St. 11. V Gorici, 16. marca 1883. „So5a" izhaja vsak petek in velja po poiti prejemana all v Gone? na rlom poSiljana: Vse lete.....f. t-40 Pol leta.....,. -.20 6etvrt leta . . . . .. 1.10 Pri oznanilib in tako tudi ;ii ..[><>- slanicah" se pl&cuje za mivariiio triatop- no vrsto: 8 kr. to se tiska 1 krat 1% yece crke po piostoru. Tedaj XIII. Posamezne gtevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakaruicah v gosposki ulici Mfeu „*reh kion", na starem trgu m v nnnski ulici iev v Trstu, via Ca-serma, 3. Dopisi naj w blagovoljno pogiljajo ui-diiiStvu ,,Soiie" y GoricLv Via Ascoli 8, I., muvjcuina pa opravnigtvu „Sooe" Via della Croce St. 4. II. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcea in diugim ncpremoinim se uaroenia m\i», uko se oglaso pri opravuifttvu. Po obdni debati o proraSunu za I. 1883 v dunajskem drzavnem zboru. &e se niso bili leviearji od hudih udarcev, pri-zadetih jim po poslancu Hausuerji, oddulnuli, ko po-prime fiuaneni minister dr. Dutiujevgki za be;>edo ter za-govarja finaneno politiko sedanje vlndc iu njene po-litifcne nazore, pobija brtzozirne uapade opozicije z neovergljivimi dokazi in pojasnuje s Stevilkami kri-vicnost njenih vgovorov. Primaukljaj, kateri je po-prej obee znaSal 35 milijonov ua leto, skrCil se je leta 1881. h\ 1882. na 15 milijonov, letos pa jopro-racunjen na 9 in pol milijona, takoda nidalec doba, ko pridemo zopet do ruvnotezja v drzavnem gospo-darstvu. Odkritosr&io in stvarno zagovarjal jc financui minister letoSnji ptoraCun, a zabil ui pri vsem tern predgovornikom povedati, kar jim gre. Ni nam mo-goce priobciti tudi ta govor niti v glavnih stavkih, le toliko naj povemo, da je govoril Dunajevski izvrotuo, resuicno in za vsacega, kdor resnieo Ijubi, prepriCe-valno, dokazovajo vse svoje trditve a stevilkami in zavraeuje vsak napad na vlado iu veciuo drzavuega zbora z vso resnobo in posnemovauja vicduo odlocuo-Bfcjo. Jodikovauje ustavovernih listov j« bilo jasen dokaz, kako obfiutljivi so bili udarci, katerc je levi-Carjein ininistrov govor prizadel. Zmago oznauujofo puhle froze, da je pobita viada in deuntea, so iz ime-novauih listov zginile, le s piSkovimi izgovori iu oui-viduimi zvyacami so poskuSali svojim veruitn zakri-vati, da so bitko na vseh sttaneh zgubili. Niti tega veselja ni pustil minister levicarjem, da bi se snieli saj v sladkih nadejah zibati, da bode kmalu dan na-po6il, ko bodo oni zopct na iniutsterskih stolih sede-li, kajti jasno iit v obraz je Duuajevski leviei pove-dal, da ujih doba §e dolgo ue pride iu da bodo mo-rail se dolgo C-akati, da zaCue za nje svitati dan. l\ida ko zaCue nesrefia koga pregaujati, ue pu-sti ga tako hitro. Levi^arji so bils ze dovoij obde-laui od zadujih dveh govornikov, katera sta vse iiji-hove zlate gradove uuiCila; pobiti so bili do skrajue raeje, a vendar ni bilo §e nesreCe konec. Voditeija srednje stranke, grofa Coroninija, §teli so ie veduo za svojega» da si so & njim brezozirno ravnali, koje bil predsedoik zbornice. Akoravno se jim je ztlel premehek v opozieiji zoper mioistcrstvo, se vendar niso nadejaii, da jib pusti popoluoma na cediiu ter da tieposreduo vse njih rogoviijenje in nedostojno ve-denje obsodi. Zanimivi govor uasega sodezelana, grofa Coroninya, kateri je zagovarj&I pomirljivo snier se-danje vladne politike, osupuii je opozicijo in popol-noma ouiamil. Stejemo si v doiinost, da podamo ua* '. Sim Citateljem znameniti govor po stenogratiLaih po- | roiilih, kolikor nam prostor dopu^ca. GrofCoroni ni je najprej pojasnil, kak pomen ima odrekanje prora-iuna uasproti vladi, povedal je glavno na&io, kate-rega se hoCe driati srednjt klub, izrekel je sploSno sodbo o leto§njem proraCunu, opisal stali§5e njegove-ga kluba proti vlaui in proraCunu, potera je pa ob-sirno goveril o porazumljenji narodov, kakor sledi: Visoka zbornical Krog najbli^jih poiitifiuih pri-jateljev, kterim imam cast pripadati (Coroninijev klub), je skleuil, da hofie za dr^avni prorafiun glasovati. Po-skusiti hoCem razjasniti razloge, kteriso uas pritem sklepu vodiii, in sploh oznaCiti, kako se hocemo na-eprott temu, kakor tudi uasproti drugim drzavnozbor-nim prednietom zadrzati. .Na Sisto, rekel bi tehniCno stran tega vprasa-nja dovoijujem si opomuiti, da se Steje odrekanje proraCuna sploSuo kot najostrejSe orozje, ktero ima dr^avni zbor v svojih rokah, in pritrditi mo ram, da je to res, all samo v rokah vedine iu po na§ih raz-merah najbr^e le toliko Casa, dokler orozje v nozui-cah pofiiva. Saj smo sami do^iveli, da §e celo ko se je odrekel dispozicijski zalog, s kterim se posebno gled6 na mali zuesek, za kojt gre pri nas, po krivici ve2e zaupnica ali nezaupniea, ni bilo mo5 spodriniti vlade raz svojib sede^ev, Oe se pa to orozje zmerom za-porcdowa rabi od manjSiue, iu sicer biex v^akterega | uspeha, se zgublja vera na njega uspc§nost; ono je potem v oCeh ljudstva le topa igrafia in to, niislim, se te?.ko strinja s koristjo in fiastjo dr^avnega zbora. I Ponoviti lioC'em sedaj prav za prav samo ueko naLelo, o kterem se vsi vjuinamo. Vsakdo ve, da dr^avui stroj potrebuje neobhodno deuara, ako hofic v svojem tiru uemoCen dalje delovati iu pravicnim zahtevam driavJjanov streCi ; Sklenili smo pa, da liofcmo zmerom v vseh v- praSanjih ozirati se najprej na dr2avo in dopustitl, da strankarske kodsti ^e le v drugi vrsti na na§e sklepe vplivajo. Mislim, da tako postopanje nam pri-poroCajo nauki in skuSuje vseh Casov. Kdor kali pre-binuno v zgodovini, povsodi naletimo na glasnc to^be najboljih mo^ vseh narodov o tc^kih ranah, ktero je obCiicmu blagru strankarstvo vseklo. Kakor sem rekel, kur se v prvi vrsti oziramo na dri5avo, zuto bodcino glasovali u budget. Ali, Ce si ogludamu predlozeni prorafiun samo s stvarnega staliSCa, mora mo odkritosrfiao refii, da se prorafiun, kteri je dauos za ponvetovanje pradioiQii, no more imeuovati ni bistveuo boljsi, ni bislvuuo slab^i od proracuuov, ktere so prudlagale prejsuju viadc, od proraCuua, kterega bi nam pri dena^ujih razmerah kterakoli druga vlada mogla v potrjeoje priporoCati. S svojim glasovanjem smo ia veCkrat pokazali, da si varuji'uio izraz lastncga mi§ljenja. glasovanje po nak'iu prepri^anji; sploh si ue moremo mistiti uikake vlade, ktera bi bila tako dobra, da bi v njeno ohranjenje pritrjevali predlogom, kteri bi se ne vje-mali z dtzavno kotistjo ali s koristjo vseh drzavlja-nov, l.i narejajo dizavo. Vendar pa luorumo tudi mir-no premisliti, ali je sedanja vlada res ua tako uevar-m iu pogubouosuo pot kt'euila, da bi tudi dobrega iz njenih rok ur smeli sprejeti, da bi morali dr^avi tudi to odreCi; Cesar siljeno potrebuje, samo zaradi tega, ker sedanja vlada v imenu drzave to zahteva. Obzalujem, da se vlada v obee zavija v preglo-bok molk, da redkokrat objavlja piograme ali vodeCa nacela, ktera bi mogli ali pozdraviti ali pa pobijati, in da moramotudi vtem ozitu marsiktcrikrat nevo§lji-vo pogledati oustran Litve, kder vlada angleSkim na-zorom o bistvu konstitucije vec veljave priznava. Ali 6e se ozremo ua besede prestolaega govora, s kate-rim se je odprl sedanji dr2avui zbor, ua kteri je vlada sama u2e veckrat iu tudi danes zopet kazala, moram priznati, da nakajam v njem uekaj, kar nas ni dirnulo neprijetno in glede" te stvari sem v najhu-jem uasprotji z veleeenjeuira ^lenom Stajarskega ve-licega posestva (s Caruerijem), kteri je v zaeetku badgetne debate govoril, glede oue raisli namrefi, da je treba, da se pomirijo raznovrstui narodi, kteri v tem cesarstvu prebivajo. — Takrat prav za prav mo-rebiti ni bila ua pravem mestu beseda „pomirjenjett, iaorda bi bilo bolje govoriti o nporazumljenji", ali vsekako ostanimo pri besedi ^porairjeuje" in te misli, gospodje moji, ne morem, da bi ne odobraval ter menim, da smem eestite ude te visoke zbornice, s kterimi uze mnogo let tu delujem, klicati za prifie, da nisem Cakal dena^nje vlade, ni deuaSnje sestave te zbornice, da bi to storil, ampak da sem pri vsaki priloimosti to misel prav goreCe zagovarjal. Muogokrat se je naglasalo, da bi bilo pametne-je in uspesuejSe, ako bi se o tem pomirjeoji mnogo ne govorilo, ampak na tihem tem vec" zanj delova'o. Pritrjujem, da je raorda prav, kajti obljube izpolniti ni veduo lahko, in nespolneni upi pusCajo za sabo le grenek cut. Ali zamoleati ne morem, da je bil cas, ko bi se bilo lahko brez ovir po tem ravaalo. Ta Cas je pretekel, ne da bi ga bili izkoristHi, in danes, ko imamo vlado, ktera je zapisala na svoj prapor po-mirjenje, tnora se filovek pokazati ali njenega nas-protnika ali prijatelja, iu tega, Castiti gospodje, vendar ne bote od inene zahtevali, da bi se samo zaradi tega izneveril dolgo gojencmu in vedno nagla§euemu preprifianju, ker ga tudi vlada goji, Vlada ni sicer s to mislijo nic" novega povedala. U^e prva parlaraentarna skupScina, ktero je imela Avstrija 1, 1848., je bila sprejela enakoprayuost na-roduostij med glavue piayice Ur^avljauov, in 1,0 je ! [ ta visoka zborniea 1. 1867. stvarila dr^avno teraeljne i postave, ktere so celosten del naSe ustave, je zopet sprejela to uaLelo iu je obdala to pravico ravno tako, > kakor druge praviee dtiavljauov, z vsemi onimi po- rustvi, katera m ee jej ravno potrebna zdela. In ko so morali priti vkljub preeej uinctuega volilnega sistema tudi zastopniki drugih narodnostij v to visoko hiao, ker so bili vsi prebivalci s tem po-vabljeni, da se udelezyo vladanja, gotovo ni bilo pri-citliovati, da bodo imeli zastopaiki drugih narodnostij ta §, 19., kateri se pogonto i gosppskim naiuiohom prezira, le za jed ua ogled, ampak da bodo sledajifi zahtevali, uaj se tudi ta puragraf uresnicl Paragraf 19. stoji ravno tako v naSi ustavi, kakor vni drugi, y oni ustavi, ktere se hocemo vsaj mi trdno driati; iu zatorej menimo, da ali bi Be moral imeti pogum, da bo ta paragraf izbriSe iu to gotovo ui inogpee — ali pa bi morali biti toliko polteui, da bi ga v do-janji zvrSili. (Dobrol na desui.) Kar je potrehno m oziroin ua drzavno skupnost, katoie mi vsaj (dasi popolnonia priznavamo poatavno uastnle dr^avnopravue razmere) mkakor ne puBtimo ruditi, mora m trdno dtiati, kakor tudi to, kar je neobhodno potrebuo, da more vlada tudi zanaprej upravo celega cesarstva v bistveuih potezah voditi in nadzorovati. Ali v drugih retch, menim naj m le imammim narodom dd pr^sta rolca. (Jim hitrejt m (orsteje se bodo ti raevijali% km bolje zdnje m m druge. Kajti plodooi, hi m potcahjo m duSevmrn po* Iji vsalcega izmed njih% bodo vendar le last vseh, in da bi pri tem tefemovanji Nemci bili nadkHtjeni tyre-magani), spodrineni, pritiseni, tega si ne morem misliti, imajgd jih » preoisokih tislih. (Dobi'01 dobro I na desni.) ^alibog moram pritrjevati onim gospodomt kteri menijo, da se v jsadnjih letih nismo bliicdi temu cilju, morda je celo res, da smo od njega bolj oddaljeni ko prej. Kdor pa je ta cilj zmerom imel pred ocmi in je v svojem pohlcvnem deiokrogu neprenehoma zanj deloval, ta ima pravico, da zaradi njega tugoje. No-bedeu pa nima praviee, ker se ta cilj se ni dosegel, grditi in zasmehovati oue, kteri ta ideal v srei no-sijo. (Bravo i na desni.) «Taz ne morem razumeti in ne morem si misliti, kako je ob enem mogoce hru-piti se za vesoljni mir narodov, za pobratimstvo vseh uarodnostij, Le le zunaj AVotrijeprebivajo, in pritem ven%r oznanjevati dan na dau krvavi boj proti last-nii.i sodr^avljanom, proti sodriavljauom, kteri drug jezik govore, (Bravo 1 bravo 1 na desui.) Dobro vem, da se to ne miaii zares; ali ce se dau na dan vsa-kemu pravi, da je rojen nasprotnik vsak, kdor drug jezik govori, ako se imeuuje izdajaiec in odpaduik vsak, kdor hoce mir imeti z drzavljani drugih narodnostij, tedaj se mora nabrati toliko sovraSiva in na-sprotnega si duha, da zraate kot Skodljiva ljulika in se slednjiL more le §e s kakim na vseh lezeCim iz-jemnim stanjem zabraniti, da kiilata beseda ne prei-de v strasno dejanje. (Ploskanje na desni.) Gotovo je res, da kar sem, ravno sedaj rekel, zadeva enega kakor drugega. Zalibog je ni v tej stvari izjeme, in gresl se v tem oziru od vseh stra-nij. Ali, Ce mislimo, da vlada nima resne volje, da nima potrebne pripravnosti, da bi nas privedla k po-razumljenju, bodimo mi toliko ino2ki, da sami to zac-nemo. Ne potrebujemo njene vrvice, katera sicer • padca varuje, pa tudi zadriuje in prosto hojo ovira. Zberimo se enkrat in preiscuuo hladuokrvuo, kaj nas lofii v narodnostnem ubziru, ter bodemo gotovo naSli, da ono, kar imamo skupuo kot sodriavljtmi, kot udje cloveSke dru^be, mnogo veS zaleze. NajslabSa druzba ti da obcutitt, da si Clovek s clovekom, pravi Goethe, natanfini poznavalec najglobokej§ih skrivnostij filove-Skega srea, iu avstrijskim uarodom ter njih zastopni-kom naj bi se zabtouj klicalo, da naj vedno pomnijo, da jih mocna vez skupnih dutov in skupnih gmotnih koristi ve2e? Proti tem nazorom se je uie vefikrat spominjalo velikega vladarja, o kterem se je vefikrat tudi v tej debati govorilo, na Jo2efa II., kateri je morda vefikrat, ko je nameraval srefio svojih narodov^ uekako gospodujode postop.il. Vendar nisem mogel nikQli yerovati? da bi bit ta vladar tak germanizator (ponemfievalec), kakor se navadno slika, da bi bil hotel vzeti Ijudstvu njegov znaSaj, njegova svojstva. HoteL blagor svojega Ijadstva. pospeSevati, je sklenll poataviti na mesto osta-relega mrtvega jezika tak jezik, ki je zivel v naro-dovih ustih; po ted a nj ill razmerah ni mogel misiiti na drag, ko na uemSki jezik. D la ma pa krivico, kdor sodi, da v takih okoliScinah, v katerih zivimo dandanes, ko je postala narodna Cot najmocnejSa v uarodnem zlvljenji, ne bi bil znal cenitt ljubezni, ka-tero goji vsakdo do jezika, v katerem mu je mati prl ~gilelB'ltiir(DDliiirfniriie8iiici;)-' Potem je preSel govornik na drogi del svojpga govora, ki se je sufcal okoli denarnega drlavnega sta-nja, In la ravuotezje v driavnem gospodarstvu, ka-two sfciia dosefii sedanja vlada. V zboljSaoje driav-ne blagajuice bi se moralo po Coroninijevcm progra-ma najpvej pri upravi nekaj prihratuti, potem bi se morale davcne postave tako izvrSevati, da bi se jih nekateri ne raogli izogibati, dalje bi so morali novi davki tako nakladati, da bi uajprej placevali tisti, katerim ostaja, potem bogatini in uazadnje Se le pit-molni in srednji Ijudje; slednjic bi se moralo v na* rodnera gospodarstvu inarsikaj premeniti na boIjSe. *Po, pravi, se ni zgodilo; obrtnija hira, pomorska tr-goviua pojema. Toli dalje, da imamo Se veil no pa-pirnal denar, in zabteva, naj se hrani pri vseh uprav-nih uradih; popisuje revSemo na kmetih, ki preme-njujejo njive v travnike in ki zarad pomaojkanja te-lesio konec jemljejo. Slednjic pravi, da njegov klub se bo znal za-govarjati, ako bo napadan, in da bo vedno po svojem preprieanji ravnal. Po koacanem govora, so ma moCno ploskali in cestitali so mu od veS stranij, ustavover-ci so bill pa poparjeni, kakor da bi jih bil s kropom oblil. Konecno naj Se dodamo, da po Coronini-jevem govoru sta govorilaglavnagovornika: dr. Herbst (pro-ti proiacuuj) in poslanec Tonner (za). Dr. Herbst je zuan kot moi, ki razume vsako stvar tako zavijati, obracati in sukati kakor najbolji odvetnik. A z zvi-jafarni se dandanes, posebno v parlameutu, uialo ali ni6 ne opravi. Le kaka pnbla glavica se da Se s ta* kimi sredstvi slepit. Vse, kar je Herbst s svojira go-vorom doscgel, je bilo to, da je nekaj zulovskih fan-talinov na galeriji zacelo mu ploskati. V Iepem govoru je pojasnil Tonner predgovornikove zvijace in sotizme, grof Clam Martinic je pa kot glavni poro-cevalec konecno Se eokrat razkril vso umetnost in vse somniceoje levice ter je nje dejanje in obnaSanje tako bical, da se je zvija'a od jada in apiia med go* vorom in ropotala kot besna. S tern je bila bitka koncana, leviea si je pridobila namesto zmage veliko sramoto. Z veliko vefiioo je bil sprejet potem nasvet, da se preide v specijaluo debato (nadrobao pretreso-vanje) proracuna. ^________ Dopisi. Iz BnJ, 15. marca. — Porocati Vam moram 2alostne reel o narodnem in socijalnem stanji v Brdih. Ljudstvo je v omiki zaostalo. Zarad pogostega ob-eevanja z Vidmom in posebno s Eorminom, kjer je sodnija in davkarija za polovico Brd, je pri mnogih Bricih narodni Cut zamrl, ali pa se §e uikoli probu-dil ni. Duliovstvo in ufiiteljstvo je toliko mirnejs>, kolikor bolj se bliza italijauski meji. Prehod od Slo-vencev do Furlanov se godi polagoma, skoraj nevede, pa tako. da je italijanstvo velika riba, ki ima odprto irelo, Brici so pa prerok Jona, ki bodo v nekaterih letih s eevlji in podkovmi v neuasitljivem trebuhu. Ljudstvo je v veliki meri lahkozivno in gleda na ko-rist enega dne, Kormin je pa toliko prebrisan, dav6, koliko dobi vsako Ieto cd briskih Sloveaeev. Brez Bricev bi moral Kormin mno^o Staenn zapreti, sodnik bi imel Casa za sprehod, odvetniki bi lahko odpustili po enega pisarja. Vse to mocno vpliva, da se od korminske strani napenjajo vse zile, da bi Brici ne dosegli lastne sodnije, ki bi jih obvarovala mnogih 8tro§kov, ki so v Eormina ueizogibni. Na briski strani je pa tudi vse pripravljeno, da se odobrujejo korminskl nasveti. Slovenec je ie po naravi luebak, da rad astreie komur le more, posebno tujca. Ako ga nradnik prosi, prpgovarja ali srraSi, izpolni urad-nikovo voljo, samo da ga ne zali ah da ne zgubi oje-gove prijaznosti, tudi Le je tista volja njemu nasproti, tndi fie mu je SkodJjiva. Sam sebi navali breme, le da drugim ustrefe. Efcr so Brici resnicni Slovenci, delajo tudi oni po tej lastnosti; njih nasprotniki se jim pa smejejo v pest ko so se poigrali z ujih meh-kim srcem. Proti Jastnim bratom je pa Slovenec po-gosto zavidljiv in fie vidi, da ima kaka reC brr.tu ko-ristiti, jo zdrobi, da brat nima koristi od nje. Tudi v tem ozira se ka2ejo Brici resnifine Slovence ; ker bi mogla Mtl briska, okrajna sodnija v dobifek Bi-Ijani ali Kojskemu, zato jo nekateri Medanci nocejo, dasi jvm je veliko blize v Biljano ko v Kormin; in ko bi imeii sodnijo v Medani, bi menda HedaLci tudi ne bill zadovoljui, ker tako bi se ~ nije pot prikrajSala, kar se ne s___ sloyenska ljubezen |» sioveoefca Yzajemnost" Ni se cudtti, da na ti podlagi rastejo prikazni, ki slu^ijo v sramoto zavedaerae narodu: omahlji-vostin figamo§t v o. Kako imamo drnga^e ime-novati delovMje moz, ki so se ali kct govoruiki «-deleiili biljanskega tabora, ati ki so pri obLnem zboni „Slov. jeza* preteklo poietje zagovarjali in zahtevali biisko soduijo, — ali ki so kot pod&ipani z lastno-roCnim podpisom potrdiii proSnjo BSlov. jeza". — ali ki so kot staraSiue zagovarjali omenjeno proinjo in za r.jo glasovaii, — ki so pa zdaj pred sodnikom iz-rekli, da jim ni mar za lastno sodnijo. Ako bi se izjavil tako kak moil^ ki se je iznevcril svpjemu narodu, ki rad furlanski kramlja. ki kaze javno svojo nagnenost do italijanskegt kraljestva, zarad iesar hi bil imel opraviti % landarjiT tedaj bi ue bilo lepo, pa vendar nixumljivo. Ali ce se proti soduiji izjavijo moije, kateri so prej r\ »jo deiovali, ne morejo za htevati za m spoltovasya svojili rojakov. Imena To-ro§, Erzetid, Sfiligoj so bila v Bedih na dobr ne-slanem, s kopadem xabeljenem zelji kopati. Da bi visoka vlada vedela, kakor pisavec teh vrstic, kako se tem reveZem pri kopanji godi, gotovo bi jim dala Se za k o S c e k k r u h a. Z Nabreilfie, U. marca. — Kudor je cital v 9. St. nose „Soeett dopis iz Rojana, moral je misiiti, da se zbirajo nad Nabrezino najhuji irredentarski o-blaki, ki prete oduesti tukajSnjo obcino na Skodo slo-vt'nskega naroda in Avstiije v italijanski cevelj. Ti oblaki so se zagledali pri veselici, ktero so pnredili naSi vrli slovenski veteran! dne 28. jaunarja t. 1. Ker pa je bila veselica zvecer, zato ni vsakdo oblakov dobro videl; tako tudi na§ dopisnik n e. Evo vam dokazov. Dopisnik pravi: dobil sera italijansko vstopnico. Ce bi jo bil bolje ogledal, videl bi bil, da, Ce tudi ni bila pravilno pisana, bila je vendar slovenska. Med 200 vstnpnicami, katere je piual ueki veteran, bilo jih je le Sests ki so imele v besecli Nabrezjna s namesto 2, ali to je bila le pomota. Ko je stopii dopisnik v slavnostni prostor zagledalje naeni strani godbo, ktera ue svi»a 1c pri nas, ampak tudi po drugih slovenskili oWinah. Ako v6 dopisnik pi i nas za boljSo, naj nam jo imenuje. Na drugi strani so se-dela kmecka dekleta, Pa naj nihee ne misli, da so se sukala v dragih oblacilib, kakor gospe in gospo-d»e»e po mestnih eitalnicab. Imele so lepo, pristojno obleko. Da se pa vsako dekle, ue le naSe, za pies nekoliko okinca, je menda le dopisuiku ncznano. In naSa dekleta da bi bila misJila, ko so si vpletala marjetico, prorokinjo vsem dekletom, v svoje lase, na politiko ali demonstracijo ? Kaj takega more le dopisnik izuraiti. Pa tudi niso bila vsa dekleta z i-menovano cvetko okraSeua, ampak vsako si je po syojem izbralo cvetke, ki niso prevefi stale in ki so bile lepe in pristojue: bile so torej meSane. Da so dekleta italijansko med seboj govorila, zapazil je le dopisnik, jaz pa prav dobro vem, da sem se i njitui po doraace razgovarjal in tudi sliSal sem jih med seboj se s I o v e n s k o pomenkovati. Da je bilo med plesalkami mnogo tujih, italijank, sem U zadnjifi o-menil. Najhuje je po dopisnikovih mislih, da so ne-kteri naSi pevci laSkim sekuudirali. Da so pa isti Italijani slovenskemu petju pomagali, pri kterem je tudi gosp. dopisnik pel, je menda po tezavnem kurentovem opravku po poti v M. pozabil, posebno, ker se je do polunofii pelo 1 e s 1 o-v e n s k o. Potem pa se je vrstilo v prijaznosti s povabljenimi gosti eno z drugim. Toliko le v pojasnilo zgorej navedenega dopisa 6itateljem in v nikakorSen odgovot dopisniku. Refii moram, da tukaj je dovolj dobrih Slovencev in zve-stih Avstrijaucev, posebno se v tem otliikujejo n a S i veterani. Zato pa ni sila klicati Se ua§ih k o n-zulov na uoge, in Se najmanj proti irredenti. Politidai pregled. Drzavni zbor uadaljuje prav raarljivo zre-Setanjem proraCuna za I. 1883. in je v zadnji seji dospei do poglavja „trgovinsko minister-stvo*. V teku tega tedna bo koncan ves pro-racun tor se potem poslauci podajo na poditni-ce. Kakosni bodo pirhi, katere nam prinesd nasi poslanci za velikonocne prazuike, ka2e nam od-govor miuistra Conrada na Tonklijevo resolucijo, o kateri govorimo na drugem mestu. V ostalem nam je se dodati, da so bile do sedaj vse toc-ke dr^avnega proracuna tako sprejete, kakor jih je predlagal proracunski odsek. Na zalosteu na&n kalil je mirno delovanje drzavnega zbora vitez Schiinerer. Predsednik na-zuani v seji 12. marca, da mu je dosel dopis c. k. danajske deMne sodnije v kazenskih za-devah, da bi visoka zbomica dovoiila kazensko postopati zoper imenovanega poslanca zaradi zlqZim wotenja javoep, miru, Povod temu do-v pisu je sledeci: Po smrti slavnega skladatelja "Wagnerja napravili so nekateri dunajski §tuden-tje velik komers (veSerni shod v gostilni) z na-videznini namenom, da bi Wagnerja slavili. Scho-nerer pa je zacei glasno razkladati, koliko trpi nernski narod v Avstriji itd., dokler mu ni po-licijski komisar besede prestrigel. Vsled tega je nastal vri§6 in sum brez konca in kraja, a god-ba je svirala vmes „die Wacht am RheinK. Drugo jutro pa so §li udelezniki komersa, na fielu7jim vitez Scbdnerer, poslo/it se na kolo-dvor od dveh nemikih bratcev iz Nemdije. 0-gromen Sop iz samib plavie sta dobila Nemca | na kolodvoru in Scbdnerer jim je dejal, da gori ! v Nem6iji 2e vedo, kaj pomenijo cvetlice pla- ; vice. Plavice so namrefi nera§kemu cesarju uaj-IjubSe cvetlice in imajo vsled tega enak pomen, kakor tu pri nas marjetice. — V tajni seji je drzavni zbor Schdnererjevo zadevo obravnaval ter dovolil s 156 proti 103 glasom, da se sme proti poslancu SchOnererjti kazensko postopati. V italijanskem parlamentu izrazil se je mi-nisterski predsednik odlofcno zoper rogovilenje irredente. Dejal je, da so to elni nezrelih poli-tikov ia auarhfstov, a vlada da bo odlofino po-stopala zoper take rogovile^e ter da ne bo do-puSCala, da bi se kalile prijateljske razmere z Avstrijo in Nemcljo, Kronanje ruskega cara v Moskvi trajalo bo kakih osem ali devet dnij; avstrijski dvor bo pri teh slavnostih zastopan po clanu NajviSjc vladarske hf§e. Br^kcne prevzame ta posel nad-vojvoda Karol Ljudevit ali pa nadvojvoda Albreht. Porocali smo 2c enkrat na tern mestu, da je bivli ruski minister zunanjih zadev knez Gor-Sakov umrl; takrat smo morali vest prcklicati; a preteklo nedeljo se je una vest uresiiifiila. Iraenovam dan zjutraj zatUnil je knez Aleksan-der Mihajlovid Goteakov svoje trudne o6i v Baden-Badnu, od kodur prcpeljejo mrtvcca v Pe-trograd. ____^_ Domade stvari. GoriSka ditalnica je imela protekli ponede-ljek zvecor iepo besedo. KSjubu slabetnu vremenu, ki je bilo nastopilo tisti popoludan, zbralo se je bilo dosti obCinstva v prostorui dvoraui. Me&ani zbor se je tudi to pot prav dobro obnesel; pal je: Ipaveeve sObeutkett, MaSekovo „Pri zibeli", Vilharjcv „Pod ok-aoin* insloveco „Pastirjevo molitev." Daje obcmstvu ugajal, spozoalo se je iz tega, da ga je Seljuo in paz-ljivo posIuSalo, kadar koh je nastopil iu da mu je vsak krat obiluo ploskato. Iznenadila nas je Flei§ma-nova „Vspomin V. Vodnika* za sopran, alt in glasovir, katero so §tiri gospodiene izvrstno pele; obfrnstvo ni jenjalo ploskati, da so jo pouovile. Titlnovo ouverturo po slovanskih napevih sti igrali cveterorocno na gla-sovir gospodicoi Furlanijeva in Jcgliceva izborno, tako d& sti jo morali ponoviti na spiosno zeljo obcinstva, ki je tudi potem Se izra2evalor svojo zadovoljnost z glasnim pritrjevanjem. Igra .Jeuski jok" se jc spioh prav dobro igrala. Gospa (Clotilda in gospoda Dagariu pa Podvinski so opravieili hvalo, katero so 2eli 2e pri drugi priliki, posebno prva. Gospa Lucija je imela nekoliko sibek glas, zato je bii pa Kilijau strezaj to-liko bolj gibeen, Se preveS. Z eno btsedo moramo red:, da tudi ta beseda ctela citaluici fast. Zaduja tedna posta bo citalniea mol5ala iu se oglasi spet Se le po Veliki noci. Po besedi je bila tombola s 5 dobitki iu prorta zabava. VremensM preroki se letos niso popolooraa motili. Za prvo polovko tekocega meseca so nroroko-vali velike vibarje iu slabo vreme. Deloraa so zadeli tudi za Gorico, ker tako buroih in preiuenljivili duij ie dolgo nisiiw imeli, kakor v prvi polovici marca. Kekatere drti sta veter in mraz obeutljivo razsajala; pretekli pouedeljek je bilo ptecej mirno. Proti Stirim popoludue se pa zacnejo oblaki kupiciti, kakor za poletuo uevihto. ob 4. parkrat prav dobro zagrmi in tre§& in koj poteiu zacne iti tako gost sneg, kakor v najhuji zimi. Po nofii je po ulicah sneg zmr-znil in drugo jutro je inarsikdo na ulici zdrsuil. Sueg je le raalo 6asa ostal in zdaj imama zopet navadno vreme. Peti izkaz radodar.nih doneskov za zas-tavo „Slovetiskemu braluemu in podporneinu dru§tvu v Gorici." C. g. Jozef Godni6, kaplau, 2 gl.; Anton Obtekar \ gl.; Josip Devetak 5 gl.; Franc Vodopi-vec 3 gl.; Filip Kramar, zupaik, 2 gl.; Josip Kodelja, kaplau, I gl. 10 kr.; Antou Bo2iC, vikar, 1 gl.; Teo-dyr Slabanja 1 gl.; Peter Kobal, dekau, 2 gl.; g. Bu- tar, prof. 3 gl.; M. Milost, gupnik, 2 gl.; Bla2 Gr6a, i vikar, I gl.; 8. F. 1 gl.; Vkup 25