisija za sprejem in odpuščanje delavcev in uslužbencev pri Elektro-Radio, Ptuj, Zadružni trg 8, razpisuje del. mesto SKLADIŠČNEGA EVIDENTIČARJA Prednost ima.io moški iz trgovske stroke. Pismene prošnje je predložiti do 20. 12. 1960 na upravo pod- etja. Nastop službe tako^. AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ prireja teoretičen in praktičen KONDICUSKI SElVliNAH Teoretičen seminar lahko poi^ecajo vsi clani AMD Ptuj in je brezplačen. Praktičen del seminarja la hko posečajo vsi člani AMD Ptuj, ki ne posedujejo osebnega avtomobila. Podrobnejše informacije v pisarni AMD Ptuj dnevno od 8. do 11. in od 18. do 19. ure. AMD Ptuj i RAZPIS Upravni cdbor Mestnega a rhrva v Ptuju razpisuje prosto mesto PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA (USLUŽBENKE) POGOJ: nepopolna srednja šola z znain.i€m strojepisja ali administrativna šola. Zažel.iena nekaj'etna pisarniška praksa. Prošnje z tzčrpnim življenjepisom m z navedbo do.>edan.jih zaiposJitev. kclkovane s 50 din državne takse n priloženim zadinj,im šclskim spričevalom naj vložijo kandidati, pri Uipravi Mestnega arhiva Ptuj, Muzejski trg 1. Rok prijave je 25. december 1960. Nastop službe po do- govrru.