Naročnine:		1	Oglasi:		
Italijanska kraljevina:		i	Oglasi na tretji strani ....	Lir 1.— za	Vrsto
Celo leto			T	Oglasi na četrti strani ....	„ 0.75 za	Vrsto
Pol leta			i	Mali oglasi		„ 0.05 za	besedo
Tri mesece			1	Znižane cene za letne naročnike.		
En mesec		. .	* L-	I	Posamezna št. 10 cent.		
Izhaja vsako sredo in soboto.	Urednišivo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, II. nad.
Razdelitev Turčije.
Da je prišla zadnja ura za turško cesarstvo ni nobenega dvoma več. Dočim ni bilo dosedaj slišati ne duhane sluha kako se namerava ententa pobotati s Turčijo, so danes vsi listi polni predlogov in ugibanj, kako naj bi se razkosalo ta ostanek musulmanske slave.
Ne nam Slovencem ne bode žal za temi zavezniki, je prav gotovo, saj so nas nadlegovali in trpinčili skozi stoletja in bili tako tudi uzrok, da so Slovenci zaostali v kulturnem razvoju in s tem zgubili miljone svojih jezikovnih bratov, ki so nekdaj bivali globoko na Ogerskem, po celi Štajerski in Gorotanu. Slovenski kmetič se je moral podati pod okrilje nemškega plemiča, ki je gospodaril v deželi, kojo je zopet vehu vsega stalno ogrožala «turška pošast». Tako se je skrčilo pravo število Slovencev na neznatno število v primeri z drugimi miljonskimi narodi.
četudi nas Turek ni mogel spraviti iz zemljske površine, nam je vendar strašansko škodoval in nikdar nismo mogli umeti obzirov evropejskih držav do tega «bolnega moža». Imel pa je istinito dosti «protekcije». V prvi polovici prejšnega stoletja in Še dalje, ga je podpiral Anglež, ker se je bal, da bi ga Rus ne razbil in razširil svoje meje preko Balkanov in Male Azije ter s tem nastopil kot konkurent v srednjem morju. Ubogi Rus je živel radi Turčije in Balkanov, ki so bili sicer 8koro do zadnjega turški, v vednem sovražtvu z Angleži in Francozi. Posebno med Anglijo in Rusijo jo ob-gtajal trajen antagonizem radi gospodova nad mohamedanskim svetom. DoČim • e prihajal za Ruse večinoma le naroden moment v vpoštev, namreč ekspanzija in s tem spojeni imperijalizem, se je Anglija bala vedno za svojo Indijo in kupčijske interese ter po možnosti delala zapreke ruskemu prodiranju proti notranji in Mali Aziji. Pozneje se Je Anglija brigala po večini za svoje m erese v Indiji in Perziji prepustivši
po ce i Turčiji prosto roko Francozom, k, so poslali , gotov| doW nekak,
tektor,, Turčije. Stvar je zadobila naenkrat drugačno lice, ko se je vrinit na Turško nemški upliv. Železna nemška eneržija je vsake volje nezmožnega orijentalca popolnoma podredila svojim ekspanzivnim načrtom. Osobito je k temu dosti pripomogla mladoturška
stranka, ki je videla rešitev turškega elementa v nagli orijentacij proti evropejski kulturi. Namesto pa da bi se s tako politiko narod probudi), se je doseglo ravno nasprotno, namreč razdor v domači hiši. Položaj se je seveda še močno poslabšal radi nesrečnega izida balkanske vojne, ki jo prepričala turske državnike o onemoglosti in šibkosti turških narodov. Videli so edino rešitev v tem, da so se vrgli z dušo in telesom v naročje Nemcev.
A konec Nemcev je postal dosledno tudi konec Turkov. Angleži so itak komaj čakali, da se trajno polaste A-rabije in Mezopotamije in si tako zagotove tudi perzijsko trgovino, Francozi pa so prežali na Sirijo, Palestino in Cilicijo.
Ako čitamo današnje odmeve iz pa-rižke konference, je Turčija že dejanski razdeljena, kajti zavezniške čete so se nastanile povsod v mejah, ki so jim bile odkazane na parižki konferenci.
Za Carigrad se potegujejo še Amerikanci, Francozi in Grki, ozemlje, ki leži med mesti Brusa, Konia in Angora bi bilo še nekaka turška država pod kakim protektoratom. Obrežje ob e-gejskem morju s središčem v Smirni, se zdi, da ostane Grkom, Kaj dobi Italija ni še povsem jasno. Zasedla je Adalijo in Konio, a ker se baje razpravljajo vse italijanske aspiracije «kumulativno», je pričakovati, da dobi Italija še kaj več, ali pa tudi manj, kakor se namreč urede evropejska vprašanja. Amerika si obdrži brez dvojbe armenski «mandat» oziroma gospodstvo nad naravnim bogostvom armenskih pokrajin.
Le jeden ni še popolnoma prepričan o potrebi razdelitve turškega cesarstva, in ta je Anglež. Mohamedanci v Arabiji, Perziji in Indiji, skupno kakih 160 miljonov vernikov, gleda s srdom in maščevalno željo hk tako postopanje Evropejcev. Angleški državni tajnik Montagu jo vložil svoj «veto» proti razdelitvi turške države. Deputacija indijskih musulmanov je zagovarjala potrebo obstoja turške neodvisnost na parižki konferenci. Kakor je lahko umeti, so spravili parižko konferenco takoj v tako zadrego, da se ne bi bilo dandanes prav nič čuditi, ako se bi moralo prepustiti celo evropejsko in azijatsko Turčijo Angležem, da bodo imeli vse Mahomedance pri sebi združene in jih s tem oteli nevarnosti razkosanja.
Vsaj tako je umeti angležke «pomisleke» proti razkosanju turške’države.
Nemčija na razpotju.
Dne 22. maja bi morala Nemčija podpisati mir, ki so ga jej naložili Angleži, Francozi in Amerikanci. Kaj so dogaja v Nemčiji, kjer so v prvem čutu obupa zaječali, da takega miru ne podpišejo ? Brookdorff odpošilja na Clemenceauja noto za noto, toda seveda brezuspešno, kajti zavezniki so neizprosljivi. Brockdorff seje podal na Nemško, da se posvetuje z državniki in danes sedi zopet v Versailles-u in izdeluje pridno svoj ugovor proti narekovanimi mirovnimi pogoji.
Komentira in govori se mnogo. Nekateri so vrže trdili, da nemška vlada ne odobruje Brockdorffovega postopanja. Govorilo se je, da ga bode nasledoval Scheidemann. Imenovalo se je tudi Erzbergerja. Škofi so se obrnili do papeža in ta je obljubi! baje svojo pomoč.
A kljubu temu se zdi, da presoja danes Nemčija hladno svoj položaj. Ne prikriva si krute resnice, da se na mirovni pogodbi ne dä mnogo preminjati. Ako miru ne podpiše, jo zavezniki popolna blokirajo, ako ga podpiše, je izročena na milost in nemilost ententi. Tudi nemški veleindustriji, ki je najbolj agitirala za to, da se mirovne pogodbe ne podpiše, vstajajo lasje po koncu, kedar mora računati z dejstvom, da bi v skrajnem slučaju podpisali mir neodvisni socijalisti oziroma prijatelji bolševikov, ki se že oglašajo iz Rusije, da so pripravljeni pomagati in sodelovati z nemškim proletarijatom. Socijalisti večine omahajujejo med enim in drugim, radi bi podpisali mirovno pogodbo, ako se bi jo moglo na kak način omiliti. Zato se najbrž ne bodo prenaglili in verojetna je vest, da bodo prosili za podaljšanje roka, določenega v proučevanje mirovne pogodbe.
Tako stoji danes Nemčija na težkem razpotju. Ali naj zaupa kapitalistom in reši kar se d& rešiti, ali naj se vrže v naročje bolševikov. Neodvisni socijalisti komaj čakajo, da sprejmejo v roke vladne vajete in oznanjajo popolno socijaliziranje vlade. Potem i-mamo takoj zvezo z Rusijo in vsemi novimi bolševiškimi državami.
Toda mogoče je, da je večini nemškega naroda zoperna misel komunistične vladne oblike in tedaj bodemo videli novost v zgodovini človeštva, namreč veliko državo pod nadzorstvom izkoriščevalnih moči.
Razgled
Jadransko vprašanje.
„Times“ označa položaj tako-le: „Jadransko vprašanje je zašlo zopet na mrtvo točko oziroma na pot, ki nima navidezno izhoda; upa se pa, da ne bodo ostali brezuspešni koraki, ki so bili storjeni za medsebojno zbližanje. Mnogo teh težkoč, s ko-jimi imajo opraviti pogajajoči se državniki, sloni na stvarni podlagi in je tesno spojeno z rešitvijo vprašanja samega. Dokler se teh težkoč ne izloči, ne bode mogoče konsta-tovati kakega resnega napredka v tej zadevi.
Glavna težkoča leži V vprašanju Reke in prisojitvi dalmatinskih in isterskih otokov.
Jugoslovani so baje naklonjeni načrtu, da se bi postavilo Reko pod nadzorstvo „Zveze narodov“ in se proglasilo luko kot prosto z avtonomno upravo, zavračajo pa odločno Vsak poskus, da se bi otoke in vstočno jadransko obrežje južno od Kvarnera spravilo pod tujo oblast. Italijani pa zahtevajo popolno gospodstvo nad Reko in nekaterimi otoki, popuščajo pa tudi znatno glede reškega pristanišča.
Vsa ta vprašanje se je poluradno zadostno razpravljalo V zadnjih 14tih dnevih in kedar so se sestali prošli petek člani italijanske delegacije s člani jugoslovanske delegacije pod pokraviteljstvom polkovnika House, so vže vsi gojili upanje, da se bode konečno vendar prišlo do kakega zaključka. Namesto tega se ni doseglo nikakega sporazuma in dasi so Italijani še pozneje zopet predrugačili svoje zahteve, je ostalo razdalje med tem, kar so bili Italijani pripravljeni popustiti in Jugoslovani sprejeti, preveliko, da se bi je moglo premostiti.
Italija se nahaja sedaj na razpotju: ali doseči popolno priznanje londonskega dogovora brez Reke in brez amerikanske garancije, ali pa odpovedati se dogovoru in nadomestiti ga z zahtevami, ki bi jih mogel Wilson odobravati, priporočiti Jugoslovanom in jamčiti za nje“.
Dopisnik „Times-a“ obsoja nadalje politiko francozkih in angleških časnikov, ki priporočajo sprejem londonskega dogovora“ trdeč, da bi ne mogla biti Italija hvaležna za hladno pripoznanje tega dogovora, in svetuje, da naj se bi celo vprašanja vnovič temeljito pretehtalo in presodilo. Dopisnik zahteva tudi, da se obelodani celo besedilo londonskega dogovora z vsemi dostavki in prilogami, da si bo moglo javno mnenje ustvariti pravo sodbo o položaju.
Ruske zmede.
Angleško uradno poročilo glede vojnih operaciji V Rusi se glasi dne 16. t. m.: „Zadnje operacije v Murmaniji, ki jih je izvršil Maynard, so imele popolne vspehe. Prebivalstvo severne Rusije je odgovorilo nujno pozivom za nabiranje prostovoljcev.
Na Krimu je položaj nespremenjen. V južni Rusiji je zasedla armada generala Denikina Lugansk in čisti Vse ozemlje ob srednjem toku reke Doneč. Armada prostovoljcev se je zopet organizirala potem, ko se je morala umakniti vzhodno od Rostova, , pri Jekaterinodarju“.
Zadnje vladne izjave glede angleške politike V Rusiji so izzvale hudo kritiziranje pri demokratičnih časopisih, ki Vidijo v podpiranju Sibircev pod generalom Kolčakom in finskega generala Mannerheima potrdilo, da imajo državniki zapadnih držav reakcijo-narne namene. Kljubu izjavi, ki jo je podal Bonar Law V zbornici in s kojo je zanikal, da ima angleško brodovje, ki križari blizu Helsingsforsa kak nalog sodelovati s finskimi prostovolci za ovojitev Petrograda, sumi angleški časopis „Manchester Guardian“, da se je nedavno priznalo finsko republiko le pod pogojem, da organizirajo finci vojaško ekspedicijo proti Petrogradu sodelujoč sporazumno s Kolčakom, ki je istotako tudi od svoje strani pripoznal republiko. „Chicago Tribune“ poroča, da sta se podala Kerenski in Čajkovski h polkov-
po svetu
niku House, da mu obrazložita svoje težnje, kojih jedna je ta, da naj se konferenca popolnoma disinteresira glede Rusije. Po Kerenskega mnenju se bode Rusija sama uredila, kakor hitro razpade bolševiška autokracija. Radi tega ne prosi druzega, kakor da se ne pripozna sedanje Vlade sovjetov.
*
Agencija Reuter opravičuje navzočnost bojnih ladij V Helsingforsu s prošnjo finske republike, da naj se jo čuva proti bolše-Viškemu brodovju, ki je baje pripravljeno za večje pomorske akcije v baltiškem morju. Finsko obrežje je popolnoma nezavarovano. Finska vlada izjuvlja, da nima ni-kakih osvajalnih namenov in prostovoljske čete trde, da izročijo Petrograd v slučaju okupacije ruskim oblastim. Boljševiško to-pništo obvladuje po zadnjih poročilih oba brega reke Dvipe.
PomorsRa bitka med angleškimi in boljševiškimi vladami.
Agencija Reuter poroča dne 19. t. m. iz Helsingforsa: „Bolševiško brodovje je zapustilo danes ob 6. zvečer mesto Kronstadt; angleške bojne ladije so je po pol,urni bitki prisilili zbežati V pristanišče. Naše ladije so baje potopile eno bolševiško ladije“.
Potemtakem je jasno, da obstoja nekak dogovor med angleško in finsko Vlado, dasi je pred par dnevi Lord Churchill skušal prikriti zbornici pomen navzočnosti anglo-francoskega brodovja V finskem zalivu.
Ruska bolševiška država ima torej dandanes zadosti sovražnikov. Danes imamo jasno pred očmi cel vojni načrt proti bolj-ševiški Rusiji. V pokrajinah reke Dvina in in Arhangeljska poveljuje angleški general Jronsid armadi 15000 mož iz raznih entent-nih oddelkov. Rusija jim je postavila nasproti le 10000 .mož broječo armado pod poveljstvom generala Kedrova. Bolj proti zahodu, v murmanski pokrajini operirata angleški general Maynard in ruski general Judenič V zvezi s finskimi prostovoljci pod poveljstvom generala Mannerheima. Litvanska armada stoji pod vodstvom angleškega admirala in nemškega generala Essdorfa, ki kaznuje s smrtjo Vsakega, ki se brani bojevati se proti boljševikom. Na Poljskem plačuje ententa armado, ki je zasedla Vilno in prodira naprej proti Dvinsku. Od vsto-ka in juga sem pa pritiska general Kolčak, ljubljenec angležev in francozov, ki vspo-stavi staro caristično državo, da dobi Anglija in Francija svoj denar nazaj.
To bi bila torej vojna za svobodo in pravice!
Vojna med flfgani in Angleži!
„Tedaj ne bode nikoli konca vojne“, smo morali vzklikniti, ko smo morali zopet čitati, da stojimo pred otvoritvijo sovražnosti med Angleži in Afganci. Nihče ni niti opazil, kedaj je prišlo do teh spornosti, a dejstvo je, da prodirajo anglo-indijske čete črez afgansko mejo in da se pripravljajo Afganci na odločen odpor.
Afganci so namreč hudi Mohamedanci. Njih sovražstv£ proti Angležem je v zvezi z indijsko vstajo in angleškimi poskusi, da bi podjarmili ves moham edanski svet.
Afganistan je velegorata dežela in Angležem bode težko podjarmiti si narod, ki je ohranil svojo prostost do današnjega dne.
TežaR položaj na Poljskem.
Paderewski je položil svojo demisijo predsedniku poljskega sveta, a deželni zbor demisije ni sprejel. Poljske čete so prekoračile reko Stohod v Voliniji pri litvanski demarkacijski črti. Položaj na Poljskem je jako resen.
Znano je namreč, da so Poljaki v sporu z vsemi svojimi sosedi. Najprej so prepisali z Nemci radi Gdanskega in Poznanj-skega, potem z Litvanci radi Orodnega in
Vilne, z Ukrajinci radi Lvova in Vzhodne Galicije, s Čehi radi Tešna. Pozabiti seveda ne smemo tudi njih smrtne sovražnike Ruse, s kojimi so vedno v bojnem stiku.
Sedanji položaj je postal resen vsled e-nergične zahteve poljskega deželnega zbora, da mora odstopiti Litvanska mesti Vilno in Grodno kljubu nasvetom Wilsona in Lloyd Georgea, da naj se počaka na konečno odločitev mirovne konference. Poljaki hočejo presenečati svet s svojimi zmagami.
Popolno soglasje med vlado
in nemško delegacijo.
Iz Berolina poročajo: Neka brzojavka iz Versaillesa pravi: Doseglo se je popolno soglasje Vsled razgovorov minole nedelje v Spa med ministri 'Dernburgom, Brockdorf-fom, Wisselom, Südekumom ter izvedenci za finančne in gospodarstve stvari, došlimi iz Versaillesa V Berolin. Došli so do sklepa, da je načrt mirovne pogodbe entente nesprejemljiv V sedanji obliki ; in posebno še z ozirom na željo vsega sveta, da bi se zagotovil trajen mir, ni smeti zamuditi ničesar od strani Nemčije, da se doseže mir, ki bo upošteval upravičene zahteve nasprotnikov, in ki bi ga na drugi strani nemški narod mogel prenašati in izvajati.
NcmšK' protipredlogi.
Iz Frankobroda javljajo : „Frankfurter Zeitung“ pravi, da se V vladnih krogih nadejajo, da se bo načelna smer besedila nemških protipredlogov k mirovnim prelimina-rijem mogla držati. Ni pa res, da so ti protipredlogi že konkretizirani in določeni. Tako pričajo razgovori V Spa med grofom Brock-dorffom-Rantzau in bivšim ministrom za kolonije, Dernburgom, Ministri, ki so se povrnili V Berolin, predlože bržkone poročilo mirovni komisiji narodne skupščine, ki se sestane nocoj V zaupno sejo. Razim popolnega odgovora na zahteve sovražnika, se predlože nasprotnikom posebne note, in sicer i ena o Alzaciji-Loreni in zasedenih ozemljih na levem bregu Rene. Druga nota o pomembnosti in izvedbi obvez za škode in obresti, ki jih sprejme Nemčija. Nadaijna nota o postopanju s privatno nemško lastnino v sovražnih deželah, in slednjič odgovor na noto Clemenceau-a glede vprašanj delavske zakonodaje.
Iz Berolina poročajo: Kakor javlja „Berliner Zeitung“, je odgovor, ki se ima podati na mirovne preliminarije zavezniških in pridruženih jim Vlasti že dovršen o se odpošlje danes V Versailles potom kurirja. Odgovor da se izroči v četrtek.
IZ ITALIJE.
Sestanek ital. ministrov z min. predsednikom.
RIM 20. Nocoj je odpotovalo iz Rima nekaj ministrov, da se sestanejo z min. predsednikom Orlando na eni italijanskih postaj ob meji in da izmenjajo ž njim ideje o položaju. Ministri se povrnejo v Rim v četrtek zjutraj.
Odprava smrtne kazni v zasedenem ozomlju.
„Gazzetta ufficiale“ prinaša tole naredbo | Vrhovnega poveljstva : Smrtna kazen se odpravi za Vse prestopke. V Vseh obsodbah, kjer se je določila, se mora ta kazen iz-premeniti v dosmrten ojster zapor, z izo- i lacijo za dobo, ki ne presega 7 let. Obsodbe, ki določajo dosmrten zapor, se morejo izpremeniti v 25 do 30 leten zapor. Razun tega se odpravijo kazni, poojstrene s postom'trdim ležiščem in zaporom v temnici. Ta naredba velja tudi za kazni, določene pred priobčitvijo te naredbe.
Mlnistra-naskdnika Salandre in Salvago-Raggija.
„Messaggero“ trdi, da je Orlando vzel na znanje demisijo Salandre in Salvago-Raggija z velikim obžalovanjem. Mesto de-misijoniranceV V italijanski delegaciji bosta baje izpolnila dva ministra. Eden teh bo, kakor trdi „Messaggero“, gotovo Crespi, ki se že nahaja v raznih konferenčnih komisijah.
IZ FRANCIJO.
StavRa 10.000 rudarjev v Loreni.
PARIZ, 10. Rudarji v Klein-Rosselnovih rudokopih stavkajo od 5. aprila dalje. Vzrok stavke je ta, da so dobivali pod nemško vlado mezde V markah, ki so pred vojno Veljale 1 frank 25 stotink, a sedaj dobivajo mezde v frankih ter zgubljajo na vsakem franku 25. stotink v razmerju s staro plačo. Brata Wendel, lastnika rudokopov, (eden bivši francoski, a drugi bivši velik nemški patrijot) sta delavcem dovolila 10% zvišanje. Nato so delavci zahtevali zvišanje mezde, in sicer: 18 frankov na dan za rudarje, ki so doslej dobivali samo 15 frankov, 17 frankov in pol za pomočnike prve vrste, 16 za pomočnike druge Vrste, 15 in pol za pomočnike tretje vrste in 15 za pomočnike četrte vrste. Boj je zelo trd. — Vojaške oblasli so baje dale na razpolago vojaštvo, ki naklada premog in zažiga peči. Stavkujoči vztrajajo s čudovito energij^_______________________________
Domače vesti
Pozor na ponarejene bankovce. Tržaške oblasti so zasegle te dni bankovce od „Banco d’ Italia“ po 1Ö0 lir, koji so bili ponarejeni. Iz daljnega preiskovanja je izhajalo, da se uvažajo v Julijsko Benečijo ponarejeni bankovci vsake Vrste. Občinstvo naj bode vsled tega pazljivo. Ponarejeni bakovci se spoznajo najlažje po tem, da so pobledeli in da so iz slabšega papirja. Sicer so pa tudi taki ponarejeni bankovci, ki jih je težko spoznati kot take. Ti ponarejeni bankovci se izdelujejo na široki podlagi V Milanu, Livornu, Genovi in Neapelju in sicer v vsaki vrsti ter na skoro dovršeni način. Radi tega priporočujomo vsem pazljivost pri sprejemanju bankonvcev, kajti ponarejevalci tega denarja smatrajo našo deželo kot jako ugodno postojanko za oddajo svojega denarja.	\
Za bivše zaiagateije Avstrije. Odbor za Varstvo interesov prebivalstva v po Italiji zasedenem ozemlju nas opozarja, da naj prijavijo lastniki trgovin, ki so zalagali avstrijske oblasti z blagom iznos tirjatev, podružnici tega odbora v Trstu, Via Monfort št. 6. III nadstropje ali pa trgovski zbornici. Opozarja se, da je temu odboru tudi mogoče pogajati se V prilog domače tvrdke s pomočjo „Mednarodne posredovalne komisije na Dunaju I, Biberstrasse 16 (Handels- u. Gewerbekammer)“ in sicer toliko glede poravnave kakor tudi glede likvidacije tirjatev ter ureditve cen.
Tisti torej, ki so zalagali z blagom vo-jaštvv in niso še prejeli plačila, naj se obrnejo takoj do gori navedene komisije.
V vseh slučajih je treba navesti oblast, ki je dobila blago, dan in število naročila, množino in kakovost poslanega blaga ter iznos tirjatve.
Da se izognemo vsakemu nesporazumu opozarjamo čitatelje, da Velja ta poziv iz-
ključno za zaiagateije blaga ter se ne sme torej zamenjati z Vojnimi dajatvami, rekvi-zicijami, Vojno škodo in drugimi sličnimi tirjatvami.
Dovoljenje prodaje nepremičnin. Z odredbo z dne 14. februarja 1919 je dovolilo kr. vrhovno poveljstvo, da se zamore v posebnih slučajih iti preko prepovedi glede sklepanja gotovih pravnih kupčij. Prošnje, s kojimi se prosi za tako izjemno dovoljenje, se morajo nasloviti na pristojni civilni komisarijat in priložiti v prepisu obris kupno-prodajne pogodbe. Ako so prizadeti v kupčiji tuji podaniki, se imajo ti še poprej prevideti s pooblastilom tozadevnega komisarijata pri ministerstvu za obrt, trgovino in delo.
TEDENSKI KOLEDAR
24.	Maja Sobota, Maria DeV.
25.	„	Nedelja, 5. povel, Gregor VII.
26.	„	Pondeljek, Filip Neri, Elevterij
27.	f,	Torek,	Magdalena Pac.
28.	„	Sreda,	Avguštin, Viljem
29.	„	Četrtek, Krist. Vne bob,	Maksim.
30.	„	Petek,	Ferdinand, Feliks.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Juch V Gorici.
Zgubljena
zlata ura in verižica od ulice Sv. Antona skoz ulice Via Croce, Vetturini, Carducci do travnika. Pošteni najditelj, ki se naj oglasi v uredništvu, dobi nagrado.
podučuje italijanščino-nemščino. Naslov pri
Učiteljica
uredništvu Goriškega Slovenca.
IDO lir nagra^i8Ä,!““ ,-
* n«	.stave, črne, kratke
dlake z malo belo progo na prsih, z dolgim VirijajoČim repom, dolgimi ušesi; sliši na ime „Vifi“. Najditelj naj izroči psa v hiši ulica Corso V. E. 111. N. 71.
Vsakovrstno MILO
in vsako množino na debelo se prodaja od ^ lir naprej v
Zalogi G. PRIMAS
Gorica, Ulic? Teatro 18
■c

Ima bogato zalogo ma-nufakturnega in modnega blaga, kakor tudi oblek za možke in otroke.
Posebnost so možke obleke lastnega izdelovanja.
Svršniki za moške v angleškem blagu. Velika izbera moškega blaga angleške produkcije.
(s)


viaRastellostJ
Izdelujejo se tudi o-bleki^na mero po životu.
Vsak dan dohaja zalogi novo blago iz najboljših tovaren.
i;" —-------
Cene so take, da- ne
more ,■? njimi nihče konkurirati.
Prodaja se na debelo in na drobno.

Slovenci!
v
Čitajte in podpirajte ta list, ki zagovarja vaše pravice.
Dne 25. maja
priredi deskelska mladina veselico v prostorih g. R. Vimic s sledečim vsporedom: R. Silvester: „Narobe svet“, Declamacija. P. H. Sattner ; „Pogled v nedolžno oko“, ženski zbor. A. Haidrih: „Pod oknom“, Moški zbor. J. Laharnar: „Svarilo“, mešani zbor. Dr. L Lesnik: „Pogodba“. Burka s petjem v dveh dejanjih. A. Tinta: „Te ženske...“ Kuplet. — Po veselici javni ples.
Začetek točno ob 3h popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabi „mladina“.
w ^ ^ ^ ^ ^
JAVNI PLES
V četrtek, dng 29. maja
vabimo vse Slovence v
Pilite mi Krnjili
NA VIPAVSKEM
ODBOR.
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE št. 4
Mnogo let asistent pri Dr. PIKL
Zobozdravniški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA ' ^	. Filjalka ulica Teatro 18	.
:	:	:	: PRODAJALNA ;	;	: ;
e papirjem, črtanjem in knjigovezjem
------------ EDINA -------------
velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških.
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
Se nahaja bqgata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno pogata izbera razglednic in časnikov
■	■ D
Prodaja se vse na drobno in na debelo.
MSB
S cenami ne more nihče konkurirati.
Leopold Zakrajšek
I ill	BOGATO ZALOŽENO	j j;	j
B s B ■ e	: Z VSAKOVRSTNIM :	■ s s s s
Bratje CLAIM	: MANUFAKTURNIM : BLAGOM ZA GOSPE : : IN GOSPODE : : PRODAJA SE VSE PO KONKURENČNI CENI	: V Vidmu : Via Paolo Ganciaol štev. 5 SO OTVORILI TRGOVINO
m m m m m	PRIPOROČA SE ZA	B B S H n
f	: : OBILEN OBISK : :	L 1

ZOBOZDRAVNIK
flbOLF KOLL
je zopet otvoril svoj atelje na
Korsu Viktor Emanuel št. II
Borovaz k Colledani
GORICA, Biva Castello št. 4
Zaloga manufaktitrnega blaga na debelo
ZHERNE CENE


s
Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic in zlatenin
HP Naj nižje cene ~Hi
'	>> •	’
M
}j;j

m

Ulica gK
gj Rastello gj
®	št 8
tsa	»*■ «*■
Ulica ra g] Rastello gj St. 8. i
E§3E§£Mfffifif§]