Ni presenečenje, da dežela s 6852 otoki, ki sega od 24. do 45. vzporednika, nudi dom osupljivo pestri združbi ptičjih vrst. To izjemno raznolikost orisuje dejstvo, da lahko v istem dnevu že med krajšim sprehodom opazujemo plavščico (Tarsiger cyanurus), rubinastega slavca (Calliope calliope), črnonogega albatrosa (Phoebastria nigripes) in čopastega mormona (Fratercula cirrhata). ORNITOLOŠKI POTOPIS S am sem na Japonsko pripotoval konec junija in se takoj po pristanku na tokijskem leta- lišču usmeril proti pristanišču Oarai, kjer sem se vkrcal na nočni trajekt proti severnemu otoku Hokkaido. Če sem se zvečer še čudil pojočim avtomatom za pijačo in straniščnim školjkam, ki po naboru funkcij niso kaj dosti zaostajale za mo- bilnim telefonom starejše generacije, so že ob svitu mojo pozornost prevzele nepregledne jate morskih ptic, ki so spremljale trajekt na njegovi 18-urni poti. SEVERNA DIVJINA HOKKAIDA V japonskih vodah je bila doslej zabeležena prib- ližno tretjina vseh vrst morskih ptic na svetu, razglašenih pa je bilo 27 mednarodno pomembnih območij za ptice na morju. Večji del zgoraj omenje- JAPONSKA – MED VELEMESTNIM VRVEŽEM IN GOZDNO SAMOTO / / Jurij Hanžel Številni Japonci počitnikujejo na subtropskem otoku Okinava, le malokdo pa obišče njegov odmaknjeni severni del, kjer domujejo številni endemiti. Svet ptic 04, december 2022 12 ZNAČILNOSTI DEŽELE: Površina: 377 975 km 2 Število prebivalcev: 121 214 766 Najvišji vrh: Fuji (3776 m) Povprečno letno število potresov: 1500 Število vrst ptic: 724 Nacionalna ptica: fazan vrste Phasianus versicolor Tokio Fuji Okinava Hokaido Pacifik Kitajska Japonska Severna Koreja Južna Koreja Rusija ne poti s trajektom poteka ravno skozi ta območja in je za ornitologa najboljši možen način potovanja na Hokkaido. Po številčnosti so prednjačili črnono- gi albatrosi, albatrosi vrste Phoebastria immutabilis, sivokljuni viharniki (Calonectris leucomelas), vihar- niki vrste Ardenna tenuirostris in črni viharniki (Ardenna grisea). Opazovanje s trajekta zahteva precejšnjo mero zbranosti, saj je razporeditev jat na morju nepredvidljiva, obdobja morečega ornitolo- škega mrtvila pa brez opozorila preidejo v trenut- ke, ko morje s svojim intenzivnim prehranjevanjem razburkajo viharniki, ozračje pa dodatno popestri- jo še morski sesalci. Otok Hokkaido s svojo površino štirikrat prekaša Slovenijo in četudi njegova zemljepisna širina v grobem ustreza območju med Ljubljano in južno Na Japonskem je bilo doslej opazovanih 724 vrst ptic. RUBINASTI SLAVEC (Calliope calliope) Svet ptic 04, december 2022 13 ZANIMIVE VRSTE PTIC: rubinasti slavec (Calliope calliope) plavščica (Tarsiger cyanurus) grahasti droznik (Zoothera dauma) drozg vrste Turdus cardis žerjav vrste Grus japonensis čopasti mormon (Fratercula cirrhata) albatros vrste Phoebastria albatrus jezerec vrste Haliaeetus pelagicus mokož vrste Hypotaenidia okinawae detel vrste Dendrocopos noguchii muhar vrste Terpsiphone atrocaudata muhar vrste Cyanoptila cyanomelana mali podkvasti hudournik (Hirundapus caudacutus) Dalmacijo, severozahodni vetrovi iz Sibirije in hladni morski tokovi poskrbijo za ostro celinsko podnebje z ornitofavno severne tajge, ki vsako jesen buri domišljijo evropskih ornitologov. Rubi- naste slavce in plavščice je razmeroma lahko opazo- vati, večji izziv pa so progasti kobiličarji (Locustella lanceolata), veliki cvrčalci (Helopsaltes fasciolatus) in kronaste listnice (Phylloscopus coronatus). Večina prebivalcev na Hokkaidu živi v urbanih središčih na jugozahodu, medtem ko na ornitološko najzani- mivejši vzhodni obali neredko mine dan, ne da bi v gozdu srečal živo dušo. Na nenaseljenih otočkih ob vzhodni obali gnez- dijo njorke, ki jih najlažje opazujemo z ladje. Med njimi zbujajo pozornost čopasti mormoni, debe- lokljune lumne (Uria lomvia), črnogrle lumnice (Synthliboramphus antiquus) in njorke vrste Cepphus carbo. Posebna izkušnja je tudi opazovanje ribje uharice vrste Bubo blakistoni. Avtentičnost doži- vetja na polotoku Shiretoko sicer nekoliko kazi dejstvo, da ptice na odsek reke pred majhnim dru- žinskim gostiščem privabljajo z zalogajem svežih rib vsak večer, a opazovanje te karizmatične vrste iz neposredne bližine na potovanju po Hokkaidu vendarle ne sme umanjkati. URBANA ORNITOFAVNA V gosto poseljenih velemestih bomo ptice zaman iskali zunaj parkov ali tempeljskih vrtov, ki pa kljub temu lahko postrežejo z zanimivimi opa- zovanji. Med značilnimi mestnimi pticami velja omeniti bulbula vrste Hypsipetes amaurotis, škorca vrste Spodiopsar cineraceus in modro srako vrste Cyanopica cyanus, ki je dolgo veljala za isto vrsto kot modra sraka (Cyanopica cooki) z Iberskega polotoka, a so genetske analize potrdile, da gre za ločeni vrsti. V nekoliko višje ležečih parkih na obrobju Tokia lahko naletimo tudi na skrivnostne- ga modrega muharja vrste Cyanoptila cyanomelana in žolno vrste Picus awokera, ki po svojem videzu in obnašanju še najbolj spominja na mešanico pivke (Picus canus) in zelene žolne (Picus viridis). PLAVŠČICA (Tarsiger cyanurus) SRAKOPER vrste Lanius bucephalus Endemični MOKOŽ vrste Hypotaenidia okinawae Prometni znak na Okinavi Tempelj Kinkaku-ji v Kjotu Med plovbo se na krovu zadržuje le malokdo od japonskih sopotnikov, zato ni težko izbrati dobrega položaja za opazovanje ptic. Svet ptic 04, december 2022 14 ENDEMITI OTOČJA RYUKYU Izmed 23 še živečih japonskih endemitov jih 10 gnezdi na subtropskem jugozahodnem otočju Ryukyu, ki se razteza od najjužneje ležečega večjega japonskega otoka Kjušu vse do Tajvana. Ornitološko najpomembnejša otoka sta Amami in Okinava. Okinava je bila prizorišče najbolj krvavih kopenskih spopadov na pacifiškem bojišču med drugo svetovno vojno. Veliko število žrtev je bil tudi posreden razlog za ameriško odločitev o kon- čanju vojne z Japonci brez dodatnih kopenskih spopadov. Otok je bil pod ameriško upravo do leta 1971, še danes pa je na njem 32 ameriških vojaških oporišč s približno 25 000 vojaki. Slaba dostopnost do otoka in gost subtropski vlažen gozd v njegovem severnem delu sta botrova- la dejstvu, da je bil verjetno najbolj znani okinavski endemit, mokož vrste Hypotaenidia okinawae, prvič opisan šele leta 1981. Njegov gnezditveni areal obsega 260 km 2 vlažnega subtropskega gozda, populacija pa ocenjena na približno 700 osebkov. Po večurnem letu iz Tokia in skoraj enako dolgem avtobusnem romanju (v času mojega obiska zaradi bizarnih administrativnih omejitev Slovenci na Japonskem nismo smeli voziti, ne da bi na novo opravljali vozniški izpit; to pravilo so medtem odpravili) sem naposled dosegel Yanbaru, redko naseljeno gozdnato območje na severu Okinave. K sreči mi na prvega mokoža ni bilo treba dolgo čakati, že na poti od avtobusa do gostišča, kjer sem bil nastanjen, sem uzrl osebek, ki se je v polmraku prišel okopat v bližnjo reko. V prihodnjih dneh sem opazoval še več deset osebkov, dodatno pa še druge okinavske endemite, kot so detel vrste Dendrocopos noguchii, taščica vrste Larvivora komadori, skovik vrste Otus elegans in golob vrste Treron permagnus, ki jih z nekaj vztrajnosti in sreče ni pretežko odkriti. Japonska je z raznolikostjo dobro ohranjenih habi- tatov, kulturnimi znamenitostmi in odlično infra- strukturo nedvomno prvovrsten cilj ornitoloških potovanj v vzhodno Azijo. Otok Hokkaido je znan po celinskem podnebju in debeli snežni odeji, ki na posameznih mestih vztraja tudi poleti. foto: vse Jurij Hanžel PRIPOROČENA LITERATURA ZA TISTE, KI NAČRTUJETE OBISK JAPONSKE Mark Brazil (2009): Birds of East Asia. – Christopher Helm Ornithology, London. Mark Brazil: A Birdwatcher's Guide to Japan Online – [https://www. japannatureguides.com/a- birdwatchers-guide-to-japan- by-mark-brazil/], dostop 31. 10. 2022. Svet ptic 04, december 2022 15